Št. 094-2/2012/3 Ob-1613/12

Na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10) in 25. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 47/11), objavlja Urad Republike Slovenije za mladino

1. Predmet in namen razpisa Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela. Državna priznanja se podeljujejo z namenom javnega priznavanja in zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Cilji podeljevanja državnega priznanja v mladinskem sektorju so: – Pospeševati zavedanje o pomenu mladinske politike za mlade in še posebej zavedanja o prispevku, ki ga ima mladinski sektor za ekonomski in družbeni razvoj, – Pospeševati družbeno priznanje mladinskega dela za ekonomski in družbeni razvoj, še posebej številnih neformalnih in priložnostnih učnih aktivnostih, – Priznati organizacijam in posameznikom dosežke na področju mladinske politike in mladinskega dela, – Promovirati primere dobrih praks in strategije ter programe za kakovostno delo v mladinskem polju. Pri tem med področja mladinskega sektorja štejejo vsa področja, ki jih opredeljuje ZJIMS: i. avtonomija mladih ii. – neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih iii. – dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih iv. – skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi v. – prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih vi. – mobilnost mladih in mednarodno povezovanje vii. – zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih viii. – dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in ix. – sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi 2. Predlagatelji državnih priznanj Kandidate za podelitev državnega priznanja lahko predlagajo fizične ali pravne osebe. Te lahko posredujejo tudi predloge posameznikov ali neformalnih skupin mladih, ki se ukvarjajo z mladinskim delom. K predlogu za pridobitev državnega priznanja je treba pridobiti predhodno soglasje kandidata oziroma zakonitega zastopnika pravne osebe. 3. Vrste državnih priznanj Vrste državnih priznanj, za katere se lahko poda predlog so: – Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja, – Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju, – Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja in državno priznanje priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju se lahko podeli fizičnim in pravnim osebam. Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju se podeljujejo samo fizičnim osebam. Za daljše časovno obdobje šteje 5 ali več letno delovanje na področju mladinskega dela. 4. Prejemniki državnih priznanj 1. Prejemniki državnih priznanj so lahko fizične osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče ali dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji in pravne osebe, ki imajo registriran sedež oziroma registrirano poslovanje poslovne enote oziroma podružnice v Republiki Sloveniji. Državno priznanje se lahko podeli tudi mladinski organizaciji, ki je organizirana kot sestavni del pravne osebe iz prejšnjega stavka, če deluje avtonomno v mladinskem sektorju v skladu z zakonom. 2. Državna priznanja se lahko podelijo fizični osebi, ki živi oziroma pravni osebi, ki obstaja in dejansko posluje v času izbire prejemnika. 5. Merila za podelitev državnih priznanj Predlagani kandidati za državna priznanja morajo delovati skladno z načeli demokratičnosti, pluralnosti, integralnosti, medgeneracijske solidarnosti, enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja nevladnih organizacij pri upravljanju z javnimi zadevami. Predlagani kandidati morajo delovati v mladinskem sektorju na področjih in v skladu z načeli kot jih opredeljuje ZJIMS. Prejemniki državnih priznanj morajo izpolnjevati vsaj dva od navedenih kriterijev. Presoja po posameznem kriteriju bo potekala na podlagi: – Vsebinske primernosti, – Aktualnosti, – Ustreznega obsega vsebin in aktivnosti ter prispevka. Predlogi za podelitev državnega priznanja za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju morajo izkazati delo in dosežke predlaganega kandidata/kandidatke v daljšem časovnem obdobju. V opredelitvi predlogov in pri upoštevanju kriterijev za izbor nagrajenca/nagrajenke morajo posamezne aktivnosti zajemati najmanj 5 letno obdobje dejavnosti predlaganega kandidata/kandidatke, predlog pa mora izkazati neposredno vlogo in povezanost med kandidatom/kandidatko in rezultati oziroma učinki. Kriteriji za presojo so: 1. Delovanje oziroma vpliv na osveščanje javnosti o pomenu mladinskega dela; Prispevek k večji prepoznavnosti mladinske politike, mladinskega dela ali poznavanja potreb in interesov mladih, še posebej mladih z manj priložnostmi, ki se izkazuje z objavami v mediji, izvajanji kampanj, izdaji brošur ali strokovnega gradiva (ki pa ni zgolj gradivo za promocijo delovanja posamezne organizacije v mladinskem sektorju). Prispevek se izkazuje tudi s pretvorbo osveščenosti v prispevek, ki je dejansko privedel do sprememb v delovanju na mladinskem polju in/ali izboljšal pogoje za delo v mladinskem sektorju. politično relevantnost, ki privede do izboljšanih pogojev za delo v mladinskem sektorju. 2. Pomemben vpliv na socialno-družbeno povezanost (kohezijo); Vpliv na socialno-družbeno povezanost in prispevek h krepitvi sodelovanja in povezovanja organizacij in posameznikov v mladinskem sektorju se izkazuje z organizacijo in izvedbo ter promocijo projektov, progamov, seminarjev, strokovnih srečanj, ki vključujejo različne deležnike iz vladnega in nevladnega sektorja. Prispevek se lahko izkazuje tudi z aktivnim zastopanjem družbenih in strokovnih interesov delujočih v mladinskem sektorju v lokalnem in širšem okolju ter zavzemanjem za njihovo profesionalno integriteto. 3. Znatna razsežnost delovanja (multiplikativni učinek dela) projekta; Prispevek k povezovanju mladinskega dela z drugimi dejavnostmi, na katere ima mladinsko delo vpliv in ki se izkazuje z multiplikativnimi učinki na povečevanje kompetenc mladih, njihovo avtonomijo in aktivno državljanstvo. Sem štejejo vse aktivnosti, katerih cilj je povečanje kompetenc mladih. Prispevek se izkazuje tudi kot povečanje investicij v mlade, ki zajemajo tako aktivnosti za povečanje aktivnega državljanstva in solidarnosti kot tudi investicije, ki mladim omogočajo lažji prehod iz otroštva v odraslost. Sem štejejo tudi aktivnosti za vzpostavitev ali nadgradnjo mladinske infrastrukture in aktivnosti za povečanje kakovosti mladinskega dela. 4. Razvijanje mladinskega dela in prispevek k dvigu kakovost (sektorja); Prispevek, ki se izkazuje z razvijanjem in uvajanjem novih in inovativnih oblik mladinskega dela in načinov dela z mladimi ter zagotavljanjem pogojev za njihovo uporabo; Oblike in načini dela z mladimi morajo biti preizkušeni in uvedeni v prakso. 5. Trajnostni oziroma dolgoročni učinek za soudeležbo mladih v družbeni skupnosti; Prispevek, ki se izkazuje z vključevanjem mladih v sistem reprezentativne demokracije in ustvarjanjem orodij za spodbujanje in vključevanje mladih v lokalne skupnosti, z razvijanjem sistemov za dialog z mladimi na lokalni ali nacionalni ravni ali s spodbujanjem vključevanja mladih iz različnih socialnih skupin v procese sodelovanja, načrtovanja, izvajanja ali ovrednotenja projektov na različnih področjih (varovanje okolja, možnosti izobraževanja, zaposlovanja, ohranjanja kulturne ali naravne dediščine, ipd.) 6. Inovativnost. Prispevek, ki se izkazuje kot prispevek h krepitvi inovacijskih sposobnosti mladih, novih metod dela z mladimi, v ustvarjanju spodbudnih okolij za mladinsko delo, sodelovanju pri pretoku znanja (vir in uporabnik znanja) ali v inovativnosti pri vodenju, strategijah ali organizaciji dela v mladinskem sektorju. 6. Razpisna dokumentacija: razpisna dokumentacija z obrazci je dosegljiva na spletni strani Urada RS za mladino: http://www.ursm.gov.si. 7. Rok za predložitev vlog in način predložitve: vloge morajo prispeti na naslov Urada RS za mladino, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, do dne 23. 3. 2012. Kot pravočasne se štejejo vloge, ki so do polnoči tega dne oddane s priporočeno poštno pošiljko. 8. Opremljenost vloge Vlogo na ta javni poziv je potrebno poslati v zaprtem ovitku, na katerem mora biti vidna ustrezna označba: “Ne odpiraj – Predlog za podelitev državnega priznanja”. Zaradi evidentiranja priporočamo na hrbtni strani ovitka napisan naslov vlagatelja. Veljavna bo vloga, ki bo pravilno opremljena in pravočasno predložena razpisovalcu. Neveljavne vloge (nepravilno opremljene in nepravočasno prispele) bodo vrnjene vlagateljem. 9. Odpiranje in pregled vlog: odpiranje vlog bo potekalo 28. 3. 2012, v prostorih Urada RS za mladino. Odpiranje vlog ne bo javno. 10. Evalvacija: postopek ugotavljanja upravičenosti bo izvedla strokovna komisija za podelitev državnih priznanj, ki jo imenuje minister, pristojen za mladino. Strokovna komisija bo pregledala prispele predloge, ugotovila pravilnost in popolnost vloženih predlogov ter če je potrebno, pozvala predlagatelje, da v osmih dneh dopolnijo prijave. Strokovna komisija bo glasovala o predlaganih kandidatih na podlagi temeljite analize predlogov in razprave o njih. Sprejeti bodo predlogi, za katere je glasovala večina članov strokovne komisije. 11. Dodatne informacije: zainteresirani vlagatelji se lahko vsak delovni dan, med 10. in 12. uro, obrnejo na tajništvo Urada RS za mladino za morebitna telefonska pojasnila, tel. 01/400-57-89, 01/400-57-93 ali na kontaktno osebo razpisovalca: Barbara Zupan, tel. 01/400-57-94 ali e-pošta: barbarazupan@gov.si.