Na podlagi 14. člena Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 96/02) minister za delo, družino in socialne zadeve sprejema

(1) Ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanja in plačila stroškov tolmača oziroma tolmačice za slovenski znakovni jezik (v nadaljnjem besedilu: tolmač).
(2) Naročnik storitve tolmačenja je lahko pravna ali fizična oseba, za katero tolmač opravi storitev tolmačenja.

Storitev tolmačenja je delo, ki ga tolmač opravi v smislu določb zakona, ki ureja uporabo slovenskega znakovnega jezika (v nadaljnjem besedilu: zakon) na podlagi ustnega pooblastila gluhe osebe ali na zahtevo državnih organov, organov lokalne samouprave, izvajalcev javnih pooblastil ali izvajalcev javne službe.

(1) Stroški tolmačenja (v nadaljnjem besedilu: stroški) so skupna cena storitve tolmačenja in plačila potnih stroškov tolmača, ki so potrebni za izvršitev storitve tolmačenja, povečanih za davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), v primeru, ko je izstavitelj računa davčni zavezanec v Republiki Sloveniji.
(2) Za vsako plačilo stroškov je potrebno izstaviti račun. Račun in specifikacija stroškov se izdata na obrazcu, ki ga določi Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik (v nadaljnjem besedilu: združenje).

(1) Cena storitve tolmačenja je 15,00 EUR za vsako začeto uro tolmačenja. Cena storitve tolmačenja se spreminja glede na rast življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije. Sprememba cene storitve tolmačenja je možna vsakih pet let v primeru, ko rast življenjskih potrebščin v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže osem odstotkov.
(2) Cena iz prejšnjega odstavka se poviša za 80%, če začeta ura tolmačenja traja neprekinjeno več kot 20 minut.
(3) Cena iz prvega ali drugega odstavka tega člena se poviša za 20%, če se tolmačenje izvaja na dela prost dan.
(4) Cena iz prvega ali drugega odstavka tega člena se poviša za 50%, če se tolmačenje izvaja v nočnem času od 20. do 8. ure.
(5) Cena iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena znaša 10,00 EUR v primerih čakanja, ki traja več kot pol ure, na začetek tolmačenja v postopkih pred državnimi organi, organi samoupravne lokalne skupnosti, izvajalci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe (čakalna ura). Kot začetek čakalne ure se šteje ura, ko je gluha oseba naročena s strani državnega organa, organa lokalne samouprave, izvajalca javnih pooblastil ali izvajalca javne službe.
(6) Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ne veljajo za tolmačenje, ki ga tolmač izvaja po pogodbi o zaposlitvi za polni delovni čas.

(1) Tolmaču se priznajo potni stroški po uradnih podatkih o dolžini poti od kraja njegovega bivališča do kraja tolmačenja v višini 18% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov, za prevoženi kilometer, ki velja na dan opravljene storitve.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se tolmaču priznajo potni stroški po uradnih podatkih o dolžini poti od kraja njegovega bivališča do kraja tolmačenja v višini 12% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov v primeru, da tolmači izven območja, na katerem je vpisan na listi tolmačev, razen v primerih tolmačenja v zdravstvenih ustanovah zaradi dalj časa trajajočega zdravljenja v primeru specialističnih pregledov ter v primerih reševanja družinske problematike pred centri za socialno delo, ko se tolmaču ne glede na kraj tolmačenja, priznajo potni stroški iz prejšnjega odstavka.
(3) Tolmač ima pravico do povračila prevoznih stroškov s sredstvi javnega prevoza, kadar izvaja storitev tolmačenja v kraju njegovega prebivališča. Če se storitev tolmačenja izvaja v kraju, ki je oddaljen več kot dva kilometra po najkrajši poti od kraja, kjer je organiziran javni prevoz, je tolmač upravičen do povračila potnih stroškov po prejšnjem odstavku.
(4) Razdalja iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se izračuna na podlagi uradnega podatka Avto moto zveze Slovenije o razdaljah med kraji v Republiki Sloveniji.
(5) Tolmač ni upravičen do povračila potnih stroškov za tolmačenje izven Republike Slovenije.

(1) Tolmač, ki v isti zadevi tolmači več gluhim osebam hkrati, lahko uveljavlja ceno storitve samo enkrat.
(2) Tolmač, ki isti dan v istem kraju tolmači eni ali več gluhim osebam v času, ki je krajši od časa, ki ga porabi za prevoz iz kraja njegovega bivanja do kraja tolmačenja, je upravičen le do enkratnega povračila potnih stroškov.

V primeru, ko tolmač tolmači na potovanjih, družinskih srečanjih in je na voljo celoten čas potovanja ali srečanja, ki traja neprekinjeno več kot osem ur, mu za tolmačenje pripada na dan pavšal v višini osem kratne cene določene v drugem odstavku 4. člena te tarife.

(1) V primeru, da tolmačenje odpade zaradi razlogov, ki so na strani naročnika, je tolmač upravičen, do povračila stroškov tolmačenja v višini čakalne ure iz petega odstavka 4. člena te tarife in povračila potnih stroškov. Tolmač mora odpoved tolmačenja javiti združenju.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka krije stroške povzročitelj odpovedi tolmačenja.

Združenje na podlagi osme alineje prvega odstavka 15. člena zakona vodi centralno evidenco naročanja vseh storitev tolmačenja. Združenje vzpostavi centralno informacijsko podatkovno bazo z namenom zbiranja in obdelovanja naročil tolmačenja ter izdelave letnih poročil o opravljenih urah tolmačenja.

(1) Tolmač, ki opravlja storitve tolmačenja kot svojo registrirano dejavnost, sam izstavlja račune za opravljene storitve, razen za storitev tolmačenja, plačljive z vavčerjem.
(2) Za tolmača, ki opravlja storitve tolmačenja po pogodbi o zaposlitvi, je izstavitelj računa za opravljene storitve njegov delodajalec.
(3) Tolmač, ki opravlja storitve tolmačenja kot svojo dopolnilno dejavnost, plačilo stroškov storitev uveljavlja preko združenja, ki je tudi izstavitelj računa.

(1) Račune za opravljene storitve tolmačenja pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe, izstavitelj računa izstavi organu, pri katerem je bila storitev tolmačenja opravljena.
(2) Zahtevke za plačilo za opravljeno delo tolmačev, katerih naročniki so gluhe osebe, ki plačilo storitve plačajo z vavčerjem, v okviru tretje alineje prvega odstavka 15. člena zakona, izstavi združenje ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, enkrat mesečno, za pretekli mesec.

Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, je dolžno plačati pravilno izstavljen zahtevek skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.

Za tolmačenja, opravljena pred uveljavitvijo te tarife, se vrednotenje, obračunavanje in plačilo stroškov tolmačenja opravi po Tarifi za tolmače slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 21/04).

Z dnem uveljavitve te tarife preneha veljati Tarifa za tolmače slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 21/04).

Ta tarifa začne veljati 1. januarja 2013.