Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 57/12) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 18. redni seji dne 19. 12. 2012 sprejel

(1) V skladu z Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11; v nadaljevanju: prostorski red občine) Občinski svet Občine Braslovče sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA26 – gospodarska cona Trnava zahod (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 47-2008, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12).

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN in po prenehanju veljavnosti druge zakonodaje.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture ''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– okoljsko poročilo.

V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1. parcela, namenjena gradnji pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiščih parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu,
2. gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča,
3. minimalni odmik od meje je obvezen najmanjši odmik stavbe od meje parcele, namenjene gradnji, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
4. minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste in pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
5. nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi,
6. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji,
7. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površna vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim,
8. pri določanju maksimalnih faktorjev zazidanosti oziroma izrabe parcele se k zazidani površini oziroma bruto tlorisni površini objektov štejejo vsi objekti na parceli, namenjeni gradnji (tudi nezahtevni in enostavni objekti).

(1) Območje OPPN zajema naslednje zemljiške parcele ali dele zemljiških parcel:
v k.o. Trnava: *93, 1116/1, 1116/3, 1116/4, 135, 139/1, 139/2, 139/3, 144, 147/1, 147/2, 147/3, 147/5, 147/6, 147/7, 147/8, 147/9, 147/10, 147/11, 147/13, 147/14, 147/15, 148/1, 148/2, 149, 150, 173, 174/1, 174/2, 174/4, 175/1, 175/2, 176, 177, 178/1, 178/2, 179/1, 179/2, 179/3, 852/1, 852/4, 853, 854/1, 854/2 in v k.o. Orla vas: *146, 231/1, 232/1, 233/2 669.
Območje obsega 55.327 m2 ali 5,33 ha.
V primeru odstopanja med zemljiškimi parcelami, navedenimi v tekstualnem delu OPPN, in zemljiškimi parcelami, prikazanimi v grafičnem delu OPPN, se šteje, da območje OPPN zajema zemljiške parcele kot so prikazane v grafičnem delu.
(2) Območje OPPN se nahaja v naselju Trnava, v Občini Braslovče, in sicer tik ob priključku na V. koridor (priključek Šentrupert). Omejujejo ga avtocestna povezava Ljubljana–Celje (V. koridor) na severu z manjšim vmesnim pasom kmetijskih zemljišč, regionalna cesta Šentrupert–Mozirje in deloma že obstoječe stavbe na vzhodu, občinska cesta Šentrupert–Zakl–Gomilsko ter območje predvidenih novih stanovanjskih stavb, ki so nanizane južno od te ceste, na jugu, javna pot Trnava–Brije in kompleksi kmetijskih površin na zahodu ter grajena struktura naselja Trnava na jugo-zahodu.
(3) Severni rob območja OPPN poteka po severni meji stavbnih zemljišč prostorske enote Gospodarska cona Trnava – zahod (oznaka PE 23) tako, da meja poteka po severnih mejah zemljiških parcel št. 177, 178/1, k.o. Trnava. Na SV je izvzet manjši del območja, ki ga ureja državni lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem. Vzhodni rob območja nato poteka po zahodnem robu regionalne ceste Šentrupert–Mozirje oziroma po vzhodnih mejah zemljiških parcel št. 1116/4 in 852/1, k.o. Trnava ter 669, k.o. Orla vas. Od te zemljiške parcele se južno od križišča pri osnovni šoli nato meja usmeri proti severo-zahodu in zaobjame parcelo 669, k.o. Orla vas po njeni zahodni meji. Nato meja poteka južno od roba prometnice, evidentirane v katastru tako, da je zagotovljena ustrezna širina za širitev te prometnice. Pri zemljiških parcelah št. 139/2 in 139/1, k.o. Trnava se nato meja območja OPPN opredeli tako, da poteka po prometnici, kot le-ta poteka v naravi. Južna meja OPPN je definirana tako, da se območji OPPN in izvedbenega prostorskega akta, ki ureja gradnjo stanovanjskih hiš južno od lokalne ceste, stikata. Na jugo-zahodu se meja OPPN usmeri po prometnici oziroma po zahodnem robu zemljiške parcele št. 854/1, k.o. Trnava od katere se nato pri zemljiški parceli št. 150, k.o. Trnava meja nadaljuje proti severu. Tako zahodna meja območja OPPN poteka v nadaljevanju po zahodnih robovih zemljiških parcel št. 150, 149, 173, 176, 177 k.o. Trnava, kjer se zaključi.

(1) Za prostorsko enoto Gospodarska cona Trnava – zahod (oznaka PE 23), za območje stavbnih zemljišč, v kateri se nahaja območje OPPN iz 4. člena tega odloka, je skladno s prostorskim redom občine potrebno izdelati izvedbeni prostorski akt (oznaka PA 26), in sicer občinski lokacijski načrt. Skladno s 110. členom ZPNačrt se šteje občinski lokacijski načrt po Zakonu o urejanju prostora – ZUreP (Uradni list RS, št. 110/02) za občinski podrobni prostorski načrt po ZPNačrt.
(2) Predmet izdelave OPPN je oblikovanje gospodarske cone Trnava zahod, ki je v jugovzhodnem delu že pozidana, vendar neurejena, v preostalem večjem delu pa v naravi predstavlja nezazidana zemljišča. Na tem območju bo v večjem delu predvidena izgradnja poslovne cone, v manjšem južnem delu pa oblikovanje šolskega kompleksa s športnorekreacijskimi površinami. Tako je na južni polovici predvidena širitev osnovne šole ter izgradnja športno rekreacijskega kompleksa. Hkrati je potrebno na celotnem območju na novo predvideti prometno in komunalno infrastrukturo.

(1) Območje OPPN se nahaja med obstoječim naseljem Trnava na zahodu in regionalno cesto na vzhodu, vključuje pa dislocirano območje Trnave z osnovno šolo in obrtnimi ter storitvenimi dejavnostmi. Na severu je območje omejeno z avtocesto, oziroma s pasom kmetijskih zemljišč, ter priključkom na le-to, kar omogoča izredno dobro prometno dostopnost območja. Na jugu je območje omejeno z občinsko cestno povezavo lokalnega značaja, ob kateri je predvidena izgradnja stanovanjskih stavb. Jugo-vzhodni in jugo-zahodni rob območja je že izgrajen s pretežno stanovanjskimi objekti na zahodu, in delno obrtnimi in storitvenimi dejavnostmi ter družbeno infrastrukturo na vzhodu. Območje je prometno dostopno po že obstoječi občinski cesti Šentrupert–Zakl–Gomilsko, ki pa jo je potrebno rekonstruirati, možnost dostopa je tudi iz regionalne ceste Šentrupert–Mozirje. Na severo-vzhodnem robu območja OPPN se nahaja priključek Šentrupert, t.j. priključek na avtocesto Ljubljana–Celje.
(2) Velikost načrtovanih objektov, njihova umestitev v prostor ter velikost parcel, namenjenih gradnji je prilagojena načrtovanim dejavnostim na območju OPPN, upoštevajoč morfologijo predvidenih stanovanjskih stavb na jugu, morfologijo že zgrajenih objektov v Trnavi in Šentrupertu ter morfologijo zametka oskrbnih in družbenih dejavnosti na dislociranem območju severno od Šentruperta in vzhodno od Trnave, ki se zaradi funkcionalne zaokroženosti vključuje v območje OPPN.

(1) Območje OPPN se glede na vrsto dopustnih dejavnosti deli na naslednjih pet sklopov, ki prehajajo od okoljsko bolj obremenjujočih dejavnosti na severu proti okoljsko manj obremenjujočim dejavnostim na jugu:
(a) v severnem delu, na parceli, namenjeni gradnji 'B1', so dopustne proizvodne dejavnosti oziroma gradnja naslednjih objektov: industrijske stavbe, skladišča, garažne stavbe ter gradnja objektov za potrebe drugih poslovnih dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami,
(b) v osrednjem delu, na parcelah, namenjenih gradnji od 'B2' do 'B5', so dopustne obrtno poslovne dejavnosti oziroma gradnja naslednjih objektov: gostinske, upravne, pisarniške, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami,
(c) v južnem delu, na parceli, namenjeni gradnji 'B6', so prav tako dopustne obrtno poslovne dejavnosti oziroma gradnja naslednjih objektov: gostinske, upravne, pisarniške, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami, vendar z omejitvami; omejitve se nanašajo na upoštevanje mejnih vrednosti hrupa, ki na tem območju ne smejo presegati z zakonom predpisanih mejnih vrednosti hrupa v neposredni bližini stavb splošnega družbenega pomena (šole),
(d) na skrajnem južnem delu, na parceli namenjeni gradnji 'B7', je dopustna gradnja za potrebe obstoječe dejavnosti vzgoje in izobraževanja s pripadajočimi športnimi površinami,
(e) v jugo-zahodnem vogalu, na parceli, namenjeni gradnji 'B8', je dopustna zgolj stanovanjska dejavnost.
(2) Na parcelah, namenjenih gradnji od 'B1' do 'B5', je izrecno prepovedana stanovanjska dejavnost oziroma gradnja stanovanjskih stavb (šifra 11 v prilogi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03; v nadaljevanju: uredba). Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in so določene v Prilogi I Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07). Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so določene v Prilogi II Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07), razen če je poseg s tem odlokom izrecno dovoljen. Če poseg predpisanega praga iz prejšnjega stavka ne dosega, je dovoljen.
(3) V primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova prezentacija.

(1) Območje OPPN vsebuje pet vsebinsko različnih območij: (a) industrijsko-proizvodni del, (b) obrtno-poslovni del, (c) obrtno-poslovni del z omejitvami, (d) šolski kompleks in (e) območje ene individualne stanovanjske stavbe. Celotno območje je razdeljeno na posamezne parcele, namenjene gradnji.
(2) Parcela, namenjena gradnji 'A1'
Znotraj parcele, namenjene gradnji 'A1', je načrtovana vsa potrebna prometna ter gospodarska javna infrastruktura. Znotraj parcele je obvezna zasaditev z visokodebelnimi drevesnimi vrstami.
(3) Parcela, namenjena gradnji 'B1'
Parcela, namenjena gradnji 'B1' predstavlja industrijsko-proizvodni del. Na parceli, namenjeni gradnji je možna gradnja gostinskih stavb (šifra 121 v prilogi uredbe), upravnih in pisarniških stavb (šifra 122 v prilogi uredbe), trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti (šifra 123 v prilogi uredbe), stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij (šifra 124 v prilogi uredbe) ter industrijskih stavb in skladišč z manipulacijskimi površinami (šifra 125 v prilogi uredbe).
(4) Parcele, namenjene gradnji od 'B2' do 'B5'
Parcele, namenjene gradnji od 'B2' do 'B5' predstavljajo obrtno-poslovni del.
Na parcelah, namenjenih gradnji od 'B2' do 'B5' je možna gradnja gostinskih stavb (šifra 121 v prilogi uredbe), upravnih in pisarniških stavb (šifra 122 v prilogi uredbe), trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti (šifra 123 v prilogi uredbe), stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij (šifra 124 v prilogi uredbe) ter izjemoma delavnic in stavb za proizvodnjo (šifra 1251 v prilogi uredbe), če služijo za potrebe mirne obrti.
(5) Parcela, namenjena gradnji 'B6'
Parcela, namenjena gradnji 'B6' predstavlja obrtno-poslovni del z omejitvami.
Na parceli, namenjenih gradnji 'B6' je možna gradnja gostinskih stavb (šifra 121 v prilogi uredbe), upravnih in pisarniških stavb (šifra 122 v prilogi uredbe), trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti (šifra 123 v prilogi uredbe), stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij (šifra 124 v prilogi uredbe) ter izjemoma delavnic in stavb za proizvodnjo (šifra 1251 v prilogi uredbe), če služijo za potrebe mirne obrti, pod posebnimi pogoji.
Dejavnosti, ki se vršijo na parceli, namenjeni gradnji 'B6', ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti hrupa, ki veljajo za neposredno bližino obstoječe dejavnosti vzgoje in izobraževanja oziroma za neposredno bližino stavb splošnega družbenega pomena (šole) na parceli, namenjeni gradnji 'B7'.
(6) Parcela, namenjena gradnji 'B7'
Parcela, namenjena gradnji 'B7' predstavlja šolski kompleks.
Na parceli, namenjeni gradnji 'B7' je možna gradnja za potrebe šolskega kompleksa. Možna je gradnja stavb splošnega družbenega pomena (šifra 126 v prilogi uredbe) in objektov za šport, rekreacijo in drugih objektov za prosti čas (šifra 241 v prilogi uredbe).
(7) Parcela, namenjena gradnji 'B8'
Parcela, namenjena gradnji 'B12' predstavlja območje ene individualne stanovanjske stavbe.
Na parceli, namenjeni gradnji 'B8' je možna gradnja ene enostanovanjske stavbe (šifra 111 v prilogi uredbe).

(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– sprememba namembnosti,
– dozidave in nadzidave,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
Parcela, namenjena gradnji 'B1' do 'B6'
Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi črtami, in sicer v okviru gradbene meje (stavbe so lahko locirane zgolj znotraj gradbene meje), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od mej parcel, namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture, in je razvidna iz grafičnega dela OPPN. Znotraj parcele 'B5' je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali odstranitev obstoječe stanovanjske stavbe izven gradbene meje, in sicer v skladu s pogoji tega odloka.
Dovozi k stavbami oziroma na parcele, namenjene gradnji se uredijo z osnovne cestne mreže, in sicer iz prečne ceste V-Z ali dovoznih cest, uvozi v stavbe pa z manipulacijskih površin oziroma parcele, namenjene gradnji. Vhodi za pešce se lahko uredijo s pločnikov ob cestni mreži.
Pri vseh stavbah je potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov na parcele, namenjene gradnji, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
Pri izgrajevanju območja oziroma posameznih parcel, namenjenih gradnji, je potrebno upoštevati faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (Fz), ki je maksimalno 0,8. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik od meje parcel, namenjenih gradnji, ki znaša 4.00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače. Minimalni odmiki stavb od cest so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
Strehe so ravne ali enokapnice oziroma dvokapnice in imajo naklon max. 12º, v primeru umestitve sončnih celic pa lahko znaša do največ 25º.
Kritina je temna ali se ravna po fasadi.
Material in konstrukcije objektov niso predpisane.
Maksimalna višina objekta nad terenom je 12.00 metrov merjeno od relativne kote terena ±0.00 do najvišje točke objekta. Znotraj te višine se morajo nahajati vsi deli stavbe, vključno z reklamnimi ali ostalimi deli.
Izvedba kletne etaže objektov ni možna, razen v primeru posebnih tehničnih zahtev.
Točne dimenzije objektov bodo določene na podlagi potreb investitorjev ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zahtev v fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo.
Parcela, namenjena gradnji 'B7'
Na vzhodu parcele, namenjene gradnji 'B7' je dovoljena širitev obstoječe osnovne šole, in sicer proti zahodu. Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi črtami, in sicer v okviru gradbene meje (stavbe so lahko locirane zgolj znotraj gradbene meje), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od mej parcel, namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture, in je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
Maksimalna višina stavbe je enaka višini obstoječe šole. Streha je enokapnica ali dvokapnica z upoštevanjem že obstoječih naklonov in usmerjenost slemena v smeri daljše stranice objekta. Gradnja frčad oziroma uporaba ostalih izrastkov na strehi ni dovoljena. Fasade objektov so lahko v različnih zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa.
Na zahodu parcele, namenjene gradnji 'B7' je dovoljena gradnja športnorekreacijskih igrišč. Dimenzije, oblika, velikost ter lega igrišč mora ustrezati veljavnim standardom in tehničnim predpisom.
Parcela, namenjena gradnji 'B8'
Dovoljena je gradnja 1 enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij 10.00 x 15.00 m. Dimenzije stavbe so lahko tudi drugačne, pri čemer se pri seštevku površin vseh objektov ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji:
Fi (faktor izrabe) = 1,2
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
Stavba je etažnosti največ P+M ali P+1. Streha mora biti v primeru etažnosti P+M dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta, to je v smeri vzhod–zahod, kolenčni zid pa ne sme biti višji od 1,00 m. Pri etažnosti P+1 pa je lahko streha zgolj ravna oziroma enokapnica z naklonom do 10°. Fasade objektov so lahko v različnih zemeljskih svetlih in temnih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa.
(3) Zunanja ureditev
Parcela, namenjena gradnji 'A1'
Obvezna je zasaditev na celotnem zunanjem robu območja prometnic od 'C1' do 'C4', ki vključuje parcelo, namenjene gradnji 'A1', kot je prikazano v grafičnem delu OPPN, kar predstavlja vizualno bariero med navedenim območjem in okolico z namenom zagotavljanja omilitev negativnih vizualnih stikov med načrtovanimi objekti in njihovo okolico. V tem pasu je obvezna zasaditev z visokodebelnimi drevesnimi vrstami, lahko pa dodatno tudi z ostalim rastlinjem.
Pri izbiri drevesnih vrst je potrebno upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere ter zahteve za zadrževanje prahu, zmanjšanje hrupa in velikosti habitata, hkrati pa mora odraslo drevo presegati višino 12 m.
Pri zasaditvi je potrebno upoštevati trase obstoječih in predvidenih komunalnih vodov.
Kot vzdrževalci zelenih in ostalih javnih površin so zadolženi zemljiškoknjižni lastniki teh zemljišč. Hkrati so zadolženi tudi za pripravo režima vzdrževanja teh zemljišč.
Zasaditev mora biti izvedena hkrati z izgradnjo gospodarske infrastrukture, razen na zahodnem robu območja, kjer mora biti zasaditev izvedena ne glede na izgradnjo cest C3 in C4, in sicer:
– zasaditev ob cesti C3 mora biti izvedena pred gradnjo objektov na parceli, namenjeni gradnji 'B1' in
– zasaditev ob cesti C4 mora biti izvedena pred gradnjo objektov na parcelah, namenjenih gradnji 'B2', 'B3' in 'B7'.
Parcele, namenjene gradnji od 'B1' do 'B6'
Celotno območje znotraj posameznih parcel, namenjenih gradnji je namenjeno za izvedbo internih servisnih cest, ureditev parkirišč za zaposlene in stranke ter manipulacijskih površin. Te površine so lahko v celoti asfaltirane oziroma tlakovane, zaželena pa je ureditev zelenic. Izjema je območje 'B6', kjer je obvezna zasaditev z visokodebelnimi drevesi na severu, pred gradnjo kakršnihkoli objektov znotraj te parcele.
Obvezna je tudi zasaditev z grmovnicami in drevjem na območju parkirišč. Za območja mirujočega prometa je potrebno izbrati ustrezne listopadne drevesne vrste, ki ne onesnažujejo s plodovi.
Parcela, namenjena gradnji 'B7'
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Potrebna je ozelenitev območja 'B7' na severu, ki ima funkcijo zelene, vizualne bariere med območjem 'B7' in 'B3' oziroma 'B6'. V tem pasu je obvezna zasaditev z visokodebelnimi drevesnimi vrstami, lahko pa tudi z ostalim rastlinjem.
Zasaditve znotraj parcele, namenjeni gradnji 'B7', morajo biti izvedene pred gradnjo objektov na parcelah, namenjenih gradnji od 'B1', do 'B6'.
Parcela, namenjena gradnji 'B8'
Okolica objekta naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami.
Pri zasaditvi je potrebno upoštevati trase obstoječih in predvidenih komunalnih vodov.
(4) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Parcele, namenjene gradnji od 'B1' do 'B6'
Dovoljena je postavitev ograje višine do maksimalno 2,20 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji. Ograje morajo biti transparentne oziroma panelne v zeleni barvi.
Postavitev reklamnih panojev ali napisov ter usmerjevalnih tabel ob cesti se uredi enotno za celotno območje. Znotraj območja se lahko postavi skupni totem za oglaševanje ali podoben oglaševalni element v višini maksimalno 12,00 m. Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji se lahko znotraj gradbene meje umesti oglaševalni pano oziroma oznaka podjetja, ki pa ne sme presegati višine strešnega venca stavbe; dovoljena je zgolj posredna, indirektna osvetlitev panojev oziroma oznak podjetij v smeri od zgoraj navzdol, s čimer se zmanjša svetlobno onesnaženje, neonska osvetlitev panojev oziroma oznak podjetij ni dopustna.
Dovoljena je postavitev vseh ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo osnovni funkciji stavb in se na njih navezujejo in priključujejo ter ne smejo presegati maksimalne višine 12,00 m.
Pri skupnih površinah vseh nezahtevnih in enostavnih objektov k pripadajočim osnovnim objektom se upošteva predpisan maksimalen faktor zazidanosti (0,8). Vsi objekti, razen pomožnih infrastrukturnih objektov in ograje ter skupnega totema, morajo biti umeščeni znotraj gradbene meje (območja pozidave z objekti) in jo lahko presegajo zgolj zaradi varnostnih oziroma tehnoloških potreb same stavbe.
Parcela, namenjena gradnji 'B7'
Okoli kompleksa je zaradi varnostnih zahtev dovoljena postavitev ograje višine do maksimalno 2,20 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji. Ograje morajo biti transparentne oziroma panelne v zeleni barvi. Dovoljena je postavitev tudi ostalih objektov, ki se vežejo na dejavnost šolstva in športa.
Parcela, namenjena gradnji 'B8'
Dovoljena je postavitev ograj ali živih mej višine največ do 1,50 m okoli objekta, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba lokalne ceste pa mora biti oddaljena najmanj 1 m. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost pa ograje ali žive meje ne smejo presegati višine 0,8 m. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute, samostojne garaže dimenzij do 30 m² in ostalih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki pa morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2,00 m.
(5) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred vsakim posegom v prostor je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.

(1) Ceste
Obravnavano območje bo dostopno preko obstoječe regionalne ceste Šentrupert–Mozirje, ki poteka na vzhodni strani obravnavanega kompleksa. Za dovoz do novih objektov je predvideno križišče na regionalni cesti, katero pa bo na mestu priključitve potrebno rekonstruirati. Pred križiščem se iz smeri severa postavi tabla za oznako naselja. V primeru povečanega prometa ali v primeru večje širitve gospodarske cone je na območju križišča dovoljena izgradnja krožišča.
Na celotnem območju OPPN PA26 – Gospodarska cona Trnava zahod so načrtovane nove prometne površine (C1, C2, C3, C4) za zagotovitev dostopa do vseh predvidenih objektov. Dostop do objektov bo možen preko dovozne ceste C1, katera se v prvem križišču pravokotno razcepi v cesti C2 in v dovoz h parceli, namenjeni gradnji 'B1'. Nadalje se cesta C1 drugem križišču razcepi v cesti C3 in C4. Cesta C3 bo služila kot prometna povezava z občinsko cesto Trnava–Orla vas na severozahodnem delu območja OPPN, oziroma se lahko le-ta izvede tudi drugače, vendar zgolj z namenom zagotavljanja povezave z občinsko cesto Trnava–Orla vas. Cesta C4 pa predstavlja povezavo z obstoječo občinsko cesto Šentrupert–Trnava–Zakl–Gomilsko na jugozahodnem delu. Cesti C3 in C4 ne smeta biti namenjeni tovornemu in ostalemu prometu iz gospodarske cone, da ne pride do povečanega prometnega obremenjevanja okolice šole.
Zemljišče predvideno za ureditev prometne infrastrukture je večinoma ravno ali v enakomernem naklonu. Pri gradnji dovoznih cest se bodo izvajali le manjši posegi v teren zaradi parametrov nivelete ceste. Trasa omenjenih cest poteka pretežno po kmetijskih zemljiščih, zato bo predhodno potrebno odstraniti humus. Sestav zgornjega ustroja novih dovoznih cest je sledeč:
3 cm asfaltbeton
5 cm bitudrobir
35 cm min. tampon.
Tamponski sloj mora biti pred nasutjem tampona utrjen ME2 min 100 MPa in zaklinjen s finim peskom v deb. do 2 cm ter dobro uvaljan.
Širina dovoznih cest v obravnavanem OPPN bo 7,00 m z enostranskim naklonom in z utrjeno bankino širine 0,50 m. Dovozne ceste bodo obrobničene z betonskimi robniki 15/25 cm v betonski podlagi MB 20. Za odvodnjavanje omenjenih cest je predvidena meteorna kanalizacija s požiralniki z LTŽ rešetko ali vtokom pod robnikom, in sicer s pomočjo vzdolžnih in prečnih sklonov.
Dovozi k objektom oziroma na parcelo, namenjeno gradnji se uredijo z osnovne cestne mreže, uvozi v objekte pa z manipulacijskih površin oziroma parcele, namenjene gradnji. Vhodi za pešce se lahko uredijo s pločnikov ob cestni mreži. Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
(2) Mirujoči promet
Znotraj vsake parcele namenjene gradnji je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest za lastne potrebe v skladu z normativi in sicer:
– 1 PM na 40 m2 proizvodnih površin,
– 1 PM na 20 m2 prodajnih prostorov,
– 1 PM na 4 sedeže v restavraciji,
– 1 PM na 40 m2 upravne stavbe,
– 5 % od predvidenih parkirnih mest mora biti rezerviranih za invalide.
Možna so tudi odstopanja od št. parkirnih mest, vendar je potrebno le-ta utemeljiti ter dokazovati.

(1) Splošni opis območja
Energija za napajanje predvidenih odjemalcev znotraj OPPN je na razpolago na SN DV 20 kV Vransko odcep Trnava oprišče št. 1. Zgraditi je potrebno priključni kablovod 20 kV in TP 20/0.4 kV Trnava šola ter TP 20/0.4 kV Trnava poslovna cona. Predvideni transformatorski postaji bosta priključeni na predvideni kablovod 20 kV.
(2) Obstoječe stanje
Na komplesku OPPN PA26 je zgrajen NN priključni kablovod 1 kV vključno z NN priključno merilno omarico. Prikljkučni kablovod se odstrani vljučno z Nn razdelilno omarico Ro.
(3) TP 20/0.4 kV Trnava poslovna cona
Transformatorska postaja bo predvidoma zgrajena na jugozahodni meji kompleksa B 1. Predvidi se uporaba transformatorske postaje tipa MSP 2 x 26/45, 20/0,4 kV, 2 x 1000 kVA. Lokacija transformatorske postaje je predvidena na osnovi predvidenih potreb porabe električne energije na obravnavanem območju ob upoštevanju veljavne zakonodaje, ter tehničnih predpisov in normativov. V predvideni TP 20/0.4 kV je tako predvidena vgradnja dveh distribucijskih transformatorjev, kar omogoča, da se odjemalec z največjo priključno močjo priklopi na SN napetostnem nivoju v skupino SN 1 do 35 kV. Odločitev o tem, kakšen transformator vgraditi v predvideno TP 20/0.4 kV bo sprejeta pri izdelavi projektne dokumentacije PGD SN KB 20 kV, TP 10(20)/0.4 kV s pripadajočimi NN vodi.
(4) TP 20/0.4 kV Trnava šola
Lokacija transformatorske postaje je predvidena severo-vzhodni meji kompleksa B7 (igrišče-šola). V predvideni TP 20/0.4 kV je predvidena vgradnja enega distribucijskega transformatorja.
(5) KB 20 kV
Trasa predvidenega kablovoda 20 kV poteka od N droga tč.1 DV 20 kV Trnava v smeri proti vzhodu ob trasi avtoceste vse do predvidenega OPPN. Znotraj OPPN se trasa prilagaja voznim površinam in predvidenim lokacijam TP 20/0.4 kV. Trasa kablovoda je usklajena s trasami predvidenih NN kablovodov 1 kV. Uporabi se kablovod 20 kV tipa: 3 x (NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 mm2. Trasa kablovoda poteka po travnatih in voznih površinah (risba št. 01). Znotraj OPPN bo kablovod položen v predvideni v zelenici ob cesti. Kolikor bo položen v pločnik oziroma vozne površine, je potrebno izdelati ustrezno kabelsko kanalizacijo.
(6) Javna razsvetljava
Na območju OPPN se predvideva tudi izgradnja javne razsvetljave. Le ta bo izvedena s tipskimi kandelabri (nadzemna višina 5–9 m) in svetilkami, ki bodo ustrezale obstoječi zakonodaji – Uredba mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 109, 30. 11. 2007) in vgrajenimi varčnim sijalkami. Razdalja med kandelabri bo ca. 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča bo znaša od 0,5 m do ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2. Prižigališče JR bo v prostostoječi NN omarici locirani ob predvideni TP 20/0.4 kV Trnava poslovna cona.

(1) Za potrebe kabelskega razvoda telekomunikacijskih vodov na območju OPPN se v cestnem telesu izgradi kabelska kanalizacija z cevno kanalizacijo in manipulativnimi betonskimi jaški ustreznih dimenzij. Priključni telekomunikacijski kablovod bo potekal do razdelilne omarice, od koder se bodo izvedli priključni kablovodi do posamezne priključne omarice na objektih. Priključna mesta bodo na samih objektih na stalno dostopnem mestu.
(2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov. Predvidijo se naj optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objektov predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in elementi.

(1) Meteorna in fekalna kanalizacija
Na južnem delu obravnavanem območju je načrtovano javno kanalizacijsko omrežje kanalizacija Trnava, na katero se obravnavano območje OPPN priključuje. Odvod odpadnih vod z območja OPPN je zasnovan v ločenem sistemu. Predvidena je izgradnja mreže sekundarnih kanalizacijskih vodov. Komunalne odpadne vode iz industrijskih objektov se preko fekalne kanalizacije, črpališča in kanalizacije Trnava, vodijo v javni kanalizacijski sistem. Meteorne vode se preko meteorne kanalizacije vodijo v ponikovalnico, ki je locirana na severozahodnem delu ureditvenega območja OPPN. Novi objekti se bodo priključili na javni kanal preko revizijskih jaškov.
(2) Meteorna kanalizacija
Ker v bližini ni vodotoka, kamor bi se lahko odvajale meteorne vode z območja OPPN, je potrebno viške meteornih vod ponikati. Na obravnavanem območju zaradi sestave tal padavinskih vod ni možno v celoti ponikati na enem mestu, zato je na vsaki parceli za zbiranje vode predviden vodni rezervoar v funkciji zadrževalnika (dimenzija se določi na osnovi velikosti odvodnih površin) in ustrezno dimenzionirane ponikovalnice.
Za odvod meteornih vod iz prometnih površin je predvidena izgradnja več meteornih kanalov (MK-1, MK-2, MK-3), in sicer v osi vozišč načrtovanih cest. V ponikovalnico se zlivajo meteorne vode z javnih prometnih površin in viški zalednih vod (predvsem iz večjih površin: šola, športno igrišče …). Onesnažene meteorne vode z območij parkirnih površin je potrebno pred izpustom v meteorno kanalizacijo oziroma pred ponikovanjem očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
Glede na morfologijo terena in geološko sestavo tal je na območju OPPN meteorne vode možno speljati v ponikovalnice. Vsekakor morajo ponikovalni objekti segati v prepustne peščene prode, pod površinsko plastjo bolj ali manj vezljivih, slabo prepustnih zemljin (Hidro-geološko poročilo o možni ureditvi odvodnjavanja meteornih vod na območju OPPN Trnava – zahod, Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, 1. 9. 2009).
(3) Fekalna kanalizacija
Na območju OPPN je predvidena izgradnja več kanalov fekalne kanalizacije (FK-1, FK-2, FK-3), ki bo odvajala odpadne vode s celotnega območja in bo funkcionalno povezana z že obstoječo kanalizacijo. Odpadne vode se bodo z obravnavanega območja odvajale preko črpališča v jašek, v kanal kanalizacija Trnava, kanal K-1, ki bo potekal v cesti ob obstoječem naselju. Nadalje se po tem sistemu odvedejo odpadne vode v javni kanalizacijski sistem in dalje v centralno čistilno napravo Kasaze. Zaradi terenskih razmer je na fekalnem kanalu – FK3 in vodu K1 predvideno črpališče za prečrpavanje odpadne vode.

(1) Oskrba novih objektov z vodo bo možna iz obstoječega javnega vodovoda v izvedbi NL dn 90 mm in PEØ 110 mm, ki poteka na vzhodni strani ureditvenega območja ob cesti Šentrupert–Mozirje in na samem obravnavanem območju. Predvideni tlak v javnem omrežju bo 2 do 5 bar.
(2) Na območju OPPN PA 26 – gospodarska cona Trnava zahod je predvidena izgradnja vodovodnega omrežja – krožni vod, ki bo napajalo celotno območje in bo na srednjem in južnem delu ureditvenega območja združeno z obstoječim vodovodom ob obstoječi cesti. Načrtovani industrijski objekti se bodo oskrbovali z vodo iz predvidenih sekundarnih vodov. Predvideno je več krožno povezanih cevovodov vodovoda (vod V1, vod V2, vod V3).
(3) Za gradnjo novega vodovodnega omrežja se uporabijo cevi iz nodularne litine Ø100 mm. Cevi se polagajo na globino minimalno 1,20 m na peščeno podlago in obsujejo s peskom do višine 30 cm nad temenom cevi. Po položitvi cevi se jarek zasuje do polovice in pusti spojna mesta odprta zaradi tlačnega preizkusa. Po opravljenem tlačnem preizkusu se spojna mesta zasujejo. Posebno pozorno se zasujejo fazonske elemente, da so le-ti dobro zapolnjeni s peskom. Nazadnje se zasuje jarek do vrha. Vodovodna armatura in fazonski komadi na trasi so predvideni iz duktilne litine. Po končani izgradnji in uspešni tlačni preizkušnji je potrebno vodovodno omrežje temeljito izprati in dezinficirati.
(4) Priključki do predvidenih objektov bodo izvedeni z vgradnjo cestnih zapornih ventilov.
(5) Celoten sistem je dimenzioniran za oskrbo industrijskih objektov na obravnavanem območju in za zagotavljanje požarne varnostne z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Priključki bodo izvedeni naknadno po posvetovanju z upravljavcem omrežja. Odcepi se opremijo z zasunom, vgradilno armaturo in cestno kapo. Novo razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo zadostnega števila nadzemnih hidrantov.

Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.

(1) Območje OPPN leži južno od območja arheološke dediščine, ki predstavlja delno raziskane sledove srednjelatenske nižinske naselbine iz mlajše železne dobe. Območje arheološkega kulturnega spomenika »Trnava – Prazgodovinska naselbina« (EŠD 10405) leži severno od naselij Trnava in Šentrupert, severno od avtoceste Ljubljana–Celje ter zahodno od regionalne ceste Šentrupert–Parižlje in se v skrajnem jugo-zahodnem delu dotika območja OPPN. Arheološka dediščina je zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec, Uradni list RS, št. 89/98-4682, 43/2000-2059, 124/03 (popravek). Vzhodno od območja OPPN se nahaja tudi arheološko najdišče Orla vas – Arheološko območje Pri šoli (EŠD 29202). Območje povečanega arheološkega potenciala se kaže v večjem številu odlomkov rimskodobne in poznosrednjeveške lončenine ter rimskodobnega gradbenega materiala.
(2) Čeprav samo območje OPPN leži izven registriranih in zavarovanih območij arheološke dediščine, je zaradi dejstev iz prejšnjega odstavka smiselno pred pričetkom del opraviti predhodne arheološke raziskave s katerimi bi se predhodno ocenil arheološki potencial zemljišča in s tem zmanjšala možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin ob posegih v zemeljske plasti. V primeru odkritja arheološke ostaline velja namreč skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine splošen arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastnik zemljišča ali investitor ali odgovorni vodja del mora o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(4) Na skrajnem zahodnem robu območja OPPN se nahaja kulturni spomenik »Trnava – Spomenik padlim v NOB« (EŠD 10465), ki je zaščiten kot memorialna dediščina (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec, Uradni list RS, št. 89/98-4682, 43/2000-2059, 124/03 (popravek). Spomenik stoji na urejeni zelenici pred Hmeljarskim domom. Spomenik NOB je potrebno zaščititi pred možnimi poškodbami v času gradbenih del. Načeloma ga varujemo na njegovi lokaciji, na zelenici pred Hmeljarskim domom. Kot priporočilo velja, da se Hmeljarski dom ohranja, ustrezno obnovi in skupaj s spominkom NOB vključi v območje nove poslovne cone. Kolikor ohranitev spomenika NOB na obstoječi lokaciji ni mogoča, je možna prestavitev na drugo enakovredno lokacijo (ob kulturnovarstvenih pogojih). Spomenik mora ohraniti svojo izvirno obliko. Vse ureditve na območju spomenika NOB se izvajajo skladno s projektnimi pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(5) V času gradbenih del je pred možnimi poškodbami potrebno zaščititi kozolec na domačiji Trnava 6 (varovana enota kulturne dediščine, EŠD 19699, južno od območja OPPN). Njegova neposredna okolica se ne sme izkoriščati za deponije viškov materialov.

Vsi predviden objekti se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo oziroma do njegove izgradnje v individualne čistilne naprave. Po izgradnji kanalizacijskega sistema bo priključitev na javno kanalizacijo obvezna.

(1) Parcele, namenjene gradnji od 'B1' do 'B6'
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi območje parcel, namenjenih gradnji od 'B1' do 'B6' v IV. območje varstva pred hrupom. Za to območje mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba ceste znašajo: Ldan 70 dBA, Lvečer 65 dBA, Lnoč 60 dBA in Ldvn 70 dBA. Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava, obrat, objekt za pretovor in odprto parkirišče pa znašajo: Ldan 73 dBA, Lvečer 68 dBA, Lnoč 63 dBA in Ldvn 73 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani grad­nji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) Parcela, namenjena gradnji 'B7' in 'B8'
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi območje parcele, namenjene gradnji 'B7' in 'B8' v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba ceste znašajo: Ldan 65 dBA, Lvečer 60 dBA, Lnoč 55 dBA in Ldvn 65 dBA. Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava, obrat, objekt za pretovor in odprto parkirišče pa znašajo: Ldan 58 dBA, Lvečer 53 dBA, Lnoč 48 dBA in Ldvn 58 dBA.
Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(3) Zaščita pred hrupom cest
Pri objektih na naslovih Trnava 32 in Trnava 5 se naj izvedejo aktivni protihrupni ukrepi v smislu spremembe prometnih tokov, da ne bo prihajalo do preseganja predpisanih mejnih vrednosti. Promet v oziroma iz območja OPPN naj ne poteka po obstoječih cestah na jugu območja OPPN, ampak naj se odvija po cestah znotraj OPPN. Pri omenjenih objektih naj se po izvedbi OPPN izvedejo meritve hrupa in na podlagi le-teh izvedejo dodatni protihrupni ukrepi.
Upravljavec avtoceste Dars d.d. ter Direkcija RS za ceste ne bosta zagotavljala dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so posledica obratovanja avtoceste ali regionalne ceste glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu le-te. Izvedba vseh morebitnih novih ukrepov za zaščito območja je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih posegov.

(1) Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji naj se prvenstveno uporabljajo alternativni viri oziroma tisti viri, ki imajo minimalne vplive na kakovost zraka. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
(2) Za zmanjšanje količin škodljivih snovi, ki prekomerno onesnažujejo zrak je predvideno:
izbor takih tehnologij, ki ne bodo kvarno vplivale na delovno in bivalno okolje ter bodo zagotovljeni vsi zaščitni ukrepi za preprečevanje neprijetnih in škodljivih emisij tako na delovnem, kot v zunanjem okolju,
emisijske koncentracije škodljivih snovi v zraku ne smejo presegati dopustnih mej po odloku o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 30/90), priporoča se upoštevanje polovičnih vrednosti za najvišje koncentracije škodljivih snovi v ozračju,
krajinska ureditev z zasaditvijo kot zaščita proti avtocesti na severu,
znotraj območja OPPN se izvede nova intenzivna zasaditev. Ob komunikacijah je predvidena zasaditev drevja v obliki drevoredne zasaditve, kjer pa prostor to dopušča pa tudi zasaditev večjih skupin drevja in grmovnic.

(1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za komunalne odpadke, in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega mesta do odjemnega mesta je lahko max. 15 % v strmini oziroma 4 % v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljen robnik,
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo,
– zbirno mesto urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
(3) Če je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor naj bo ustrezno prezračevan,
– tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana …) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
(4) Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.

Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni.

Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo in zaščito.

(1) Poplavna varnost
Območje OPPN leži na levem bregu vodotoka Trnava. Po evidencah MOP, ARSO se območje OPPN ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo. Na območju OPPN ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.
(2) Varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom je potrebno upoštevati geološko-geomehanski elaborat (Hidro-geološko poročilo o možni ureditvi odvodnjavanja meteornih vod na območju OPPN Trnava – zahod, Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, 1. 9. 2009), ki ga je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno dopolniti s podrobnejšimi geomehanskimi raziskavami, v kolikor bo to potrebno, in v skladu s tem prilagoditi način gradnje.
V geološko-geomehanskem elaboratu iz prejšnjega odstavka je ugotovljeno, da se nivo podtalnice nahaja na »povprečni globini okrog 3,0 m in precej niha v odvisnosti od količine padavin in predvsem vodostaja Savinje. V normalnih razmerah je smer toka podtalnice od severo-zahoda proti jugo-vzhodu.«
Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):

IME_VOD_TE     Savinjska kotlina
VOD_OBMOCJ     Donava
ST_VODONOS     1
VOD_SKUP1      Medzrnski, aluvialni – obširni
               in lokalni srednje do visoko izdatni, mestoma
               nizko izdatni vodonosniki
VDOON_1        Peščeno-prodni zasipi reke Savinje
               in njenih pritokov
HIDRODIN1      Odprt
SRED_DEB1      16
LITO_OPIS1     Debelozrnati terestrični sedimenti (pesek,
               prod, grušč) / Kvartar

(3) Varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi
Območje OPPN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom potrebno upoštevati geološko-geomehanski elaborat Hidro-geološko poročilo o možni ureditvi odvodnjavanja meteornih vod na območju OPPN Trnava – zahod, Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, 1. 9. 2009), ki ga je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno dopolniti s podrobnejšimi geomehanskimi raziskavami, kolikor bo to potrebno, in v skladu s tem prilagoditi način gradnje.
(4) Potresna ogroženost, dopolnilna in druga zaščita
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

(1) Pri pripravi OPPN so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
(2) Investitorji objektov, za katere bo pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dožni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.

(1) Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji in je prikazan v grafičnem delu OPPN.
(2) Parcela, namenjena gradnji 'A1'
Zajema parcelo znotraj katere se nahaja celotna prometna ureditev, vključno z gospodarsko javno infrastrukturo ter vse predvidene zelene površine z drevoredi. Ta parcela, namenjena gradnji se nameni kot javno dobro.
(3) Parcele, namenjene gradnji od 'B1' do 'B8'
Zajema parcele, namenjene gradnji različnih velikosti. Te parcele so namenjene gradnji stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov, zunanji ureditvi ter gradnji internih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Dovoljeno je združevanje zgolj tistih posameznih parcel, namenjenih gradnji, ki imajo to možnost prikazano v načrtu parcelacije v grafičnem delu OPPN. Število in velikost parcel, namenjenih gradnji je lahko tudi drugačno, pri čemer je dovoljeno premikanje zgolj tistih posameznih mej parcel, ki ne mejijo na cestno infrastrukturo. Ravno tako je dovoljena delitev parcel, namenjenih gradnji, pri čemer pa v nobenem primeru nova parcela, namenjena gradnji, ne sme biti manjša od 1000 m². Lomljenje ali rotiranje mej parcel, namenjenih gradnji ali samih parcel, namenjenih gradnji, ni dovoljeno.

(1) 1. etapa: takoj po sprejemu OPPN se lahko prične z gradnjo objektov na parcelah, namenjenih gradnji 'B5', 'B6' in 'B7'.
(2) 2. etapa: gradnja objektov znotraj ostalih parcel, namenjenih gradnji (od 'B1' do 'B4' ter 'B8'), se lahko prične po izgradnji gospodarske javne infrastrukture, ki je potrebna za funkcioniranje posamezne parcele, namenjene gradnji. Možna je tudi gradnja objektov hkrati z gradnjo gospodarske javne infrastrukture, vendar je pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekte potrebno pridobiti uporabno dovoljenje za zgrajeno infrastrukturo. Hkrati z gradnjo gospodarske javne infrastrukture mora potekati tudi obvezna zasaditev z visokodebelnimi drevesi.
(3) Cesti C3 in C4 se lahko izvedeta kot sta načrtovani. Možna je tudi njuna začasna izvedba v obliki kolovoza z namenom zagotavljanja dostopa do kmetijskih površin, ki pa mora biti izvedena pred gradnjo objektov znotraj parcel, namenjenih gradnji od 'B1' do 'B3' ter 'B8'.
(4) Zasaditve znotraj parcele, namenjeni gradnji 'B7', morajo biti izvedene hkrati z izvedbo načrtovanih ureditev znotraj te parcele.

(1) Pri nadaljnjem načrtovanju je dovoljeno parcele, namenjene gradnji združevati, in sicer v skladu s tretjim odstavkom 26. člena tega odloka. V tem primeru se gradbena meja na stiku združitve ukine in ostane samo obodna z obveznimi odmiki. Pri tem je potrebno za vsako parcelo zagotoviti priključke na javno cesto ter na ostalo gospodarsko infrastrukturo.
(2) Meje parcel, namenjenih gradnji so določene okvirno, možne so tudi smiselne korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo OPPN.
(3) Odmiki stavb od sosednjih parcel, z izjemo parcel prometne infrastrukture, so lahko tudi manjši od predpisanih, vendar zgolj pod pogojem pridobitve soglasja lastnika le-te, pri čemer pa je potrebno upoštevati varnostne in ostale tehnične zahteve gradnje.
(4) Znotraj parcele namenjene gradnji 'B1' so dovoljena odstopanja glede največje dopustne višine stavbe, in sicer največ za 2.00 m.
(5) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(6) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(7) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Po prenehanju veljavnosti zakonodaje, na katero se nanaša in sklicuje ta odlok (uredbe, pravilniki, zakoni ipd.), se smiselno uporablja področna zakonodaja, ki nadomešča razveljavljeno zakonodajo.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti na Oddelku za okolje in prostor Žalec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.