Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10) je Občinski svet Občine Postojna na 12. seji dne 11. 12. 2012 sprejel

S tem Odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za območje Grubence 1 KO 02/3 – del in severne dostopne ceste v Kočah pri Prestranku.

Ta odlok določa prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.

– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– rešitve in ukrepi za varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

Sestavni deli OPPN:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora

1.1. Izsek iz Občinskega prostorskega načrta
Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10,
90/10, 110/10, 105/11, 79/12)                         M 1:5000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
prostora
2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
prostora                                              M 1:1000
3. Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije
3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN         M 1:1000
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN          M 1:1000
3.3. Načrt obodne parcelacije in parcelacije
zemljišč                                              M 1:1000
3.4. Načrt zakoličbe                                   M 1:500
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in
oblikovalskih rešitev ureditvenih ureditev
4.1. Ureditvena situacija z značilnimi prerezi         M 1:500
4.2. Prometna ureditev in načrt intervencijskih
poti                                                   M 1:500
4.3. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav           M 1:500

Priloge sprememb in dopolnitev so:
1. izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.

Območje OPPN obsega del podenote urejanja prostora GRUBENCE 1 KO 02/3 – del in območje severne dostopne ceste, ki poteka čez območja enot urejanja prostora: KO 02/1 in KO 02/4. V delu obstoječa cesta, ki se rekonstruira in razširi poteka po robu območja najboljših kmetijskih zemljišč.
Površina območja, ki se ureja z OPPN obsega 1,81 ha.
Območje obsega naslednje parcele ali dele parcel, vse k.o. Slavina:
2442/1, 2443, 2444, 2446/2, 4793/1, 624/1, 626/1, 627, 630/1, 631, 634, 633/2, 636, 640/2, 642/2, 645/3, 646/2, 647/2, 648/2, 2427/1, 2425/1, 2412/1, 2410/1, 2410/2, 702, 2399/3, 2399/4, 2399/5, 706/3, 709, 2390, 714/3, 2386/1, 725/1 2381/5, 2381/2, 2380/1, 2374/1, 4792/1, 769/8, 769/9, 769/10, 769/11, 769/12, 769/13, 822/3, 822/4, 822/5, 821/1, 774/4, 4789/5, 769/20, 769/23, 769/14, 769/15, 769/16, 769/17, 769/18, 769/19, 769/7, 766, 754, 753, 2380/2, 2381/3, 2381/4, 725/1, 2386/2, 715/2, 714/1, 713, 710, 706/1, 706/2, 705/2, 703/1, 703/2, 2412/4, 2412/3, 2425/2, 2427/2, 2427/3, 648/1, 646/1, 644/1, 642/1, 640/1, 637, 4792/2.
Severna dostopna cesta poteka po naslednjih parcelah ali delih parcel, vse k.o. Slavina:
4793/1, 630/1, 631, 634, 633/2, 636, 640/2, 642/2, 645/3, 646/2, 647/2, 648/2, 2427/1, 2425/1, 2412/1, 2410/2, 702, 2399/3, 2399/4, 2399/5, 706/3, 709, 2390, 714/3, 2386/1, 725/1 2381/5, 2381/2, 2380/1, 2374/1, 4792/1, 769/8, 769/7, 766, 754, 753, 2380/2, 2381/3, 2386/2, 715/2, 714/1, 713, 710, 706/1, 706/2, 705/2, 703/1, 703/2, 2412/4, 2412/3, 2425/,2 2427/2, 2427/3, 648/1, 646/1, 644/1, 642/1, 640/1, 637, 4792/2.
Potek meje območja OPPN je razviden iz grafičnih načrtov:
3.1. katastrski načrt s prikazom območja OPPN,
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN.

Območje OPPN obsega del enote KO 02/3 in se severno navezuje na javno pot št.: 822 281 in južni strani na javno pot št.: 822 311. Severna javna pot št.: 822 281 se navezuje na zbirno krajevno cesto št.: 321 291 v naselju Koče. Severno javno pot se rekonstruira in dogradi do območja stanovanjske gradnje, ki je predmet obravnave OPPN. Urejena cesta bo služila za napajanje območij predvidene in obstoječe stanovanjske gradnje, ki mejijo na to cesto.

V območju sprememb in dopolnitev so dopustni naslednji posegi:
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– vzdrževanje legalno zgrajenih objektov (investicijska in redna vzdrževalna dela),
– rekonstrukcije obstoječih objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih površin.

Območje OPPN je razdeljeno na tri ureditvene enote:
C – območje dostopne ceste
S1 – območje že zgrajenih stanovanjskih objektov, prometne in komunalne infrastrukture
S2 – območje predvidenih stanovanjskih objektov.
Členitev območja na ureditvene enote je razvidna iz grafičnih načrtov: 3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN, 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN, 4.1. Ureditvena situacija.
1. Namembnost
Ureditvena enota C obsega ureditev severne dostopne ceste z izgradnjo komunalne infrastrukture.
21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
22221 Distribucijski cevovodi za pitno vodo,
22231 Cevovodi za odpadno vodo,
22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
Ureditvena enota S1:
11100 Enostanovanjske stavbe – samostoječe hiše,
Garaže, pokrita parkirišča (največ 5,0 x 5,0 m),
21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
22221 Distribucijski cevovodi za pitno vodo,
22231 Cevovodi za odpadno vodo,
22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
Ureditvena enota S2:
11100 Enostanovanjske stavbe – samostoječe hiše,
Garaže, pokrita parkirišča (največ 5,0 x 5,0 m),
21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
22221 Distribucijski cevovodi za pitno vodo,
22231 Cevovodi za odpadno vodo,
22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
2. Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve
Ureditvena enota C:
Območje severne dostopne ceste z varovalnim pasom – vplivnim območjem
Obstoječa javna pot se rekonstruira in dogradi na območju obstoječe trase javne poti: št. 822 281. Širina ceste bo 5,50 m. Ob severni strani cesti se zgradi pločnik. V cesti se zgradi potrebna komunalna infrastruktura.
Ureditvena enota S1:
Del območja stanovanjske gradnje, ki je že zgrajen oziroma je v izgradnji. Zgrajeni so 4 stanovanjski objekti, del ceste in komunalne infrastrukture, ostala prometna in komunalna infrastruktura se gradi v skladu z veljavnim upravnim dovoljenjem.
Ureditvena enota S2.
Na območju je predvidena gradnja 8 individualnih stanovanjskih objektov, ki se bo priključila na že zgrajeno (oziroma v gradnji) prometno in komunalno infrastrukturo.

Na območju OPPN je v posameznih ureditvenih enotah dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
Ureditvena enota S1, S2:
Nezahtevni objekti:
Objekti za lastne potrebe: garaža, steklenjak, uta, senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti.
Ograje, škarpe in podporni zidovi.
Enostavni objekti:
Objekti za lastne potrebe: nadstrešek, enoetažni pritlični objekt, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča.
Pomožni infrastrukturni objekti: cestni priključek na obstoječo javno cesto, priključki na NN distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek.
Ureditvena enota C
Pomožni infrastrukturni objekti: cestni priključek na obstoječo javno cesto, priključki na NN distribucijsko elektro omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek.
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dovoljena do dopustne pozidanosti zemljiške parcele, ki pripada k stavbi h kateri se gradi, in sicer:
Ureditveni enoti S1 in S2 do 40 % pozidanosti zemljiške parcele namenjene gradnji.
V okviru investicijskih vzdrževalnih del ali gradnje objekta je dovoljena:
– namestitev agregata za proizvodnjo električne energije,
– namestitev naprave za ogrevanje,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
– namestitev toplotne črpalke,
– namestitev klima naprav,
– izvedba notranjih instalacij,
– izvedba klančin za dostop v objekt,
– ureditev dvorišč,
– vgradnja strešnih oken,
– namestitev hišnih TV anten.

1. Ureditvena enota C
Na območju se na trasi obstoječe javne poti zgradi dostopna cesta širine 5,50 m z enostranskim pločnikom širine 1,5 m. Zgradi in uredi se križišče z zbirno krajevno cesto št. 321 291.
2. Ureditvena enota S1
Obstoječi enostanovanjski objekti (samostoječi stanovanjski objekti).
Nezahtevni in enostavni objekti ter nadstreški parkirišč naj imajo ravne strehe ali strehe z naklonom do 8 stopinj, krite s pločevino ali ozelenjene strehe.
Ureditev zunanjih površin:
Vsaj 30 % zemljiške parcele namenjenih gradnji stanovanjskih objektov mora biti namenjenih zelenim površinam.
Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dovoljena.
Območje posameznega zemljišča namenjenega gradnji se lahko ogradi. Ograje so lahko kovinske, lesene ali žive meje. Višina dovoljene ograje je 1,50 m.
3. Ureditvena enota S2
Nakloni strešin so: hiše 7, 8, 9, 10, 11, 12 so 40 do 42 stopinj. Kritina mora biti enaka kot na obstoječih objektih na območju S1. Strehe so simetrične dvokapnice.
Predvideni prostostoječi enostanovanjski objekti se oblikujejo kot kompaktni objekti.
Osvetljevanje podstrešij in mansard je dovoljeno s strešnimi okni ali trikotnimi frčadami z enakim naklonom strešin kakor na osnovni strehi. Frčade se lahko oblikujejo tudi z ravnimi strehami. Frčade lahko obsegajo samo tretjino posamezne strešine, kjer se gradijo. Ne smejo segati do slemena ali kapi.
Garaže naj imajo ravno streho ali streho blagega naklona skrito za vencem.
Objekti so lahko grajeni kot pasivne hiše. Na strešinah je dovoljena namestitev fotovoltaičnih celic in sončnih kolektorjev. Fotovoltaične celice in kolektorji morajo biti vgrajeni oziroma nameščeni v strešino stanovanjskega objekta.
Fasade so ometane in barvane s svetlimi pastelnimi barvami.
Nezahtevni in enostavni objekti naj imajo ravne strehe ali strehe z naklonom do 8 stopinj, krite s pločevino ali ozelenjene strehe.
Nakloni strešin hiš 5 in 6 so 30 stopinj. Strehe so oblikovane kot večkapne strehe enako kot strehe obstoječih objektov na območju S1. Gradnja frčad ni dovoljena. Garaže naj imajo ravno streho ali streho blagega naklona skrito za vencem.
Fasade so ometane in barvane s svetlimi pastelnimi barvami, ki naj bodo enake kot pri že zgrajenih objektih v ureditveni enoti S1.
Nezahtevni in enostavni objekti naj imajo ravne strehe ali strehe z naklonom do 8 stopinj, krite s pločevino ali ozelenjene strehe.
Ureditev zunanjih površin:
Zelene površine morajo obsegati vsaj 30 % zemljišča namenjenega gradnji od tega se lahko 50 % obveznih zelenih površin tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.
Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dovoljena.
Območje posameznega zemljišča namenjenega gradnji se lahko ogradi. Ograje so lahko kovinske, lesene ali žive meje. Višina dovoljene ograje je 1,50 m. Gradnja opornih zidov in škarp med posameznimi zemljišči namenjenimi gradnji ni dovoljena.
Vse zasaditve se izvajajo z avtohtono vegetacijo.

1. Tlorisni gabariti
Ureditvena enota S2
Hiše: 11, 12 in 6
Tlorisni gabarit stanovanjski objekt: 14,00 m x 9,20 m. Prizidane garaže so tlorisnega gabarita 4,00 m x 5,40 m.
Hiše: 8, 9 in 10
Tlorisni gabariti stanovanjskih objektov: 12,50 m x 8,50 m.
Tlorisni gabarit prizidanih garaž je 5,40 m x 4,00 m.
Hiši: 5 in 6
Tlorisni gabariti stanovanjskih objektov: 15,50 m x 10,00 m.
K hiši 6 se lahko prizida garaža tlorisnega gabarita 5,40 m x 4,00 m.
Tlorisne dimenzije so podane z zakoličbenimi točkami:
list 3.4. Načrt zakoličbe.
2. Višinski gabariti
Ureditvena enota S2
Vsi stanovanjski objekti (samostoječe hiše in dvojčki) se lahko v celoti ali delno podkletijo.
etažnost:
Hiše 11 in 12
Višinski gabarit stanovanjskega objekta: pritličje in neizkoriščeno podstrešje za bivanje. (brez kolenčnega zidu)
Garaže: pritličje.
Hiše 7, 8, 9 in 10
Višinski gabarit stanovanjskih objektov: pritličje in mansarda (višina kolenčnega zidu 1,20 m).
stanovanjski objekti P+1.
garaže P.
Hiše 5 in 6
višinski gabarit: pritličje z izrabljenim podstrešjem za bivanje
garaže P.
3. Višinski gabariti in absolutne kote končnih tlakov urejenih pritličij
Ureditvena enota S2

+-----------+-------------------------+------------------------+
| Št. hiše  |         Etažnost        | Absolutna kota končnega|
|           |                         |     urejenega tlaka    |
|           |                         |        pritličja       |
+-----------+-------------------------+------------------------+
|5          |P+izrabljeno podstrešje  |      536,20 m.n.v.     |
+-----------+-------------------------+------------------------+
|6          |P+izrabljeno podstrešje  |      536,00 m.n.v.     |
+-----------+-------------------------+------------------------+
|7          |P+M                      |      537,30 m.n.v.     |
+-----------+-------------------------+------------------------+
|8          |P+M                      |      537,30 m.n.v.     |
+-----------+-------------------------+------------------------+
|9          |P+M                      |      537,80 m.n.v.     |
+-----------+-------------------------+------------------------+
|10         |P+M                      |      538,20 m.n.v.     |
+-----------+-------------------------+------------------------+
|11         |P                        |      537,80 m.n.v.     |
+-----------+-------------------------+------------------------+
|12         |P                        |      537,60 m.n.v.     |
+-----------+-------------------------+------------------------+

4. Regulacijski elementi
Gradbena linija prikazana na listu št. 3.4. Načrt zakoličbe.
Najmanjši odmik stanovanjskih objektov od meje zemljišča je 4,0 m.
Najmanjši odmik od cestnega telesa je 5,00 m, razen pri hiši 9, kjer je najmanjši odmik 3,20 m.
Vsi enostavni in nezahtevni objekti se zgradijo z minimalnim odmikom 1,00 m od roba sosednje parcele. Ograje, podporni zidovi in škarpe se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji ne posega na sosednje zemljišče. Ograje, škarpe in podporni zidovi morajo biti od javnih površin odmaknjeni najmanj 1,0 m.
Gabariti objektov in regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov:
list št.: 3.4. Načrt zakoličbe.

Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na karti Načrt zakoličbe list št.: 3.4.

Ureditveni enoti S1, S2
Gradnjo objektov bodo investitorji izvajali v različnih časovnih etapah.
Prva etapa: izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN na območju. Zaključek prve etape se smatra predaja komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami Pogodbe o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.
Druga etapa: izgradnja stanovanjskih objektov.
Ureditvena enota C
Izgradnja ceste ni pogoj za gradnje na območjih ureditvenih enot S1 in S2.

Pred kakršnim koli posegom v zemeljske plasti je treba skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine izvesti predhodne arheološke raziskave.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Na obravnavanem območju je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti.
Obravnavano območje se nahaja na vodovarstvenem območju, za katerega je v pripravi Uredba o vodovarstvenih območjih za vodna telesa vodonosnikov območja Občine Postojna in Občine Cerknica. Po sprejetju te uredbe bodo na vodovarstvenih območjih dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki bodo skladni z določili uredbe. Za predvidene posege v prostor bo treba, skladno z veljavno zakonodajo, upoštevati morebitne omejitve gradnje in varovalne ukrepe zaradi lege območja na vodovarstvenem pasu.
Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov v prostor ne smeta poslabšati obstoječih odvodnih razmer padavinskih voda.
V projektni dokumentaciji morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim ter prikazani vsi ukrepi za preprečevanje eventualnih negativnih vplivov predvidene gradnje na stabilnost zemljišča ali sproščanje gibanja hribin.
Za vse ponikalne objekte je treba ponikalno sposobnost računsko dokazati in preprečiti negativne vplive na okoliški teren.
3. Vse vozne in parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike in morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
4. V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla;
– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč;
– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena.
Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
5. Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov mora biti izvedeno naravno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnaženi zrak je potrebno speljati nad strehe objektov.
Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.
V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
6. Varstvo pred hrupom
Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
Pri načrtovanju in gradnji stanovanjskih stavb na območju se upošteva ugotovitve: Študije obremenitve s hrupom za predvidene stanovanjske stavbe v naselju Koče, S-TRADE d.o.o., ki jo je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja v juliju 2011.
7. Odstranjevanje odpadkov
Na območju S2 se uredi javna zbiralnica ločenih odpadkov.
Zbirno in prevzemno mesto za odpadke iz območij posameznih zemljišč namenjenih gradnji se uredi na posameznem zemljišču namenjenemu gradnji.
Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo.

Morebitno odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja v času od 31. julija do 1. marca.
Ob najdbi geoloških naravnih vrednot ali geomorfoloških naravnih vrednot v času izvajanja zemeljskih del je lastnik zemljišča ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe dolžan omogočiti preiskavo najdišča. Najdbe mora najditelj prijaviti Ministrstvu za okolje, Agenciji za varstvo okolja in najdbo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno z predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo potresne ogroženosti območja po MSK lestvici in glede na projektni pospešek tal 0,200.
Območje OPPN se ne nahaja na območju ogroženem zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda, ne nahaja se na območju visoke podtalnice.
Vsi objekti morajo biti projektirani skladno z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– Pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– Odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– Odmike objektov od parcelnih mej,
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarni varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.
– Pri vseh predvidenih stavbah je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
1. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
2. Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.
3. Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
4. Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
Hidrantno omrežje se bo zgradilo z ustreznim številom hidrantov z minimalnim potrebnih pretokom 10 l/s ter statičnim tlakom 4.40 bar in dinamičnim tlakom 4.10 bar razporejenih na razdaljo 100 do 150 m.

1. Motorni promet
A – cestno omrežje
Notranja prometna shema je sestavljena iz dostopnih cest:
– javna pot JP822281,
– javna pot JP822313
Vse ceste so namenjene dvosmernemu prometu.
Dostopne ceste
Dostopna cesta v območje nove zazidave je javna pot JP822281 – cesta C in poteka od križišča z zbirno krajevno cesto LC 321291 proti vzhodu.
Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Javna pot JP822281 – cesta C je širine 5,50 m z enostranskim pločnikom širine 1,50 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki.
Na cesti so dovoljena krajša zoženja zaradi obstoječih zidov in druge infrastrukture, vendar ne najmanj kot 4,0 m širine vozišča in hodnik za pešce.
Cesta C se začasno izvede v širini 5,0 m z obojestransko bankino širine 75 cm.
Vzhodna dostopna cesta v območje nove zazidave je javna pot JP822313 – cesta S in poteka od križišča z javno potjo JP822281 cesta C proti jugu in se priključi na javno pot JP822311.
Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h.
Javna pot JP822313 – cesta S je širine 5,00 m. Vozišče se izvede kot utrjena asfaltna površina z obojestranskimi robniki v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem št.: 351-215/2009-12.
Križišča, priključki
Primarna križišča znotraj območja predstavljajo vsa medsebojna križanja dostopnih cest.
Križišča ulic se izvedejo za nemoteno manipulacijo z osebnim vozilom minimalni priključni radiji je 3,00 m.
V območju obdelave so vsi priključki izvedeni za nemoteno manipulacijo z osebnim vozilom preko poglobljenih robnikov.
Priključku se izvedejo primerno utrjeni – asfalt in z zadostno preglednostjo.
Kolesarski promet, peš promet
Kolesarski promet
Na območju kolesarskih poti ni, kolesarski promet se odvija na prometnih površinah ceste.
Peš promet
Pločnik minimalne širine 1,50 m poteka enostransko vzdolž ceste C. Od vozišča je ločen z dvignjenim betonskim robnikom.
Mirujoči promet
Za posamezni objekt oziroma dejavnost v objektu je predvidena zagotovitev najmanj dveh parkirnih mest v sklopu gradbene parcele objektov.
Odvodnjavanje
Odvodnjavanje je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se ob robniku odvaja do požiralnikov v kanalizacijski sistem ali ponikanje.

1. Splošno
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN:
– Komunalna infrastruktura na območju stanovanjske gradnje se zgradi skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem št.: 351-215/2009-12.
– Novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno (meteorna kanalizacija), energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi potekajo v javnih površinah in površinah v javni rabi.
– V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
– Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Vodovod
Naselje Koče je opremljeno z vodovodnim omrežjem.
V cestni površini javna pot JP822313 je vgrajeno javno vodovodno omrežje – cevovod NL DN 100 mm. V javni poti JP 822281 je potrebno dograditi javno vodovodno omrežje NL DN 100 z navezavo na vodovodno omrežje NL DN 125 v cestnem telesu LC 321291.
Omrežje z večjim ali enakim premerom od 80 mm bo izvedeno z NL (nodularne litine z natezno trdnostjo, ki ni nižja od 400 N/mm2) cevovodi in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise.
Nad cevovod mora biti 50 cm nad temenom vodovoda vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom »pozor vodovod«.
Predvideni vodovod se polaga na globino, ki ni manjša od 1,00 m, merjeno od kote dokončno urejenega nivoja terena do temena cevi. Predviden vodovod mora biti povsod tam, kjer poteka pod cestno površino ustrezno zaščiten glede na vpliv statičnih in dinamičnih obremenitev v odnosu na komunalni vod.
Zasutja pri prečkanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami se lahko opravi le po predhodnem ogledu in navodilih Kovod-a Postojna d.o.o.
Pred obratovanjem vodovoda je potrebno izvršiti tlačni preizkus cevovoda po določilih standarda SIST EN 805 in dezinfekcijo cevovoda pod nadzorom pooblaščene organizacije, po določilih standarda SIST EN 805, navodila DVGW W 291.
Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo pitne vode, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s sledečimi pogoji:
– vsaka posamezna stavba mora biti opremljena s samostojnim vodovodnim priključkom, ki mora praviloma potekati po zemljišču lastnika stavbe,
– za vodovodne priključke, dimenzije do DN50 se uporabijo cevi iz polietilena z minimalno zahtevano trdnostjo 10MPa, priključki enaki ali večji od DN80 pa morajo biti izdelani z nodularne litine.
V primeru, da se vgradi priključna cev iz polietilena mora biti vgrajena v zaščitni cevi PVC ali Pe cev (minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu do DN50 je DN + 5 cm) in tlačne stopnje minimalno PN6.
Dimenzije priključnih vodovodov se določi na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih v okviru standardnih dimenzij, ki pa ne smejo biti manjše od DN25.
Obračunski vodomeri se vgradijo v vodomernih jaških, ki bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij maksimalno oddaljeni 20 m od linije javnega vodovoda.
Lahko se uporabijo tipski PVC jaški »Danwell« ali armirano betonski z vgrajenim kovinskim vodotesnim pokrovom dimenzije 600/600 mm z nosilnostjo največ 150 kN.
Koridorje varovalnega pasu javnega vodovoda in kanalizacijskega omrežja, vključno s priključki, je potrebno varovati kot nezazidljive s podzemnimi in nadzemnimi objekti in stavbami, prepovedano je postavljanje ograj, drogov, jaškov, kanalet, sajenje dreves ali drugih trajnih nasadov …), ki bi upravljavcu ovirale dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja vodovoda-kanalizacije.
3. Kanalizacija
V območju naselja Koče ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema za odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod. Do izgradnje javne kanalske mreže je potrebno komunalne odpadne vode iz predvidenih stanovanjskih stavb začasno čistiti na individualnih malih komunalnih čistilnih napravah.
Male komunalne čistilne naprave morajo biti zgrajene na lokaciji, ki omogoča dostop s specialnim vozilom za črpanje in odvoz blata.
V naselju Koče je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega sistema, zato je v cestno telo smiselna vgradnja javnega kanala za odvod komunalnih odpadnih vod s priključki do posameznih parcel.
Sanitarne odpadne vode bodo z mrežo sekundarnih komunalnih kanalov priključene na bodoči komunalni kanalizacijski sistem, ki se bo priključil na obstoječo centralno čistilno napravo CČN Postojna.
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.
Meteorna kanalizacija
Na območju bo urejena padavinska kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov in vodile v posamezne sisteme ponikanja ali priključevale na obstoječo kanalizacijo.
Padavinske vode posamezne zazidave se bodo zbirale v sklopu posamezne parcele v zbiralnikih vode ali pa se bodo vodile v ponikanje.
Drenažnih in zalednih vod iz parcel ni dovoljeno priključiti v javni kanalski sistem, namenjen odvodnjavanju komunalnih odpadnih vod.
V primeru, da padavinska in komunalna kanalizacija potekata v istem jarku, mora biti padavinski kanal nivojsko vgrajen nad kanalom za komunalne vode.
Načrtovana kanalizacija mora biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost ter zaščitena proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati tiste odpadne vode, ki ustrezajo zahtevam in pogojem po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogoju za njegovo izvajanje, sicer morajo uporabniki s predčiščenjem ali drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo.
Komunalne odpadne vode
Komunalne odplake iz pritličja in višjih nadstropij objektov na območjih ureditvenih enot S1 in S2 se odvajajo v zunanjo fekalno kanalizacijo s priključkom na malo čistilno napravo z iztokom v ponikanje.
Male čistilne naprave morajo biti zgrajene na lokaciji, ki omogoča dostop s specialnim vozilom za črpanje in odvoz blata.
V naselju Koče je predvidena izgradnja javnega kanalizacijskega sistema, zato je v cestno telo smiselna vgradnja javnega kanala za odvod komunalnih odpadnih vod s priključki do posameznih parcel.
Sanitarne odpadne vode bodo z mrežo sekundarnih komunalnih kanalov priključene na bodoči komunalni kanalizacijski sistem, ki se bo priključil na obstoječo centralno čistilno napravo CČN Postojna.
Kanalizacija poteka težnostno v vozišču ceste. Vsak objekt se priključi na kanalizacijo preko enega komunalnega priključka
Minimalna začetna globina projektiranih javnih kanalov za komunalno odpadno vodo mora omogočiti priključitev odtokov iz pritličja bližnjih stavb v gravitacijskem odvajanju z upoštevanjem najmanj 1.00 m nadkritja.
Direktno na javno kanalizacijo se lahko priključujejo le odpadne vode iz stavb, katerih tla so iznad kote zajezitvene višine, ki je praviloma definirana z višino terena na mestu priključka na javni kanal. Prostore in površine, ki ležijo izpod zajezitvenih višin je potrebno ustrezno proti zajezitveno zaščititi z vgradnjo protipovratnih zaklopk. Fekalne odpadne vode iz kletnih etaž bodo na kanalizacijo priključene preko hišnih črpališč.
Priključki odpadnih vod se zaključijo z zadnjim revizijskim jaškom, lociranim na robu posameznih investitorjevih parcel ter od tu, priključijo v predvideno javno kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih vod. Spoji priključkov na javno kanalizacijo se praviloma izvedejo v revizijskih jaških v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu.
Prostore in površine, ki ležijo pod zajezitveno višino je potrebno ustrezno proti zajezitveno zaščititi z vgradnjo protipovratnih zaklopk ali namestitvijo internih črpališč.
Meteorne vode tlakovanih površin
Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v meteorno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.
Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin-javna parkirišča in garaže vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike ter preko separatorja ogljikovodikovin peskolovov v meteorno kanalizacijo.
Separatorji morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2.
Kanalizacija poteka težnostno.
Meteorna vode se vodi v sistem ponikanja. Odvod meteornih vod s ponikanjem se rešuje na območju S1, S2.
Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočiti priključitev cestnih požiralnikov z upoštevanjem nadkritja najmanj 0,80 m.
Meteorne vode strešnih površin
Meteorne odpadne vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem meteorne kanalizacije in ponikanje na lokaciji posameznega objekta.
Cevi meteorne in fekalne kanalizacije
Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
Revizijski jašek
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi
Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
Cestni požiralniki
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
Vgradijo se vodotesni povozni betonski požiralniki.
Kanalete
Kanalete so tipske z litoželezno rešetko.
Prečkanja in približevanja komunalnim vodom
Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljalcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
Predpisani so sledeči neto odmiki:

– pri približevanju kanalizacije in
     elektro NN kabel                           1.00 m
     elektro VN kabel                           1.00 m
     telefonski kabel                           1.00 m
     vodovod                                    2.00 m
     plinovod                                   1.00 m
– pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in
     elektro NN kabel                           0.30 m
     elektro VN kabel                           0.30 m
     telefonski kabel                           0.30 m
     vodovod                                    0.30 m
     plin                                      0.30 m.

Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0,50 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0,20 m.
V primeru, da je horizontalna razdalja med kanalizacijo in vodovodom manjša od 2,00 m in vertikalna od 0,30 m se vodovod ščiti znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto dolžine 2,00 m, merjeno od roba kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 0,30 m nad temenom cevi.
Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2,00 m od roba cevi. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja med 45° in 90°.
Kolikor ni mogoče zagotoviti minimalnih odmikov se s strokovno službo upravljavcev posamezne infrastrukture določi ustrezen način izvedbe ter vzdrževanje.
Ponikovalnice in deponije s škodljivimi vodotopnimi substancami morajo biti od javnega vodovoda in kanalizacije ter njihovih priključkov oddaljene najmanj 5,00 m.
4. Elektroenergetsko omrežje
NN elektro energetsko omrežje
V celotnem naselju S1 je NN omrežje že izgrajeno tako, da so hiše 1, 2, 3 in 4 že priključene na NN infrastrukturo.
V celotnem naselju S2 je NN omrežje v fazi izgradnje oziroma dokončanja del v skladu s projektom št. načrta 010808, PME d.o.o. Cerknica in gradbenim dovoljenjem št.: 351-215/2009-12.
Obstoječo TP Prestranek silos je potrebno preurediti tako da bo mogoč priklop novih odjemalcev.
Javna razsvetljava – JR
V ureditvenih enotah: S1 in S2 je omrežje JR že izgrajeno oziroma v fazi izgradnje oziroma dokončanja del v skladu s projektom št. načrta 010808, PME d.o.o., Cerknica in gradbenim dovoljenjem št.: 351-215/2009-12.
Ob cesti C se izvede javna razsvetljava.
Pri načrtovanju javne razsvetljave se morajo upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 s spremembami in dopolnitvami). Predvidi naj se minimalna osvetljenost hodnikov za pešce in ustrezna osvetljenost križišč in prehodov za pešce. Luči javne razsvetljave ne smejo osvetljevati stanovanjskih objektov. Javna razsvetljava mora biti oblikovno usklajena s strokovnimi službami Občine Postojna.
SN omrežje KBV 20 kv
V ureditveni enoti C – območje dostopne ceste je potrebno izdelati traso oziroma zagotoviti podzemni el.energetski koridor za kabelsko kanalizacijo 2x PC-E fi160 mm +1XPC-E fi110 mm.
Osnovni tehnični podatki

Premer cevi:                          160 mm
Tip cevi:                             Stigmafleks EZ
Ocenjena kategorija terena:           V. kategorija
Skupna dolžina trase kanalizacije:    pribl. 410 m.

Novopredvidena kabelska kanalizacija poteka pod vozno površino, zato naj bodo cevi kabelske kanalizacije položene na blazino iz betona v debelini 10 cm in zasute z betonom 10 cm nad zgornjim robom cevi. Uporabi se beton MB7.
15 cm nad betonsko blazino se položi ozemljilni trak – valjanec Fe/Zn 25/4 mm cca. 5 cm nad njim pa opozorilni trak. Jarek se zasuje s tamponom, ki se ga nabija v plasteh po 20 cm do potrebne zbitosti. Risba št. 2.
Kabelski jašek
Uporabi se prefabricirani jašek dimenzij 1,5 m/1,5 m/1,8 m. Na dnu jaška mora biti drenažna odprtina. Pri montaži je potrebno na mestu kjer cev prehaja v jašek le to obbetonirati z zunanje strani jaška.
Na stropni plošči jaška je predvidena montaža litoželeznega pokrova 250 kN. Pokrov naj bo opremljen z napisom »Elektrika«.
Tehnični pogoji
– Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki se nahaja na območju OPPN.
– Pri izvajanju izkopov v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za dela v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov, naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
– Vse morebitne poškodbe, ki bi nastale na elektroenergetskih napravah je izvajalec dolžan odpraviti na lastne stroške.
– Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo se bo izvajal na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
– Varovalni pas elektroenergetskih omrežij, zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
– Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m,
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4kV – 2 m.
– Za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih ali načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 z dne 13. 12. 2010).
– Do jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin.
– Vozlišča in priključne merilne omarice morajo biti nameščene na stalno dostopnih mestih.
5. Telekomunikacijsko omrežje
Za ureditveni enoti: S1 in S2 je že izgrajeno oziroma v fazi izgradnje oziroma dokončanja del širokopasovno optično omrežje in predvidena dodatna optična vlakna, v skladu projektom št. načrta 010808, PME d.o.o. Cerknica in gradbenim dovoljenjem št.: 351-215/2009-12.

Za tlorisne gabarite predvidenih objektov v UE S2 so določena dopustna odstopanja +5 % in –10 %, ob upoštevanju minimalnih odmikov 4,00 m od meje zemljiške parcele na kateri se bodo gradili objekti in drugih s tem odlokom minimalnih odmikov.
Za določene absolutne kote pritličij predvidenih objektov veljajo dopustna odstopanja ±20 cm.
Parcelacija za cesto v ureditveni enoti C se dokončno določi po izdelavi projektne dokumentacije (PGD, PZI) in po izgradnji ceste.

V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, merila glede dopustne pozidanosti zemljišča namenjenega gradnji ter določila glede namembnosti in oblikovanja objektov.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

OPPN s prilogami so stalno na vpogled na Občini Postojna.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.