Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) in 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2 s spremembami) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 13. decembra 2012 sprejel

S tem odlokom se določijo upravičenci do dodelitve socialnih in drugih pomoči (v nadaljevanju: denarne pomoči), kriteriji in postopek dodeljevanja in izplačevanja denarnih pomoči v Mestni občini Nova Gorica (v nadaljevanju: mestna občina).

Letni obseg razpoložljivih sredstev določa vsakoletni proračun občine.
Denarne pomoči se dodeljuje po zaporedju vloženih popolnih vlog v tekočem letu do porabe predvidenih proračunskih sredstev.

Denarne pomoči po tem odloku so:
1. socialne pomoči, ki niso zakonska obveza občine:
– enkratna denarna socialna pomoč,
– izredna denarna socialna pomoč,
– doplačilo bivanja v stanovanjski skupnosti ali drugi organizirani obliki institucionalnega varstva, ki ni v okviru mreže javne službe,
2. socialne pomoči, ki so zakonska obveza občine:
– kritje pogrebnih stroškov,
– subvencija najemnine,
– plačilo oziroma doplačilo storitev, namenjenih odpravljanju socialnih stisk in težav v skladu z Zakonom o socialnem varstvu.
3. druge pomoči:
– enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka.

Za upravičence se po tem odloku štejejo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. socialne pomoči, ki niso zakonska obveza občine:
– imajo stalno prebivališče v mestni občini,
– trenutno nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, potem, ko so izčrpali vse možnosti za pridobitev sredstev za preživljanje z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov, denarnih nadomestil, denarnih pomoči in dajatev po predpisih s področja socialnega varstva, zdravstvenega varstva in jih nihče ni dolžan preživljati, in so se ne po lastni krivdi zaradi spleta neugodnih okoliščin (dolgotrajna bolezen, invalidnost, nenadna brezposelnost, smrt v družini, naravne nesreče ipd.) znašli v takšnem položaju, da ne morejo poravnati najnujnejših obveznosti,
– so uveljavljali pravico do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre),
2. socialne pomoči, ki so zakonska obveza občine:
– pogoje za pridobitev pomoči iz te točke določa področna zakonodaja,
3. druge pomoči:
– otrok je državljan Republike Slovenije,
– otrok in eden od staršev imata stalno bivališče v mestni občini.

Merila za določitev višine posamezne denarne pomoči iz 3. člena tega odloka so opredeljena pri posamezni vrsti denarne pomoči.

Osnovni znesek denarne pomoči po tem odloku znaša 500,00 EUR (razen v primerih iz 12., 14., 15., 16., 17. in 18. člena tega odloka).

Pri ugotavljanju lastnega dohodka posameznika oziroma družine se upoštevajo naslednji dohodki:
– periodični neto dohodki (plače, pokojnine, preživnine, rente, denarne socialne pomoči, otroški dodatek, drugi dohodki prejeti v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih),
– občasni dohodki (dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, prejeti samo enkrat, ki niso prejeti iz naslova priložnostnega dela),
– priložnostni dohodki (dohodki, prejeti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge za največ 2 x opravljeno delo),
– denarna sredstva na bančnih računih kolikor presegajo 400,00 EUR na posameznika oziroma 1.200,00 EUR na družino.
V lastni dohodek se ne štejejo štipendije.
Kadar je iz ugotovljenega dejanskega materialnega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.
Če je upravičenec periodični dohodek šele začel prejemati, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.
Kot dohodek posameznika ali družine se upoštevajo povprečni mesečni neto dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem oddaje vloge.
Priložnostni in občasni dohodki, ki jih je posameznik ali družina prejel/a v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem oddaje vloge, se pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevajo kolikor povprečno mesečno presegajo minimalni ugotovljeni dohodek za posameznika ali družino.

Osnovni znesek minimalnega dohodka določa ZSVarPre in predstavlja sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
V družino se po tem odloku štejejo osebe oziroma družinski člani določeni v ZSVarPre (9., 10. in 11. člen).
Osnova (cenzus) za izračun minimalnega dohodka posameznika oziroma družine je:

                      Status                    Delež min.
                                                 dohodka
prva odrasla oseba ali samska oseba ali odrasla
oseba, ki je v institucionalnem varstvu          1
prva odrasla oseba ali samska oseba, ki je       1,28
delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec
prva odrasla oseba oziroma samska oseba, ki je
delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec 1,56
samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim
26. letom starosti, prijavljena pri zavodu za
zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma
v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima
prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu
kot starši ali dejansko prebiva z njimi          0,7
samska oseba, ki je trajno nezaposljiva ali
trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let
(ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima
prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu
kot osebe, ki niso družinski člani in imajo
dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma
dejansko prebiva z njimi                         0,7
vsaka naslednja odrasla oseba                    0,5
vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno
aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec         0,78
vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno
aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec        0,64
prvi otrok, ki je najstarejši in ima status
dijaka                                           0,89
vsak naslednji otrok, ki ima status dijaka       0,79
prvi otrok, ki je najstarejši in nima statusa
dijaka                                           0,7
vsak naslednji otrok, ki nima statusa dijaka     0,6
povečanje za vsakega otroka v enostarševski
družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok
po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od
staršev neznan ali kadar otrok po drugem od
staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne
prejema                                          0,1

Upravičenci so v posameznem koledarskem letu upravičeni do enkratne denarne socialne pomoči največ v višini osnovnega zneska denarne pomoči iz 6. člena tega odloka. Enkratna denarna socialna pomoč se upravičencem dodeli največ dvakrat letno, izjemoma trikrat, za razrešitev njihove trenutne materialne stiske. Kolikor vlagatelj uveljavlja denarno socialno pomoč dvakrat ali trikrat letno mora biti razmik med posameznimi vlogami najmanj 3 mesece.
Enkratna denarna pomoč je namenjena za:
1. regresiranje šolske prehrane, kjer je organizirana,
2. subvencioniranje letovanj otrok in mladostnikov ter šole v naravi za osnovnošolce,
3. nakup šolskih potrebščin,
4. pomoč pri plačilu dijaških in študentskih vozovnic,
5. pomoč pri doplačilu zdravil, ortopedskih in tehničnih pripomočkov za potrebe rehabilitacije, ter zdravstvenih storitev in drugih stroškov, ki so nujno potrebni, stroškov zanje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne krije,
6. pomoč pri nakupu osnovnih življenjskih potrebščin, ozimnice ali kurjave,
7. doplačilo stroškov, povezanih z zdravljenjem odvisnosti enega ali več družinskih članov,
8. kritje drugih stroškov in izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti z upoštevanjem socialnih razmer upravičenca in ki niso kriti iz morebitnih drugih virov občinskega proračuna (plačilo najnujnejših položnic, pomoč pri plačilu pogrebnih stroškov, plačilo toplih obrokov, začasnih prenočišč …).

Če dohodek posameznika ali družine ne presega cenzusa za upravičenost iz tretjega odstavka 8. člena za več kot 60 %, se lahko dodeli enkratna denarna socialna pomoč največ v višini osnovnega zneska denarne pomoči, določene v 6. členu.
Za upravičence, katerih dohodki presegajo minimalni dohodek od 61 do 100 %, se lahko izjemoma enkratna denarna socialna pomoč dodeli največ v višini do 50 % zaprošene pomoči, vendar ne več kot znaša polovica osnovnega zneska denarne pomoči.
V primeru, da dohodki upravičenca presegajo minimalni dohodek za več kot 100 %, se enkratna denarna socialna pomoč ne odobri.
Šolska prehrana, pomoč pri plačilu dijaških in študentskih vozovnic in subvencioniranje letovanj otrok in mladostnikov ter šole v naravi se regresirajo za čas koledarskega leta in pod pogojem, da se najprej uveljavljajo državne subvencije v te namene. Vlagatelj je upravičen do regresiranja šolske prehrane oziroma doplačila dijaške ali študentske vozovnice s prvim dnem meseca oddaje vloge.
Vlagatelj mora pri uveljavljanju enkratne denarne socialne pomoči v primerih iz prejšnjega odstavka Oddelku za družbene dejavnosti (v nadaljevanju: pristojni organ) dostaviti podatke o višini državne subvencije oziroma o neupravičenosti do državne subvencije.
Za uveljavljanje enkratne denarne socialne pomoči, opredeljene v 2. točki drugega odstavka 9. člena (šola v naravi, letovanje) morajo vlagatelji vloge s prilogami ter mnenjem šolske svetovalne službe posredovati pristojnemu organu najkasneje v roku enega tedna pred pričetkom letovanja ali šole v naravi.
Organizator letovanja ali šole v naravi mora v roku 14 dni od zaključka letovanja ali šole v naravi mestni občini pisno potrditi udeležbo upravičencev na letovanju oziroma v šoli v naravi.
Za uveljavljanje enkratne denarne pomoči, opredeljene v 7. točki drugega odstavka 9. člena (doplačilo stroškov povezanih z zdravljenjem odvisnosti enega ali več družinskih članov) mora vlagatelj poleg vloge s prilogami dostaviti tudi mnenje zdravnika ali pristojnega centra za socialno delo.
Do enkratne denarne socialne pomoči pri plačilu pogrebnih stroškov so upravičeni zavezanci po Zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, če so le-ti socialno ogroženi. Predmet doplačila so lahko samo neposredni stroški pogreba (osnovne pogrebne storitve).
Pomoč za poplačilo zapadlih dolgov (položnic) se lahko dodeli le za plačilo dolgov, ki niso nastali več kot 6 mesecev pred oddajo vloge.
Enkratna denarna socialna pomoč ni namenjena plačilu stroškov, ki se krijejo iz drugih proračunskih sredstev mestne občine.

Enkratna denarna socialna pomoč se lahko v letu, v katerem je bila dodeljena, izjemoma dodeli ponovno, in sicer do višine osnovnega zneska denarne pomoči po tem odloku, kadar gre za premostitev trenutne težje materialne ogroženosti, ki traja dlje časa in je nastopila zaradi nenadne brezposelnosti ali bolezni, na katero upravičenec ni mogel vplivati. O upravičenosti do dodelitve ponovne enkratne denarne socialne pomoči poda svoje mnenje pristojni center za socialno delo.

V izrednih razmerah, ki pogojujejo takojšnjo pomoč socialno ogroženemu posamezniku ali družini (naravne katastrofe in druge izredne okoliščine), ne gre pa za primere iz predhodnega člena, o dodelitvi in višini izredne denarne socialne pomoči odloča na predlog pristojnega organa Odbor za socialno varstvo in zdravstvo Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica. V tem primeru višina denarne pomoči glede na proračunska sredstva in materialno stanje upravičenca in njegovih družinskih članov lahko znaša največ do šest zneskov osnovnega zneska denarne pomoči po tem odloku. Pozitivno mnenje glede upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči mora v tem primeru podati pristojni center za socialno delo.
Izredna denarna socialna pomoč se lahko odobri v primeru, da ugotovljeni dohodek posameznika ali družine ne presega minimalnega dohodka po ZSVarPre za več kot 300 %.

Enkratna denarna socialna pomoč in izredna denarna socialna pomoč se lahko nakažeta:
– drugi osebi oziroma ustanovi, kadar gre za plačilo zapadlih ali največ bodočih treh obveznosti, ali če pristojni organ oceni, da pomoč ne bi bila namensko porabljena,
– izjemoma upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku neposredno na njegov osebni račun – v tem primeru mora upravičenec mestni občini v roku 30 dni od dneva nakazila sredstev dostaviti dokazilo o namenski porabi dodeljenih sredstev, v nasprotnem primeru 12 mesecev ni upravičen do enkratne denarne socialne pomoči po tem odloku.

Občani, ki nimajo zadosti sredstev za kritje stroškov bivanja v stanovanjski skupnosti, ki ni pridobila soglasja pristojnega ministrstva k ceni, lahko zaprosijo za denarno pomoč v skladu z določili tega odloka. Denarna pomoč v tem primeru predstavlja znesek, ki preostane za plačilo po kritju stroškov iz dohodkov upravičenca in njegovih družinskih članov ter vseh drugih razpoložljivih virov. Vso potrebno dokumentacijo za odločanje o upravičenosti do denarne pomoči za kritje stroškov bivanja v stanovanjski skupnosti zagotovi pristojni center za socialno delo. Znesek denarne pomoči v tem primeru znaša največ 6 osnovnih zneskov denarne pomoči na leto. Denarna pomoč se v skladu z odločbo mesečno nakazuje na podlagi izstavljenega računa za pretekli mesec neposredno stanovanjski skupnosti.
Do te pomoči so upravičeni posamezniki, katerih ugotovljeni dohodek ne presega minimalnega dohodka po ZSVarPre za več kot 150 %. Denarna pomoč za ta namen se dodeli za čas koledarskega leta. Vlagatelj je upravičen do denarne pomoči za namen iz tega člena z naslednjim mesecem po oddaji vloge.
Občani, ki nujno potrebujejo socialno varstveno storitev institucionalnega varstva, pa ni možno takoj dobiti proste postelje v javnih socialno varstvenih zavodih ali pri koncesionarjih, lahko prav tako zaprosijo za denarno pomoč v skladu z določili tega odloka in se začasno nastanijo v druge oblike institucionalnega varstva, ki izvajajo bivanje domske in zdravstvene nege, ki se izvaja z dovoljenjem Ministrstva za zdravje RS.
Denarna pomoč se v skladu z odločbo dodeli kot razlika do polne cene bivanja glede na materialno zmožnost upravičenca in oseb, ki so po zakonu dolžne skrbeti za njegovo preživljanje in se mesečno nakazuje na podlagi izstavljenega računa za pretekli mesec neposredno izvajalcu.
Vlagatelj za denarno pomoč iz tega člena, ki je lastnik ali solastnik nepremičnine, je upravičen do denarne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist mestne občine, ki zagotavlja sredstva.

V skladu z Zakonom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v primerih smrti občanov s stalnim prebivališčem v mestni občini, ki niso imeli svojcev – zavezancev za plačilo pogrebnih stroškov in tujcev, umrlih na območju mestne občine, za katere ni možno ugotoviti stalnega prebivališča, pogrebne stroške na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo krije mestna občina, ki ima v ta namen v letnem proračunu zagotovljen določen del sredstev.
V takem primeru pokop izvede pristojno pogrebno podjetje na podlagi pogodbe, v kateri je dogovorjena cena najnujnejših pogrebnih storitev ter način pokopa.
Plačilo pogrebnih storitev se izvede iz proračuna mestne občine na podlagi računa izvajalca storitve na njegov transakcijski račun.

O upravičenosti oziroma neupravičenosti do subvencije najemnine za občane mestne občine v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) odloča pristojni center za socialno delo.
Proračunska sredstva mestne občine, namenjena za subvencije najemnin, se nakazujejo Stanovanjskemu skladu Mestne občine Nova Gorica, ki o njihovi porabi vodi mesečno evidenco upravičencev do subvencioniranih najemnin. Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica in mestna občina medsebojne obveznosti uskladita z vsakoletno pogodbo.

Storitve, ki jih je v skladu z veljavno zakonodajo na področju socialnega varstva dolžna delno ali v celoti sofinancirati občina, sta pomoč družini na domu in institucionalno varstvo.
O upravičenosti oziroma neupravičenosti do plačila oziroma doplačila posamezne storitve v skladu z veljavno zakonodajo odloča pristojni center za socialno delo.
Mestna občina na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo mesečno nakazuje sredstva upravičencu ali posameznemu izvajalcu storitve.
Kolikor je upravičenec lastnik oziroma solastnik nepremičnine, se v Zemljiški knjigi izvede prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine.

Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka pripada staršem otroka, če je otrok državljan Republike Slovenije in ima vsaj z enim od staršev stalno bivališče v Mestni občini Nova Gorica.
Višina enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka znaša 500,00 EUR za vsakega živorojenega otroka.
Po izteku 3 mesecev od dneva rojstva otroka upravičenec ne more več zahtevati enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka po tem odloku.
O odobritvi denarne pomoči odloči pristojni organ z odločbo. Denarna pomoč se nakaže po dokončnosti odločbe na transakcijski račun tistega od staršev, ki ima stalno bivališče v mestni občini.

Postopke ugotavljanja upravičenosti do dodelitve denarnih pomoči vodi in o njih odloča pristojni organ.

Postopek za uveljavitev denarnih pomoči iz 1. in 3. točke 3. člena tega odloka se uvede na zahtevo upravičenca na predpisanih obrazcih, ki se dobijo pri pristojnem organu ali na spletni strani mestne občine.

V vlogi za enkratno denarno socialno pomoč mora vlagatelj navesti:
– razlog za trenutno materialno stisko,
– za kakšen namen potrebuje pomoč,
– opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje.
Vlagatelj mora pisni vlogi priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih pristojni organ potrebuje v postopku odločanja in so navedena kot priloge k vlogi.

Postopek za dodelitev denarnih pomoči se izvaja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.
O vlogah za denarne pomoči, razen za pomoči iz 2. točke 3. člena tega odloka odloči pristojni organ z odločbo. Zoper izdano odločbo je možna v roku 15 dni od njene vročitve pritožba na župana mestne občine.
Višina enkratne denarne socialne pomoči se določi po prostem preudarku ob upoštevanju materialnega, socialnega in zdravstvenega stanja upravičenca in njegovih družinskih članov ter zlasti števila nepreskrbljenih otrok, kolikor gre za družino.
V postopkih odločanja o dodelitvi posamezne denarne pomoči pristojni upravni organ v posameznih primerih, razen če ni s tem odlokom drugače določeno, pridobi mnenje pristojnega centra za socialno delo, šolske svetovalne službe ali druge ustrezne institucije.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o denarnih socialnih pomočeh v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 12/09, 97/09 in 109/11).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporablja se od 1. 1. 2013.