Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2012.

V Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US in 114/06 – ZUTPG) se v prvem in drugem odstavku 23. člena, prvem odstavku 31. člena, prvem odstavku 36. člena, 38., 40., 41. in 43. členu, prvi alinei 45. člena in prvem odstavku 57. člena beseda »rejenec« v vseh sklonih in številih nadomesti z besedo »otrok« v ustreznem sklonu in številu.

V prvem odstavku 1. člena se za besedilom »način izvajanja rejniške dejavnosti« doda vejica in besedilo »spremljanje izvajanja te dejavnosti«.
V drugem odstavku se beseda »rejenec« nadomesti z besedo »otrok«.

Peti odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Otrok je mladoletna oseba, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejništvo.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Center otroka je tisti center za socialno delo, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja socialno varstvo, krajevno pristojen za mladoletno osebo ali osebo, ki iz razlogov, določenih v tem zakonu, ostane v rejniški družini po polnoletnosti.«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se beseda »rejenca« nadomesti z besedo »otroka«.

V drugem odstavku 5. člena se beseda »rejenčevo« nadomesti z besedo »otrokovo«.

V 6. členu se na koncu tretje alinee pika nadomesti z vejico in dodata novi četrta in peta alinea, ki se glasita:
»– oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
– oseba, ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.«.

V 13. členu se beseda »uspešno« nadomesti z besedilom »v celoti«.

V drugem odstavku 14. člena se za besedilom »na podlagi« doda besedilo »njegove vloge iz drugega odstavka 8. člena tega zakona ter«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Izjemoma lahko ministrstvo izda dovoljenje tudi osebi, ki ni kandidirala za izvajanje rejniške dejavnosti po določbah tega zakona in ni otrokov sorodnik iz 7. člena tega zakona, če je otroku zaradi njegovih potreb le s tovrstno obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo v največjo otrokovo korist. Ministrstvo izda dovoljenje na podlagi njegove vloge iz drugega odstavka 8. člena tega zakona ter pisne in obrazložene ugotovitve centra otroka, da je le tovrstna oblika varstva in vzgoje v največjo otrokovo korist.«.

Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Rejniku preneha dovoljenje, če:
– odjavi izvajanje rejniške dejavnosti,
– se opravi odvzem dovoljenja,
– umre.«.
V drugem odstavku se na koncu tretje alinee pika nadomesti z vejico in dodajo nove četrta, peta in šesta alinea, ki se glasijo:
»– rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih od pridobitve dovoljenja,
– center rejnika poda predlog za odvzem dovoljenja, ker rejnik po strokovni oceni centra ni več primeren za izvajanje rejniške dejavnosti,
– rejnik pet let ni imel nameščenega otroka.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena ministrstvo rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj.«.

Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca.«.
Na koncu drugega odstavka se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »V primeru znižanega normativa mora imeti rejnik nameščenega vsaj enega otroka za obdobje celega meseca.«.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

Osnovne dolžnosti rejnika so:
– pripraviti sebe in družino na prihod otroka,
– truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z otrokom,
– nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje,
– otroka pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,
– nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,
– skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, priskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika,
– pridobivati informacije in sprejemati odločitve, ki so povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem (vpogled v ocene, seznanitev s šolskim uspehom, odhod v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira osebnega zdravnika, seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju, ipd.),
– zastopati otroka v postopku izdaje osebne izkaznice,
– skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,
– skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,
– skrbeti za izoblikovanje lastne identitete otroka,
– pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine.«.

Doda se nov prvi odstavek 26. člena, ki se glasi:
»(1) Z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste pravice in obveznosti, določene z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ki so združljive z namenom rejništva, razen če te zaradi varovanja koristi otroka staršem ali skrbniku niso odvzete ali omejene.«.
V dosedanji določbi 26. člena, ki postane drugi odstavek, se beseda »rejencem« nadomesti z besedo »otrokom«.

V prvem odstavku 27. člena se beseda »rejenčeve« nadomesti z besedo »otrokove«, beseda »rejenčevimi« z besedo »otrokovimi«, beseda »rejenca« pa z besedo »otroka«.

V prvem odstavku 28. člena se za besedo »mora« črta vejica in besedilo »dokler izvaja rejniško dejavnost,«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Rejnik se mora enkrat letno udeležiti tudi usposabljanja, ki ga organizira in financira center za socialno delo v skladu z 42. členom tega zakona, razen če se udeleži drugega usposabljanja po svoji izbiri. V tem primeru rejnik centru rejnika predloži potrdilo o udeležbi, pri čemer stroške tega usposabljanja krije rejnik sam. V primeru vsebinske neustreznosti takšnega usposabljanja, center rejnika ne prizna izpolnitev pogoja iz tega člena.«.

35. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Center otroka mora po namestitvi otroka v rejniško družino sestaviti individualno projektno skupino, v kateri sodeluje strokovni delavec centra otroka, strokovni delavec centra rejnika, rejnik, starši in otrok, razen če center otroka oceni, da udeležba glede na okoliščine primera za otroka ne bi bila koristna. Zaradi zagotavljanja individualne in strokovne obravnave se individualne projektne skupine vabljeni udeležijo osebno brez pooblaščenca.
(2) Delo individualne projektne skupine koordinira strokovni delavec centra otroka. Po potrebi se individualna projektna skupina lahko razširi.«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

Rejniška pogodba je pisna pogodba, ki jo po izvršljivosti odločbe o namestitvi otroka v rejništvo skleneta pristojni center otroka in rejnik za posameznega otroka.«.

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Center otroka lahko podaljša veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom tudi po polnoletnosti osebe, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti:
– če oseba zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposobna za samostojno življenje in delo, če oseba ali njen skrbnik s tem soglaša;
– če ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, če oseba s tem soglaša.
(2) Za osebo, za katero je bila po njeni polnoletnosti v skladu s prejšnjim odstavkom podaljšana veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju, zaradi katerih ni sposobna za samostojno življenje in delo, center otroka najpozneje do njenega 26. leta starosti razveže rejniško pogodbo in na podlagi soglasja osebe ali skrbnika v skladu s 65. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12) sklene pogodbo o izvajanju storitve institucionalnega varstva v drugi družini ali na drug ustrezen način poskrbi za njeno varstvo.«.

V 47. členu se črta druga alinea.
Dosedanja tretja do peta alinea postanejo druga do četrta alinea.
V dosedanji šesti alinei, ki postane peta alinea, se beseda »rejenca« nadomesti z besedo »otroka«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Rejnik lahko odpove rejniško pogodbo z odpovednim rokom najmanj treh mesecev, če ni v pogodbi drugače določeno. Odpoved mora biti pisna ali dana ustno na zapisnik pri centru otroka.
(2) Na podlagi odpovedi rejniške pogodbe center otroka izda odločbo o prenehanju rejniške pogodbe. Zoper odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo.
(3) Center otroka v primeru iz prvega odstavka tega člena odloči o namestitvi otroka v drugo rejniško družino ali o prenehanju rejništva ali poskrbi za drugo obliko varstva in vzgoje otroka.«.

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Center otroka razveže rejniško pogodbo brez odpovednega roka, če:
– nastopi kateri od razlogov iz 6. člena tega zakona,
– se rejnik ne udeleži usposabljanj iz 28. člena tega zakona,
– oceni, da to zahteva zaščita otrokovih koristi,
– otrok sklene zakonsko zvezo,
– otrok postane roditelj, razen če center oceni, da je namestitev v rejniško družino zanj še vedno koristna,
– rejnik ne izpolnjuje z rejniško pogodbo določenih dolžnosti ali
– zahteva razvezo rejnik in se ugotovi, da ima za to utemeljene razloge.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka center otroka izda odločbo o razvezi rejniške pogodbe. Zoper odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo.
(3) Center otroka v primeru iz prvega odstavka tega člena odloči o namestitvi otroka v drugo rejniško družino ali o prenehanju rejništva ali poskrbi za drugo obliko varstva in vzgoje otroka.«.

V prvem odstavku 50. člena se beseda »rejenca« nadomesti z besedo »otroka«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ob prvi namestitvi otroka je rejnik upravičen tudi do enkratnega prejemka v višini enkratnega denarnega prejemka za opremo novorojenca, določenega s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke, če center otroka oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil, obutve, potrebščin in opreme za otroka.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

51. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka, ob upoštevanju starosti in šolanja nameščenega otroka, v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(2) Materialni stroški za otroka znašajo 291,27 eurov.
(3) Višina oskrbnine je sorazmerna času bivanja otroka v rejniški družini.«.

Prvi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Oskrbnina se zniža, če ima otrok svoje redne prihodke, in sicer za 25 % ali 50 % materialnih stroškov, odvisno od višine prihodkov. Za redni prihodek se po tem členu štejeta preživnina in družinska pokojnina, ki ga otrok dejansko periodično prejema v določenem znesku. Center otroka je dolžan narediti vse potrebno za ureditev preživnine in družinske pokojnine, do katerih bi bil otrok lahko upravičen.«.
V drugem odstavku se beseda »rejenca« nadomesti z besedo »otroka«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Oskrbnina se zviša za 25 % od višine materialnih stroškov tudi v primerih, ko je otrok nameščen v zavod in v vikend rejništvo ter nima rednih prihodkov, določenih v prvem odstavku tega člena.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Pogoje za zvišanje in znižanje oskrbnine podrobneje določi minister.«.

53. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Plačilo dela rejniku znaša 123,51 eurov za otroka.
(2) Glede na zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje otroka (rejništvo za hudo bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, zlorabljenega otroka, trpinčenega otroka, vedenjsko ali osebnostno motenega otroka) se lahko plačilo dela iz prejšnjega odstavka začasno zviša za največ 50 %.
(3) Komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela iz 3. člena tega zakona na podlagi meril, ki jih določi minister, odloči o odstotku zvišanja plačila dela in trajanju pravice do povišanega plačila dela.
(4) Pravica do zvišanega plačila dela se lahko dodeli za največ eno leto. Pravica se lahko podaljšuje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za zvišanje plačila dela.
(5) Višina plačila dela je sorazmerna času bivanja otroka v rejniški družini.«.

Drugi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri odpovedi rejniške pogodbe rejniku preneha pravica do rejnine z dnem, ko otrok ne prebiva več v rejniški družini.«.
Tretji odstavek se črta.

Naslov XI. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »XI. ZBIRKE PODATKOV«.

V prvem odstavku 64. člena se črta beseda »vodi« in za besedo »ministrstvo« doda besedilo »vzpostavi in vodi«.

V prvem odstavku 65. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo in centri za socialno delo vodijo za namene, določene v prejšnjem členu, zbirke podatkov o:«.
Četrta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– otrocih, nameščenih v rejniške družine,«.
V peti alinei se besedilo »rejencev« nadomesti z besedilom »otrok, nameščenih v rejniške družine«.
V drugem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo vodi za namene, določene v prejšnjem členu, poleg zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka, še zbirke podatkov o:«.
Druga alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– prenehanju veljavnosti dovoljenj,«.
Na koncu tretje alinee se vejica nadomesti s piko, četrta alinea pa se črta.

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirke podatkov o rejnikih in zbirke podatkov o rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic iz prejšnjega člena, so:
– osebno ime,
– datum rojstva,
– enotna matična številka občana,
– spol,
– državljanstvo,
– prebivališče,
– zakonski stan,
– izobrazba,
– nekaznovanost,
– zaposlitev,
– podatek o obveznem zdravstvenem zavarovanju,
– podatek o zneskih plačila prispevkov za socialno varnost,
– davčna številka,
– datum vloge za izvajanje rejniške dejavnosti,
– datum začetka veljavnosti dovoljenja,
– številka in datum izdanega dovoljenja,
– datum prenehanja dovoljenja,
– razlog prenehanja dovoljenja,
– vrsta in datum izobraževanja,
– datum vpisa v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic,
– datum izbrisa iz registra izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic,
– razlog izbrisa iz registra izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic,
– pristojni center za socialno delo,
– datum prijave v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– številka in datum izdanega potrdila o vpisu v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic,
– datum odjave iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirke podatkov o članih rejniške družine iz prejšnjega člena, so:
– osebno ime,
– datum rojstva,
– enotna matična številka občana,
– sorodstveno razmerje družinskega člana do rejnika,
– status (šolanje, zaposlitev, upokojitev).
(3) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirke podatkov o sklenjenih rejniških pogodbah in rejninah iz prejšnjega člena, so:
– osebno ime rejnika in otroka,
– enotna matična številka občana rejnika in otroka,
– prebivališče rejnika in otroka,
– zdravstveno stanje otroka (podatek o motnji ali bolezni, zaradi katere potrebuje posebno nego in varstvo, v skladu s posebnimi predpisi),
– davčna številka rejnika,
– višina rejnine,
– številka osebnega računa rejnika.
(4) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirk podatkov o otrocih, nameščenih v rejniške družine iz prejšnjega člena, so:
– osebno ime,
– datum rojstva,
– enotna matična številka občana,
– spol,
– državljanstvo,
– prebivališče,
– šolanje,
– zdravstveno stanje (podatek o motnji ali bolezni, zaradi katere potrebuje posebno nego in varstvo, v skladu s posebnimi predpisi),
– podatek o obveznem zdravstvenem zavarovanju,
– določenost in višina preživnine,
– določenost in višina družinske pokojnine (številka in datum odločbe),
– število dni namestitve,
– izplačano nadomestilo preživnine,
– vključenost v socialnovarstveni zavod,
– podaljšanje roditeljske pravice,
– davčna številka.
(5) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirke podatkov o članih bioloških družin otrok iz prejšnjega člena, so:
– osebno ime,
– rojstni podatki,
– enotna matična številka občana,
– sorodstveno razmerje družinskega člana do otroka,
– prebivališče,
– status (šolanje, zaposlitev, upokojitev),
– podaljšanje roditeljske pravice,
– izobrazba.
(6) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja zbirk podatkov o izdanih dovoljenjih in o prenehanju veljavnosti dovoljenj iz prejšnjega člena, so:
– osebno ime,
– enotna matična številka občana rejnika,
– prebivališče rejnika,
– datum začetka veljavnosti dovoljenja,
– datum prenehanja veljavnosti dovoljenja.«.

67. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Podatki iz prejšnjega člena se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane ter iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
(2) Ministrstvo in centri za socialno delo za namen izvajanja javnih pooblastil po tem zakonu brezplačno pridobivajo osebne podatke iz prejšnjega člena iz obstoječih zbirk osebnih podatkov naslednjih upravljavcev:
– ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke o posamezniku, družinskih članih in skupnem gospodinjstvu (osebno ime, datum rojstva, enotno matično številko občana, državljanstvo, prebivališče);
– izvajalcev vzgojne in izobraževalne dejavnosti ter ministrstva, pristojnega za šolstvo in visoko šolstvo – podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod;
– ministrstva, pristojnega za pravosodje – podatke o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih in obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco; podatke o izvršeni kazni in o razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe;
– Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
– Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o obveznem zdravstvenem zavarovanju;
– izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju;
– sklada Republike Slovenije, pristojnega za izplačilo nadomestila preživnine – podatke o izplačanem nadomestilu preživnine;
– centrov za socialno delo – podatke iz zbirk podatkov, vodenih pri izvajanju nalog, ki so jim z zakonom poverjena kot javna pooblastila (vrsta in višina pravice za otroka, določenost in višina preživnine);
– izvajalcev socialnovarstvene dejavnosti – podatke o vključitvi v socialnovarstveni zavod.
(3) Podatke o zdravstvenem stanju je mogoče pridobivati le ob pisni privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo ali njegovega skrbnika, razen če bodo podatki uporabljeni za statistike ali znanstveno raziskovalne namene v obliki, ki ne omogoča identifikacije posameznikov.
(4) Kadar je to mogoče, se posamezne zbirke za izvajanje tega zakona lahko medsebojno povezujejo na podlagi enotne matične številke občana.«.

Naslov XII. poglavja in 70. člen se črtata.

V šestih mesecih od dneva začetka uporabe tega zakona center otroka razveže rejniške pogodbe za tiste osebe, ki so ob začetku uporabe tega zakona že dopolnile 26 let in na podlagi soglasja osebe ali skrbnika v skladu s 65. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12) sklene pogodbo o izvajanju storitve institucionalnega varstva v drugi družini ali na drug ustrezen način poskrbi za njeno varstvo.

Ne glede na določbo 51. člena zakona, se materialni stroški od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013 priznajo v višini 282,74 eurov.

Z dnem začetka uporabe tega zakona se rejnine, določene z rejniškimi pogodbami, sklenjenimi pred dnevom uporabe tega zakona, izplačajo v zneskih, določenih s tem zakonom.

Minister v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona uskladi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/03 in 78/08) z določbami tega zakona.

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013, razen šeste alinee drugega odstavka 16. člena zakona, ki se začne uporabljati 1. januarja 2018.
(2) Do začetka uporabe določb tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US in 114/06 – ZUTPG).