Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2012 z dne 28. 12. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2012 z dne 28. 12. 2012

Kazalo

4217. Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom, stran 11876.

Na podlagi tretjega odstavka 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D) in 24. člena Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01) ob soglasju Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti - Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o metodologiji financiranja izobraževalnih programov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določa metodologija financiranja javno-veljavnih izobraževalnih programov z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v Slovenski Istri, ki vključuje način določitve cene na udeleženca izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: dijak), vrednosti posameznega javno-veljavnega izobraževalnega programa in postopek določitve letnega obsega sredstev, ki se jih zagotavlja srednjim šolam z italijanskim učnim jezikom, ki izvajajo te programe (v nadaljnjem besedilu: šola).
2. člen
(pomen pojmov)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot v pravilniku, ki določa normative in standarde za izvajanje izobraževalnih programov na področju srednjega šolstva.
(2) Pojmi, ki niso definirani v pravilniku iz prejšnjega odstavka, imajo naslednji pomen:
- programi srednjega šolstva so javno-veljavni izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega splošnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter poklicno-tehniškega izobraževanja z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v Slovenski Istri, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
- cena programa srednjega šolstva na dijaka je obseg sredstev za izvedbo programa srednjega šolstva, preračunan na dijaka na letni ravni;
- letni obseg sredstev za izvajanje programa srednjega šolstva je zmnožek cene programa srednjega šolstva na dijaka in števila vpisanih dijakov v ta program v posameznem šolskem letu v šoli.
II. NAČIN DOLOČITVE CENE NA DIJAKA V PROGRAMIH SREDNJEGA ŠOLSTVA
3. člen
(podlaga za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka)
Podlage za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka v programih srednjega šolstva so:
- zakonsko opredeljen namen financiranja programov srednjega šolstva,
- predpisani normativi in standardi za izvajanje izobraževalnih programov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom (v nadaljevanju: normativi in standardi),
- javno-veljavni izobraževalni programi, opredeljeni v prvi alineji drugega odstavka prejšnjega člena,
- predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov srednjih šol z italijanskim učnim jezikom,
- predpisi s področja plač v javnem sektorju in področne kolektivne pogodbe,
- izhodišča in vrednosti posameznih elementov cene, določena s tem pravilnikom in
- cenik posameznih elementov cene programov, ki ga določi minister, pristojen za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), za proračunsko obdobje.
4. člen
(sestava in vrednotenje cene programa srednjega šolstva na dijaka)
(1) Ceno programa srednjega šolstva na dijaka sestavljajo stroški dela, ki se določijo v skladu s 5. členom tega pravilnika in izdatki za blago in storitve, ki se določijo v skladu s 6. členom tega pravilnika, ob upoštevanju obsega dejavnosti posameznega programa srednjega šolstva, določenega v skladu s 7., 8. in 9. členom tega pravilnika.
(2) Cene programov srednjega šolstva na dijaka določi minister za vsako proračunsko leto v skladu s tem pravilnikom in se objavijo na spletni strani ministrstva.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister spremeni vrednost cene programov srednjega šolstva na dijaka zaradi uskladitve s proračunskimi zmožnostmi.
5. člen
(sestavine stroškov dela in njihova vrednost)
(1) Stroške dela sestavljajo plače, prispevki delodajalca, stroški iz dela in drugi prejemki delavcev, potrebni za izvedbo programov srednjega šolstva.
(2) Obseg sredstev za plače se določi tako, da se za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika upošteva število in vrsta delovnih mest v skladu z normativi in standardi (v nadaljnjem besedilu: normativno število delavcev), s tem, da se za posamezno delovno mesto upošteva naslednji plačni razred:
- učitelj VII/1, učitelj VII/2, svetovalni delavec VII/2, knjižničar VII/2, učitelj praktičnega pouka VII/1 in učitelj praktičnega pouka VII/2: 39. plačni razred,
- učitelj praktičnega pouka VI, organizator praktičnega pouka VI, organizator delovne prakse VI, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VI: 36. plačni razred,
- učitelj praktičnega pouka V: 34. plačni razred,
- laborant III: 26. plačni razred,
- računovodja VI: 29. plačni razred,
- poslovni sekretar VI: 28. plačni razred,
- vzdrževalec računalniške opreme VII/1: 32. plačni razred,
- tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V: 25. plačni razred,
- tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije IV: 21. plačni razred,
- hišnik IV: 20. plačni razred,
- čistilec II: 14. plačni razred.
(3) Pri določanju obsega sredstev za plače se upošteva višina dodatka za minulo delo za 24 let delovne dobe za vsako delovno mesto iz prejšnjega odstavka.
(4) Za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih je določeno, da se lahko delo opravlja na delovnih mestih v dveh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata obe delovni mesti v deležu 50 %. Za delo, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v treh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upošteva delovno mesto v najnižjem tarifnem razredu v deležu 30 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu 35 %.
(5) Pri izračunu cene na dijaka se za izobraževalne programe upoštevata v razmerju 50 % delovni mesti vzdrževalec računalniške opreme VII/1 in tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V.
(6) Za delavce iz plačne skupine D in J se upošteva najvišji dodatek za dvojezičnost, kot je določen z zakonom.
(7) Sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost se določijo v skladu z zakonom, ki ureja socialno varnost, za vsako pripoznano delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.
(8) Obseg sredstev za povračila stroškov iz dela in drugih prejemkov za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika se določi na podlagi naslednjih meril:
- regres za prehrano je zmnožek normativnega števila delavcev in predpisanega zneska regresa za prehrano na delavca dnevno za 10,5 meseca, pri čemer se upošteva 22 delovnih dni v mesecu;
- dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zmnožek vrednosti 16. premijskega razreda in normativnega števila delavcev; nadomestilo za prevoz na in z dela se določi v obsegu, ki velja za regres za prehrano;
- regres za letni dopust je zmnožek vrednosti predpisanega regresa za letni dopust na delavca in normativnega števila delavcev;
- jubilejna nagrada je zmnožek vrednosti jubilejne nagrade za 20 let in 7,5 % normativnega števila delavcev;
- odpravnina ob upokojitvi je zmnožek vrednosti pripadajočih odpravnin v višini treh povprečnih plač 2,5 % normativnega števila delavcev.
6. člen
(sestavine izdatkov za blago in storitve in njihovo vrednotenje)
Sredstva izdatkov za blago in storitve, kot so določene s predpisom, ki ureja merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov v srednjem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o materialnih stroških), sestavljajo:
a) sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva za:
- ogrevanje prostorov,
- električno energijo in vodo,
- splošne materialne stroške,
- stroške elektronskih komunikacij,
- izvedbo vaj,
- stroške obdelovalnega materiala,
- pogonsko energijo,
- drobno orodje,
- zaščitna sredstva.
Višina sredstev za zagotavljanje materialnih pogojev izvajanja programov srednjega šolstva se določijo za posamezno vrsto programov srednjega šolstva na podlagi cenika za materialne stroške, ki ga določi minister.
b) sredstva za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva za:
- tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev,
- nabavo knjižničnega gradiva,
- strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev,
- zdravniške preglede zaposlenih,
- šolsko dokumentacijo,
- šolske publikacije.
Višina sredstev za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva se določi za posamezno vrsto programov srednjega šolstva tako, da se število točk, določenih v preglednici, pomnoži z vrednostjo točke za splošne materialne stroške, ki jo določi minister:
+--------------------------------------------------+-----------+
|Program srednjega šolstva                         |    IS     |
+--------------------------------------------------+-----------+
|Gimnazija (IS)                                    |   1,86    |
+--------------------------------------------------+-----------+
|Srednje strokovno izobraževanje (IS)              |   3,25    |
+--------------------------------------------------+-----------+
|Srednje poklicno izobraževanje (IS)               |   2,89    |
+--------------------------------------------------+-----------+
|Poklicno-tehnično izobraževanje (IS)              |   3,25    |
+--------------------------------------------------+-----------+
c) sredstva za zagotavljanje drugih dejavnosti v zvezi z izvajanjem programov srednjega šolstva se določijo:
- za pripravo in izvedbo splošne in poklicne mature ter zaključnega izpita v vrednosti, izračunani glede na obseg dejavnosti šole, določen s predpisi, ki urejajo maturo oziroma zaključni izpit;
- za interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine v obsegu in vrednosti v skladu z normativi in standardi;
- za dodatek spremljevalcem na strokovni ekskurziji dijakov, določeni v programu srednjega šolstva, glede na predpisani obseg ur strokovnih ekskurzij v okviru ur, namenjenih interesnim dejavnostim oziroma obveznim izbirnim vsebinam za posamezno vrsto programa srednjega šolstva in v odvisnosti od števila dijakov;
- za zdravstveno zavarovanje dijakov za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju, ob upoštevanju veljavne cene zavarovanja in obsega praktičnega usposabljanja pri delodajalcu, določenega s programom srednjega šolstva, s tem, da se za programe srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja upošteva en mesečni pavšal na dijaka na letnik, za programe srednjega poklicnega izobraževanja pa se upoštevajo štirje mesečni pavšali na dijaka na letnik;
- za invalidsko zavarovanje dijakov za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju v vrednosti, izračunani v letnem pavšalnem znesku glede na veljavno ceno zavarovanja.
7. člen
(izhodišča za določitev obsega dejavnosti)
(1) Za izobraževalne programe srednjega šolstva je izhodišče za določitev dela cene programa srednjega šolstva na dijaka obseg dejavnosti, ki je določen v odvisnosti od:
- obsega ur pouka po predmetniku izobraževalnega programa,
- obsega ur za razredništvo, timsko oziroma medpredmetno poučevanje ter druge naloge učiteljev v skladu z normativi in standardi,
- delitev dijakov v skupine pri posameznih predmetih v skladu z izobraževalnim programom, normativi in standardi ter merili iz tega pravilnika,
- števila oddelkov in dijakov.
(2) Za posamezne vrste izobraževalnih programov srednjega šolstva se upošteva naslednje število oddelkov in dijakov:
- za programe srednjega poklicnega izobraževanja: 1 oddelek na letnik (skupaj 3 oddelki), 9 dijakov na oddelek,
- za programe srednjega strokovnega izobraževanja: 1 oddelek na letnik (skupaj 4 oddelki), 10 dijakov na oddelek,
- za programe poklicno-tehniškega izobraževanja: 1 oddelek na letnik (skupaj 2 oddelka), 10 dijakov na oddelek,
- za programe srednjega splošnega izobraževanja: 1 oddelek na letnik (skupaj 4 oddelki), 10 dijakov na oddelek.
8. člen
(dodatni obseg ur, namenjen delitvam v programih srednjega šolstva v šolah z italijanskim učnim jezikom)
A. SKUPNO
(1) Pri prvem tujem jeziku se v obsegu, ki je določen s predmetnikom posameznega izobraževalnega programa, doda na program oziroma letnik dodatni obseg ur, ki ustreza obsegu ur na letnik po programu za 1 skupino.
(2) Pri športni vzgoji se v povezavi s skupnim številom oddelkov in dijakov za ustrezno vrsto izobraževalnega programa iz 7. člena tega pravilnika upošteva v skladu z veljavnimi normativi in standardi pri urah športne vzgoje, določene s predmetnikom posameznega programa, ustrezno število skupin, velikosti, kot izhaja iz normativa.
B. POSEBNOSTI ZA PROGRAM GIMNAZIJA (IS)
(3) Za izbirne predmete in za diferencirano izvedbo pouka pri matematiki in tujih jezikih v 4. letniku se v programu Gimnazija (IS) upošteva ustrezni dodatni obseg ur, ki je določen z normativi in standardi.
(4) Za program Gimnazija (IS) se v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika ter normativi o načinu določanja skupin, upoštevajo delitve v skupine ter velikost le-teh pri predmetih v obsegu, ki je določen v tem programu.
(5) Za delovna mesta laborantov, ki sodelujejo pri pouku posameznih predmetov, se v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika, upošteva dodatni obseg ur, kot je določeno v tem programu ter normativi in standardi.
C. POSEBNOSTI ZA PROGRAME POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
(6) Pri vrednotenju programov poklicnega in strokovnega izobraževanja oziroma pri določanju cene programa srednjega šolstva na dijaka, se v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika ter normativnimi merili o velikosti in načinu določanja skupin, za delitve dijakov v skupine upoštevajo naslednji kriteriji:
- pri naravoslovnih predmetih ter pri informatiki v okviru splošno-izobraževalnih predmetov (v predmetnikih oznaka A) se za delitve dijakov v skupine upošteva enak delež ur od ur za te predmete po predmetniku, kot jih je bilo v ustreznem predhodnem programu predpisanih za delitev dijakov v skupine;
- pri strokovno-teoretičnih vsebinah v okviru strokovnih modulov in odprtega kurikula (v predmetnikih oznaka B (B-C) in E) se za delitve dijakov v skupine upošteva enak delež ur od ur za strokovne vsebine po predmetniku, kot so bile predpisane v ustreznem predhodnem programu za delitev dijakov v skupine; za nove izobraževalne programe, za katere ni moč ugotoviti predhodnega izobraževalnega programa, se za delitev dijakov v skupine upošteva enak delež ur, kot je priznan za izobraževalne programe v istem ali podobnem področju, opredeljenem v Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja KLASIUS-P;
- pri praktičnem pouku se za povezovanje dijakov v skupine upoštevajo kriteriji oblikovanja skupin skladno z normativi in standardi, za izvedbo praktičnega pouka v tako oblikovani skupini pa se doda/upošteva obseg ur, določen v predmetniku posameznega izobraževalnega programa (v predmetnikih oznaka C).
(7) Odprti del kurikula (v predmetnikih oznaka E) se pri vrednotenju upošteva:
- v srednjem poklicnem izobraževanju 60 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk,
- v srednjem strokovnem izobraževanju in poklicno-tehniškem izobraževanju 80 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk.
9. člen
(ostale naloge, potrebne za izvedbo programa)
(1) Z normativi predpisana učna obveznost ravnatelja se upošteva pri določitvi normativnega števila učiteljev iz 7. in 8. člena tega pravilnika.
(2) Za druga delovna mesta strokovnih delavcev in računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev, ki so določena v skladu z normativi in standardi, je izhodišče za določitev letne cene programa srednjega šolstva na dijaka 50 dijakov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je za delovno mesto čistilca izhodišče za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka 120 dijakov.
III. DOLOČITEV LETNEGA OBSEGA SREDSTEV ZA ŠOLO
1. Letni obseg sredstev za programe
10. člen
(letni obseg sredstev za programe srednjega šolstva)
(1) Letni obseg sredstev za izvedbo programa srednjega šolstva, ki ga izvaja šola, se za posamezno šolo določi za proračunsko leto.
(2) Če šola izvaja več programov srednjega šolstva je letni obseg sredstev za programe srednjega šolstva seštevek letnega obsega sredstev iz prejšnjega odstavka po teh programih.
(3) Pri določitvi sredstev se upošteva število dijakov, vpisanih v programe srednjega šolstva na dan 15. septembra, v šolskem letu, ki se začne pred začetkom proračunskega leta.
11. člen
(varovalni ukrep)
(1) Če šoli sredstva iz prejšnjega člena ne zadoščajo za izvedbo programov iz utemeljenih razlogov, se šoli zagotovijo dodatna sredstva v obsegu, ki ga določi minister v soglasju z organom Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se šoli zagotovijo na podlagi obrazložene vloge. Šola mora zagotoviti ministrstvu vpogled v podatke oziroma analize, ki jih potrebuje za ugotovitev utemeljenosti vloge.
2. Letni obseg sredstev za vodstvena delovna mesta
12. člen
(sredstva za ravnatelja)
(1) Sredstva za delovno mesto ravnatelja se določijo v skladu s predpisi, ki določajo uvrstitev delovnih mest vodstvenih delavcev v javnih zavodih s področja javnega srednjega šolstva v plačne razrede.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka vključujejo plačo, prispevke delodajalca, stroške iz dela in druge prejemke, ob upoštevanju dejanske zasedbe delovnega mesta in se šoli nakazujejo mesečno.
(3) V primeru odsotnosti ravnatelja zaradi bolniške odsotnosti oziroma starševskega dopusta, daljšega od 30 dni, se šoli zagotovijo sredstva za plačilo dodatka za delovno uspešnost za strokovnega delavca, ki nadomešča ravnatelja med njegovo odsotnostjo, iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v skladu s predpisi.
3. Razvojna sredstva
13. člen
(sredstva za razvoj srednjega šolstva)
Minister lahko določi do 2 % dodatnih sredstev na obseg sredstev, določenih v skladu z 10. členom tega pravilnika, za razvoj poklicnega in srednjega strokovnega ter splošnega izobraževanja.
4. Letni obseg sredstev za šolo
14. člen
(način določitve obsega sredstev)
(1) Letni obseg sredstev iz 10. člena tega pravilnika določi minister do začetka proračunskega leta oziroma med proračunskim letom sredstva iz 11. in 13. člena tega pravilnika, ob upoštevanju višine sredstev, zagotovljenih v državnem proračunu za področje srednjega šolstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko obseg sredstev iz 10. in 13. člena tega pravilnika določi za obdobje, ki je krajše od proračunskega leta, in sicer zaradi programskih ali statusno-pravnih sprememb šole ali iz drugih utemeljenih razlogov.
(3) Letni obseg sredstev iz 10. do 13. člena tega pravilnika šola prejme praviloma v mesečnih zneskih.
(4) Če se med proračunskim letom spremenijo vrednosti sestavin cene programa srednjega šolstva na dijaka iz 5. in 6. člena tega pravilnika oziroma spremenijo predpisi, ki vplivajo na obseg sredstev iz 10. člena tega pravilnika, minister na novo določi obseg sredstev za šolo.
IV. SREDSTVA ZA DRUGE NAMENE OZIROMA DEJAVNOSTI ŠOLE
15. člen
(sredstva za druge upravičene namene)
Sredstva za namene, ki niso upoštevani v III. poglavju tega pravilnika, se šoli zagotavljajo na podlagi predhodno ugotovljene upravičenosti, in sicer za:
- fizično varovanje šolskega okoliša,
- najemanje prostorov za izvajanje izobraževalnih programov,
- odpravnine in nadomestila za presežne delavce,
- nadomestilo za delavca invalida na čakanju,
- dodatno strokovna pomoč dijakom s posebnimi potrebami,
- spremljevalce gibalno oviranih dijakov,
- dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami,
- solidarnostno pomoč,
- opravljanje pripravništva in mentorstvo pripravnikom,
- prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov,
- nadarjene dijake,
- sindikalnega zaupnika,
- druge namene, določene z zakonom oziroma panožno kolektivno pogodbo.
V. POROČANJE, NADZOR IN SPREMLJANJE
16. člen
(namenskost porabe sredstev)
(1) Šola v svojih poslovnih knjigah evidentira porabo sredstev, prejetih v skladu s tem pravilnikom, ločeno od ostalih stroškov na način, da je vsak trenutek možno ugotoviti namenskost porabe sredstev, gospodarnost in učinkovitost porabe. V breme teh sredstev se ne obračunava amortizacije in ne oblikuje rezervacij z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali vnaprejšnjim razmejevanjem prihodkov.
(2) Sredstva iz tega pravilnika so strogo namenska in jih šola sme uporabljati izključno za kritje stroškov za izvedbo programov srednjega šolstva, ki jih ministrstvo šoli dodeli v izvajanje, in za izvajanje dejavnosti, povezanimi s temi programi.
(3) Šola sme del sredstev iz 10. člena tega pravilnika porabiti za nakup opreme, povezane z izvajanjem programov srednjega šolstva, če je ta nakup načrtovala v finančnem načrtu, ki ga je predhodno uskladila z ministrstvom.
17. člen
(poročanje o delovanju šole)
Šola ministrstvu najmanj enkrat letno pošlje:
- podatke o številu dijakov, vpisanih v posamezne programe srednjega šolstva po letnikih, za tekoče šolsko leto,
- podatke o letnem obsegu ur pouka po predmetih oziroma strokovnih modulih ter organizaciji izvedbe pouka za programe srednjega šolstva v šolskem letu ter število strokovnih in drugih delavcev,
- podatke o zaposlenih in njihovem obsegu dela,
- finančni načrt z obrazložitvami za prihodnje proračunsko leto,
- poročilo o realizaciji finančnega načrta z obrazložitvami za tekoče oziroma preteklo proračunsko leto,
- druge podatke v skladu z navodili in roki ministrstva.
18. člen
(nadzor)
(1) Ministrstvo izvaja nadzor nad namensko porabo sredstev za izvedbo programov srednjega šolstva na podlagi usklajevanja finančnega načrta šole z obrazložitvami, s spremljanjem porabe sredstev, na podlagi letnih poročil po predpisih o računovodstvu, s pregledovanjem poslovne dokumentacije v šoli in na podlagi neposrednega ali posrednega pregleda poslovanja šole, ki ga izvajajo pristojni organi.
(2) Šola mora ministrstvu omogočiti vpogled v evidence, listine in drugo dokumentacijo, povezano z njenim poslovanjem.
(3) Ministrstvo lahko kadarkoli preveri verodostojnost podatkov, ki jih posreduje šola.
19. člen
(ukrepi)
Če se naknadno ugotovi, da je šola posredovala napačne ali pomanjkljive podatke, na podlagi katerih ji je bil določen višji obseg sredstev, kot bi jih bila upravičena dobiti, oziroma da je sredstva porabila za izvedbo aktivnosti, ki so neobičajne glede kraja izvedbe oziroma visokih stroškov, ki so z njimi povezani, in štejejo kot negospodarna raba javnih sredstev, se šoli preveč nakazana sredstva odtegnejo praviloma v roku treh mesecev od ugotovitve, izjemoma pa tudi kasneje v istem ali naslednjem proračunskem letu.
20. člen
(odprava napak)
Če se naknadno ugotovi, da so sredstva iz 14. člena tega pravilnika za šolo določena v napačnem obsegu, kot bi jih bila dejansko upravičena dobiti, se sredstva šoli na novo določijo in ustrezno poračunajo praviloma v istem proračunskem letu.
21. člen
(spremljanje izvajanja metodologije)
Minister določi način spremljanja izvajanja metodologije, določene s tem pravilnikom, v soglasju z organom Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(prehod na financiranje po pravilniku)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se začnejo šole, ki izvajajo programe srednjega šolstva v italijanskem učnem jeziku, financirati v skladu z metodologijo, določeno s tem pravilnikom, ne glede na soglasje k sistemizaciji, izdano za šolsko leto 2012/2013.
(2) Ne glede na določbe tega pravilnika se lahko šolam iz prejšnjega odstavka, ki sta se v šolskem letu 2012/2013 do konca leta 2012 financirali na podlagi soglasja k sistemizaciji delovnih mest in dejanske zasedbe delovnih mest, namenijo dodatna sredstva za šolsko leto 2012/2013 v proračunskem letu 2013. Minister določi, v kakšni višini in za katere programe srednjega šolstva se šoli izplačajo sredstva iz prejšnjega stavka.
23. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2013.
Št. 0070-139/2012
Ljubljana, dne 27. decembra 2012
EVA 2012-3330-0129
dr. Žiga Turk l.r.
Minister
za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Soglašamo!
 
Predsedstvo
Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti - Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana
Alberto Scheriani l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti