Na podlagi tretjega odstavka 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D) in 24. člena Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01) ob soglasju Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti - Muravidėki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közössėg, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport izdaja

S tem pravilnikom se določa metodologija financiranja javno-veljavnih izobraževalnih programov za dvojezično izvajanje v slovenskem in madžarskem učnem jeziku na narodno mešanem območju, ki vključuje način določitve cene na udeleženca izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: dijak), vrednosti posameznega javno-veljavnega izobraževalnega programa in postopek določitve letnega obsega sredstev, ki se jih zagotavlja dvojezični srednji šoli, ki izvaja te programe (v nadaljnjem besedilu: šola).

(1) Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot v pravilniku, ki določa normative in standarde za izvajanje izobraževalnih programov na področju srednjega šolstva.
(2) Pojmi, ki niso definirani v pravilniku iz prejšnjega odstavka, imajo naslednji pomen:
- programi srednjega šolstva so javno-veljavni izobraževalni programi srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega splošnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje v slovenskem in madžarskem učnem jeziku na narodno mešanem območju, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
- cena programa srednjega šolstva na dijaka je obseg sredstev za izvedbo programa srednjega šolstva, preračunan na dijaka na letni ravni;
- letni obseg sredstev za izvajanje programa srednjega šolstva je zmnožek cene programa srednjega šolstva na dijaka in števila vpisanih dijakov v ta program v posameznem šolskem letu v šoli.

Podlage za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka v programih srednjega šolstva so:
- zakonsko opredeljen namen financiranja programov srednjega šolstva,
- predpisani normativi in standardi za izvajanje izobraževalnih programov v dvojezični srednji šoli (v nadaljevanju: normativi in standardi),
- javnoveljavni izobraževalni programi, opredeljeni v prvi alineji drugega odstavka prejšnjega člena,
- predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov v dvojezični srednji šoli,
- predpisi s področja plač v javnem sektorju in področne kolektivne pogodbe,
- izhodišča in vrednosti posameznih elementov cene, določena s tem pravilnikom in
- cenik posameznih elementov cene programov, ki ga določi minister, pristojen za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), za proračunsko obdobje.

(1) Ceno programa srednjega šolstva na dijaka sestavljajo stroški dela, ki se določijo v skladu s 5. členom tega pravilnika in izdatki za blago in storitve, ki se določijo v skladu s 6. členom tega pravilnika, ob upoštevanju obsega dejavnosti posameznega programa srednjega šolstva, določenega v skladu s 7., 8. in 9. členom tega pravilnika.
(2) Cene programov srednjega šolstva na dijaka določi minister za vsako proračunsko leto v skladu s tem pravilnikom in se objavijo na spletni strani ministrstva.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko minister spremeni vrednost cene programa srednjega šolstva na dijaka zaradi uskladitve s proračunskimi zmožnostmi.

(1) Stroške dela sestavljajo plače, prispevki delodajalca, stroški iz dela in drugi prejemki delavcev, potrebnih za izvedbo programov srednjega šolstva.
(2) Obseg sredstev za plače se določi tako, da se za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika upošteva število in vrsta delovnih mest, ki šoli pripadajo v skladu z normativi in standardi (v nadaljnjem besedilu: normativno število delavcev), s tem, da se za posamezno delovno mesto upošteva naslednji plačni razred:
- pomočnik ravnatelja VII/2: 43. plačni razred,
- učitelj VII/1, učitelj VII/2, svetovalni delavec VII/2, knjižničar VII/2, učitelj praktičnega pouka VII/1 in učitelj praktičnega pouka VII/2: 39. plačni razred,
- učitelj praktičnega pouka VI, organizator praktičnega pouka VI, organizator delovne prakse VI, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VI: 36. plačni razred,
- učitelj praktičnega pouka V: 34. plačni razred,
- laborant III: 26. plačni razred,
- računovodja VI: 29. plačni razred,
- poslovni sekretar VI: 28. plačni razred,
- vzdrževalec računalniške opreme VII/1: 32. plačni razred,
- tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V: 25. plačni razred,
- tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije IV: 25. plačni razred,
- hišnik IV: 20. plačni razred,
- čistilec II: 14. plačni razred.
(3) Pri določanju obsega sredstev za plače se upošteva višina dodatka za minulo delo za 24 let delovne dobe za vsako delovno mesto iz prejšnjega odstavka.
(4) Za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih je določeno, da se lahko delo opravlja na delovnih mestih v dveh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata obe delovni mesti v deležu 50 %. Za delo, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v treh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upošteva delovno mesto v najnižjem tarifnem razredu v deležu 30 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu 35 %.
(5) Pri izračunu cene na dijaka se za izobraževalne programe upoštevata v razmerju 50 % delovni mesti vzdrževalec računalniške opreme VII/1 in tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V.
(6) Za delavce iz plačne skupine D in J se upošteva najvišji dodatek za dvojezičnost, kot je določen z zakonom.
(7) Sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost se določijo v skladu s zakonom, ki ureja socialno varnost, za vsako pripoznano delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.
(8) Obseg sredstev za povračila stroškov iz dela in drugih prejemkov delavcev za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika se določi na podlagi naslednjih meril:
- regres za prehrano delavcev je zmnožek normativnega števila delavcev za obseg dejavnosti in predpisanega zneska regresa za prehrano na delavca dnevno za 10,5 meseca, pri čemer se upošteva 22 delovnih dni v mesecu;
- dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zmnožek vrednosti 16. premijskega razreda in normativnega števila delavcev;
- nadomestilo za prevoz na in z dela se določi v obsegu, ki velja za regres za prehrano;
- regres za letni dopust je zmnožek vrednosti predpisanega regresa za letni dopust na delavca in normativnega števila delavcev;
- jubilejna nagrada je zmnožek vrednosti jubilejne nagrade za 20 let in 7,5 % normativnega števila delavcev;
- odpravnina ob upokojitvi je zmnožek vrednosti pripadajočih odpravnin v višini treh povprečnih plač 2,5 % normativnega števila delavcev.

Sredstva izdatkov za blago in storitve, kot so določene s predpisom, ki ureja merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov v srednjem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o materialnih stroških), sestavljajo:
a) sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva za:
- ogrevanje prostorov,
- električno energijo in vodo,
- splošne materialne stroške,
- stroške elektronskih komunikacij,
- izvedbo vaj,
- stroške obdelovalnega materiala,
- pogonsko energijo,
- drobno orodje,
- zaščitna sredstva.
Višina sredstev za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva se določi za posamezno vrsto programov srednjega šolstva na podlagi cenika za materialne stroške, ki ga določi minister.
b) sredstva za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva za:
- tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev,
- nabavo knjižničnega gradiva,
- strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev,
- zdravniške preglede zaposlenih,
- dvojezično šolsko dokumentacijo,
- šolske publikacije.
Višina sredstev za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva se določi za posamezno vrsto programov srednjega šolstva tako, da se število točk, določenih v preglednici, pomnoži z vrednostjo točke za splošne materialne stroške, ki jo določi minister:

+--------------------------------------------------+-----------+
|Program dvojezične srednje šole                   |    DV     |
+--------------------------------------------------+-----------+
|Gimnazija (DV)                                    |   1,86    |
+--------------------------------------------------+-----------+
|Srednje strokovno izobraževanje (DV)              |   1,86    |
+--------------------------------------------------+-----------+
|Srednje poklicno izobraževanje (DV)               |   1,65    |
+--------------------------------------------------+-----------+
|Poklicno-tehnično izobraževanje (DV)              |   1,86    |
+--------------------------------------------------+-----------+

c) sredstva za zagotavljanje drugih dejavnosti v zvezi z izvajanjem programov srednjega šolstva se določijo:
- za pripravo in izvedbo splošne in poklicne mature ter zaključnega izpita v vrednosti, izračunani glede na obseg dejavnosti šole, določen s predpisi, ki urejajo maturo oziroma zaključni izpit;
- za interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine v obsegu in vrednosti v skladu z normativi in standardi;
- za dodatek spremljevalcem na strokovni ekskurziji dijakov, določeni v programu srednjega šolstva, glede na predpisani obseg ur strokovnih ekskurzij v okviru ur, namenjenih interesnim dejavnostim oziroma obveznim izbirnim vsebinam za posamezno vrsto programa srednjega šolstva in v odvisnosti od števila dijakov;
- za zdravstveno zavarovanje dijakov za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju, ob upoštevanju veljavne cene zavarovanja in obsega praktičnega usposabljanja pri delodajalcu, določenega s programom srednjega šolstva, s tem, da se za programe srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja upošteva en mesečni pavšal na dijaka na letnik, za programe srednjega poklicnega izobraževanja pa se upoštevajo štirje mesečni pavšali na dijaka na letnik;
- za invalidsko zavarovanje dijakov za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju v vrednosti, izračunani v letnem pavšalnem znesku glede na veljavno ceno zavarovanja.

(1) Za izobraževalne programe srednjega šolstva je izhodišče za določitev dela cene programa srednjega šolstva na dijaka obseg dejavnosti, ki je določen v odvisnosti od:
- obsega ur pouka po predmetniku izobraževalnega programa,
- obsega ur za razredništvo, timsko oziroma medpredmetno poučevanje ter druge naloge učiteljev v skladu z normativi in standardi,
- delitev dijakov v skupine pri posameznih predmetih v skladu z izobraževalnim programom, normativi in standardi ter merili iz tega pravilnika,
- števila oddelkov in dijakov.
(2) Za posamezne vrste izobraževalnih programov srednjega šolstva se upošteva naslednje število oddelkov in dijakov:
- za programe srednjega poklicnega izobraževanja: 2 oddelka na letnik (skupaj 6 oddelkov), 11 dijakov na oddelek,
- za programe srednjega strokovnega izobraževanja: 2 oddelka na letnik (skupaj 8 oddelkov), 12 dijakov na oddelek,
- za programe poklicno-tehniškega izobraževanja: 2 oddelka na letnik (skupaj 4 oddelki), 12 dijakov na oddelek,
- za programe srednjega splošnega izobraževanja: 2 oddelka na letnik (skupaj 8 oddelkov), 12 dijakov na oddelek,
- za program maturitetnega tečaja: 1 oddelek, 16 dijakov na oddelek.

A. SKUPNO
(1) Pri prvem tujem jeziku se v obsegu, ki je določen s predmetnikom posameznega izobraževalnega programa, upošteva na program oziroma letnik dodatni obseg ur, ki je enak obsegu ur za 1 skupino na letnik po programu.
(2) Pri drugem tujem jeziku se v povezavi s številom oddelkov za ustrezno vrsto izobraževalnega programa iz 7. člena tega pravilnika doda v skladu z veljavnimi normativi in standardi na program oziroma letnik ustrezni dodatni obseg ur.
(3) Pri športni vzgoji se v povezavi s skupnim številom oddelkov in dijakov za ustrezno vrsto izobraževalnega programa iz 7. člena tega pravilnika upošteva v skladu z veljavnimi normativi in standardi pri urah športne vzgoje, določene s predmetnikom posameznega programa, ustrezno število skupin, velikosti, kot izhaja iz normativa.
(4) Pri madžarščini se glede na različno zahtevnostno raven v skladu z ustreznim dvojezičnim izobraževalnim programom doda na program oziroma letnik dodatni obseg ur, ki ustreza obsegu ur za 1 skupino na letnik po programu.
B. POSEBNOSTI ZA PROGRAM DVOJEZIČNO SLOVENSKO MADŽARSKE GIMNAZIJE
(5) Pri slovenščini se v 3. in 4. letniku programa Dvojezične slovensko madžarske gimnazije doda na program oziroma letnik v skladu z normativi in standardi dodatni obseg ur, ki je enak ustreznemu obsegu ur slovenščine za eno skupino na letnik po predmetniku gimnazijskega izobraževalnega programa.
(6) V programu Dvojezično slovensko madžarske gimnazije se za izbirne predmete in za diferencirano izvedbo pouka v 4. letniku pri matematiki in tujih jezikih upošteva ustrezni dodatni obseg ur, ki je določen z normativi in standardi.
(7) Za program Dvojezično slovensko madžarske gimnazije se v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika ter normativi o načinu določanja skupin, upoštevajo delitve v skupine ter velikost le-teh pri predmetih v obsegu, ki je določen z veljavnimi izobraževalnim programom.
(8) Za delovna mesta laborantov, ki sodelujejo pri pouku posameznih predmetov, se v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena, upošteva dodatnim obseg ur in velikost skupin, kot je določeno z veljavnim izobraževalnim programom ter normativi in standardi.
C. POSEBNOSTI ZA PROGRAME POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
(9) Pri vrednotenju programov poklicnega in strokovnega izobraževanja oziroma pri določanju cene programa srednjega šolstva na dijaka se, v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 7. člena tega pravilnika ter normativi o velikosti in načinu določanja skupin, za delitve dijakov v skupine upoštevajo naslednji kriteriji:
- pri naravoslovnih predmetih ter pri informatiki v okviru splošno-izobraževalnih predmetov (v predmetnikih oznaka A) se za delitve dijakov v skupine upošteva enak delež ur od ur za te predmete po predmetniku, kot jih je bilo v ustreznem predhodnem programu predpisanih za delitev dijakov v skupine;
- pri strokovno-teoretičnih vsebinah v okviru strokovnih modulov in odprtega kurikula (v predmetnikih oznaka B (B-C) in E) se za delitve dijakov v skupine upošteva enak delež ur od ur za strokovne vsebine po predmetniku, kot so bile predpisane v ustreznem predhodnem programu za delitev dijakov v skupine; za nove izobraževalne programe, za katere ni moč ugotoviti predhodnega izobraževalnega programa, se za delitev dijakov v skupine upošteva enak delež ur, kot je priznan za izobraževalne programe v istem ali podobnem področju, opredeljenem v Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja KLASIUS-P;
- pri praktičnem pouku se za povezovanje dijakov v skupine upošteva pravilo za določitev števila skupin, kot je določeno z normativi in standardi za izvedbo praktičnega pouka, v tako oblikovani skupini pa se upošteva obseg ur, določen v predmetniku posameznega izobraževalnega programa (v predmetnikih oznaka C);
- pri posameznih vsebinah praktičnega pouka, ki se vežejo na praktični pouk steklopihaštva, v rudarski jami, sečnjo gozdov, zobozdravstvo, zdravstveno nego in oskrbo, praktični pouk v hlevu, vožnjo z motornim vozilom, pri posameznih vsebinah strojne obdelave v izobraževalnih programih s področja strojništva in lesarstva (v predmetnikih oznaka C) se upošteva velikost skupin, določena z normativi in standardi v enakem deležu ur od praktičnega pouka, kot jih je bilo v ustreznem predhodnem programu.
(10) Odprti del kurikula (v predmetnikih oznaka E) se pri vrednotenju upošteva:
- v srednjem poklicnem izobraževanju 60 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk,
- v srednjem strokovnem izobraževanju in poklicno-tehniškem izobraževanju 80 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk.

(1) Z normativi predpisana učna obveznost pomočnika ravnatelja se upošteva pri določitvi normativnega števila učiteljev iz 7. člena tega pravilnika.
(2) Za druga delovna mesta strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev, ki so določena v skladu z normativi in standardi, je izhodišče za določitev letne cene programa srednjega šolstva na dijaka 240 dijakov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je za delovno mesto čistilca izhodišče za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka 120 dijakov.

(1) Letni obseg sredstev za izvedbo programa srednjega šolstva, ki ga izvaja šola, se šoli določi za proračunsko leto.
(2) Če šola izvaja več programov srednjega šolstva, je letni obseg sredstev za programe srednjega šolstva seštevek letnega obsega sredstev iz prejšnjega odstavka po teh programih.
(3) Pri določitvi sredstev se upošteva število dijakov, vpisanih v programe srednjega šolstva na dan 15. septembra, v šolskem letu, ki se začne pred začetkom proračunskega leta.

(1) Če šoli sredstva iz prejšnjega člena ne zadoščajo za izvedbo programov iz utemeljenih razlogov, se ji zagotovijo dodatna sredstva v obsegu, ki ga določi minister v soglasju z organom Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se šoli zagotovijo na podlagi obrazložene vloge. Šola mora zagotoviti ministrstvu vpogled v podatke oziroma analize, ki jih potrebuje za ugotovitev utemeljenosti vloge.

(1) Sredstva za delovno mesto ravnatelja se določijo v skladu s predpisi, ki določajo uvrstitev delovnih mest vodstvenih delavcev v javnih zavodih s področja srednjega šolstva v plačne razrede.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka vključujejo plačo, prispevke delodajalca, stroške iz dela in druge prejemke, ob upoštevanju dejanske zasedbe delovnega mesta in se šoli nakazujejo mesečno.
(3) V primeru odsotnosti ravnatelja zaradi bolniške odsotnosti oziroma starševskega dopusta daljšega od 30 dni, se šoli zagotovijo sredstva za plačilo dodatka za delovno uspešnost za strokovnega delavca, ki nadomešča ravnatelja med njegovo odsotnostjo, iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v skladu s predpisi.

Minister lahko določi do 2 % dodatnih sredstev na obseg sredstev, določenih v skladu z 10. členom tega pravilnika, za razvoj poklicnega in srednjega strokovnega ter splošnega izobraževanja.

(1) Letni obseg sredstev iz 10. člena tega pravilnika določi minister do začetka proračunskega leta oziroma sredstva iz 11. in 13. člena tega pravilnika pa med proračunskim letom, ob upoštevanju višine sredstev, zagotovljenih v državnem proračunu za področje srednjega šolstva.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko obseg sredstev iz 10. in 13. člena tega pravilnika določi za obdobje, ki je krajše od proračunskega leta, in sicer zaradi programskih ali statusno-pravnih sprememb šole ali iz drugih utemeljenih razlogov.
(3) Letni obseg sredstev iz 10. do 13. člena tega pravilnika šola prejme praviloma v mesečnih zneskih.
(4) Če se med proračunskim letom spremenijo vrednosti sestavin cene progama srednjega šolstva na dijaka iz 5. in 6. člena tega pravilnika oziroma spremenijo predpisi, ki vplivajo na obseg sredstev iz 10. člena tega pravilnika, minister na novo določi obseg sredstev za šolo.

Sredstva za namene, ki niso upoštevani v III. poglavju tega pravilnika, se šoli zagotavljajo na podlagi predhodno ugotovljene upravičenosti, in sicer za:
- fizično varovanje šolskega okoliša,
- najemanje prostorov za izvajanje izobraževalnih programov,
- odpravnine in nadomestila za presežne delavce,
- nadomestilo za delavca invalida na čakanju,
- dodatno strokovna pomoč dijakom s posebnimi potrebami,
- spremljevalce gibalno oviranih dijakov,
- dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami,
- nadarjene dijake,
- opravljanje pripravništva in mentorstvo pripravnikom,
- prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov,
- sindikalnega zaupnika,
- druge namene, določene z zakonom oziroma področno kolektivno pogodbo.

(1) Šola v svojih poslovnih knjigah evidentira porabo sredstev, prejetih v skladu s tem pravilnikom, ločeno od ostalih stroškov na način, da je vsak trenutek možno ugotoviti namenskost porabe sredstev, gospodarnost in učinkovitost porabe. V breme teh sredstev ni dovoljeno obračunavati amortizacije in oblikovati rezervacije z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali vnaprejšnjim razmejevanjem prihodkov.
(2) Sredstva iz tega pravilnika so strogo namenska in jih sme šola uporabljati izključno za kritje stroškov za izvedbo programov srednjega šolstva, ki jih šoli ministrstvo dodeli v izvajanje in za dejavnosti, povezane s temi programi.
(3) Šola sme del sredstev iz 10. člena tega pravilnika porabiti za nakup opreme, povezane z izvajanjem programov srednjega šolstva, če je ta nakup načrtovala v finančnem načrtu, ki ga je predhodno uskladila z ministrstvom.

Šola ministrstvu najmanj enkrat letno pošlje:
- podatke o številu dijakov, vpisanih v posamezne programe srednjega šolstva po letnikih, za tekoče šolsko leto,
- podatke o letnem obsegu ur pouka po predmetih oziroma strokovnih modulih ter organizaciji izvedbe pouka za programe srednjega šolstva v šolskem letu ter število strokovnih in drugih delavcev,
- podatke o zaposlenih in njihovem obsegu dela,
- finančni načrt z obrazložitvami za prihodnje proračunsko leto,
- poročilo o realizaciji finančnega načrta z obrazložitvami za tekoče oziroma preteklo proračunsko leto,
- druge podatke v skladu z navodili in roki ministrstva.

(1) Ministrstvo izvaja nadzor nad namensko porabo sredstev za izvedbo programov srednjega šolstva na podlagi usklajevanja finančnega načrta šole z obrazložitvami, s spremljanjem porabe sredstev, na podlagi letnih poročil po predpisih o računovodstvu, s pregledovanjem poslovne dokumentacije v šoli in na podlagi neposrednega ali posrednega pregleda poslovanja šole, ki ga izvajajo pristojni organi.
(2) Šola mora ministrstvu omogočiti vpogled v evidence, listine in drugo dokumentacijo, povezano z njenim poslovanjem.
(3) Ministrstvo lahko kadarkoli preveri verodostojnost podatkov, ki jih posreduje šola.

Če se naknadno ugotovi, da je šola posredovala napačne ali pomanjkljive podatke, na podlagi katerih ji je bil določen višji obseg sredstev, kot bi jih bila upravičena dobiti oziroma da je sredstva porabila za izvedbo aktivnosti, ki so neobičajne glede kraja izvedbe oziroma visokih stroškov, ki so z njimi povezani, in štejejo kot negospodarna raba javnih sredstev, se šoli preveč nakazana sredstva odtegnejo praviloma v roku treh mesecev od ugotovitve, izjemoma pa tudi kasneje v istem ali naslednjem proračunskem letu.

Če se naknadno ugotovi, da so sredstva iz 14. člena tega pravilnika za šolo določena v drugačnem obsegu, kot bi jih bila dejansko upravičena dobiti, se sredstva šoli na novo določijo in ustrezno poračunajo, praviloma v istem proračunskem letu.

Minister določi način spremljanja izvajanja metodologije, določene s tem pravilnikom, v soglasju s pristojnim organom Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se začne šola, ki izvaja programe srednjega šolstva dvojezično, financirati v skladu z metodologijo, določeno s tem pravilnikom, ne glede na soglasje k sistemizaciji, izdano za šolsko leto 2012/2013.

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2013.