Št. 35400-4/2012 Ob-2032/12

Na podlagi prvega in drugega odstavka 146.c člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08 in 108/09), desete alineje prvega odstavka 25. člena Akta o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada (Uradni list RS, št. 112/09 in 1/12) ter prvega odstavka 6. člena Splošnih pogojev poslovanja za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja št. 0141-1/2010-5 (objavljeni na spletni strani http://www.ekosklad.si/dokumenti/spp.pdf; v nadaljevanju: Splošni pogoji), Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju: Eko sklad), objavlja

1. Predmet poziva, upravičene osebe in višina sredstev Predmet poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovenije. Višina sredstev po tem pozivu znaša 25 milijonov EUR. Do kreditov so upravičene občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe. Do kreditov so upravičeni tudi samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnega zakona (zasebniki). Do spodbud ni upravičena oseba, ki: – nima poravnanih zapadlih finančnih obveznosti do Eko sklada, – nima poravnanih davčnih in drugih obveznosti do Republike Slovenije, – je podjetje v težavah, v skladu z zakonom, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje, gospodarskih družb v težavah, – je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, – ima blokiran transakcijski račun. S kreditom je mogoče financirati naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb (v nadaljevanju: naložbe) za: A) Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za naslednje namene: 1) postavitev oziroma rekonstrukcijo ali razširitev sistemov in naprav za ogrevanje ali hlajenje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, ki kot primarni energent uporabljajo energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov (biomaso, toploto podtalnice, površinske vode zemlje oziroma kamnitih masivov, sonca, zraka,…) vključno z morebitnim sistemom daljinskega ogrevanja ali hlajenja, tj. razdelilnim omrežjem, priključki pri odjemalcih, krmilnimi sistemi ipd., 2) postavitev oziroma rekonstrukcijo ali razširitev objektov in naprav za pro­izvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bodo pridobile ali ohranile deklaracijo za pro­izvodno napravo za pridobivanje električne energije na obnovljive vire, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi, pri tem naložbe v postavitev prostostoječih sončnih elektrarn niso predmet kreditiranja, 3) postavitev oziroma rekonstrukcijo objektov in naprav za sopro­izvodnjo toplote in električne energije iz obnovljivih virov, fosilnih goriv ali kombinacije fosilnega goriva in obnovljivih virov oziroma alternativnih goriv, ki bodo pridobile ali ohranile deklaracijo za pro­izvodno napravo za sopro­izvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi, vključno z morebitnim sistemom daljinskega ogrevanja, 4) nakup vozil na električni ali hibridni pogon (kombinacija motorja z notranjim izgorevanjem in enega ali več elektromotorjev) za cestni promet, pri katerih emisije CO2 v kombiniranem načinu vožnje, po podatkih pro­izvajalca, ne smejo presegati 110 g/km, 5) ukrepe učinkovite rabe energije v pro­izvodnih, poslovnih in javnih objektih, pri čemer priznani stroški obsegajo: a. celoten obseg naložbe pri rekonstrukciji oziroma zamenjavi hidravličnih in pnevmatskih agregatov, elektromotornih pogonov in njihovih krmilnih sistemov, sistemov za izrabo odpadne toplote, ogrevalnih in hladilnih sistemov, prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, s katero se doseže vsaj 25 % prihranek energije, b. 50 % stroškov naložbe v zamenjavo tehnoloških linij, strojev in naprav, kjer prihranek energije ni edini cilj naložbe, temveč naložba poleg zmanjšanja drugih emisij, izkazuje tudi prihranek primarne energije na enoto pro­izvoda pri enakem obsegu pro­izvodnje, c. povečevanje energijske učinkovitosti naprav za pro­izvodnjo toplote ne glede na uporabljen vir energije, 6) obnovo obstoječe razsvetljave, ki vključuje regulacijo osvetljevanja in zamenjavo sijalk ali svetil, s katero se doseže vsaj 30 % prihranek električne energije, in je, kadar gre za obnovo zunanje razsvetljave, pripravljena skladno z veljavnimi predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Osvetlitve objektov ali drugih zunanjih elementov za namen oglaševanja (npr. panojev) ne sodijo med priznane stroške naložbe. 7) energijsko prenovo obstoječih objektov, ogrevanih nad 19oC, priznani stroški vključujejo izvedbo enega ali več naslednjih ukrepov, a. toplotno zaščito zunanje lupine: – zunanjih sten in z najmanj 15 cm izolacijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manjše ali enako 0,3 W/m2K, – stropa proti neogrevanemu prostoru oziroma ravne ali poševne strehe z najmanj 25 cm izolacijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manjše ali enako od 0,18 W/m2K, b. toplotno zaščito tal na terenu ali tal nad neogrevanimi prostori z najmanj 15 cm izolacijskega materiala, s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK ali ustrezno debelino drugega izolacijskega materiala (d), da bo razmerje λ/d manjše od 0,3 W/m2K, c. vgradnjo energijsko varčnega zunanjega stavbnega pohištva in senčil, pri tem vrednosti toplotne prehodnosti, določene po veljavnih standardih, ne smejo presegati vrednosti: – 1,3 W/(m2K) pri oknih (steklo in okvir) s profilom iz umetne mase, lesa ali njune kombinacije, – 1,6 W/(m2K) pri oknih (steklo in okvir) s profilom iz kovine, – 1,4 W/(m2K) pri strešnih oknih, – 1,6 W/(m2K) pri vhodnih vratih in – 2,0 W/(m2K) pri garažnih vratih, d. vgradnjo sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja z visokim izkoristkom energije, e. namestitev energijsko učinkovite notranje razsvetljave, ki vključuje nakup svetil, sijalk in regulacije, f. optimizacijo obstoječih ogrevalnih in prezračevalnih sistemov (termostatski ventili, regulacija in hidravlično uravnoteženje) ali g. vgradnjo sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka (centralna izvedba, lahko pa tudi lokalna). Toplotna prehodnost zunanjega stavbnega pohištva, toplotne prevodnosti izolacijskih materialov ovoja stavbe, toplotne in tehnične karakteristike ogrevalnih sistemov, naprav in razsvetljave morajo biti razvidni iz ustreznih dokazil priloženih dokumentaciji za prijavo. V primeru, da obnova vključuje tudi rekonstrukcijo objekta, je poleg gradbenega dovoljenja potrebno predložiti tudi elaborat gradbene fizike, ki dokazuje izpolnjevanje zgornjih zahtev in doseganje učinkovite rabe energije stavbe, skladno z določili veljavnega pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. 8) gradnjo novih objektov v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji, ogrevanih nad 19 oC, za katere bo predložena PGD in PZI dokumentacija za arhitekturo in strojne inštalacije za ogrevanje in prezračevanje izkazovala gradnjo energijsko učinkovitega nizkoenergijskega ali pasivnega objekta. Izračunana potrebna toplota za ogrevanje objekta Qh, izračunana po metodologiji PHPP`07, ne sme presegati 35 kWh/m2a, iz obnovljivih virov energije pa mora biti zagotovljenih najmanj 25 % skupnih letnih potreb po toploti za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode. Izračun energijske učinkovitosti stavbe mora vključevati tudi ustrezno hlajenje (preprečevanje poletnega pregrevanja objekta) z arhitekturnimi rešitvami ter po potrebi z aktivnimi energijsko varčnimi sistemi hlajenja. Novozgrajeni objekt mora izkazovati: a. ustrezno toplotno zaščito zunanje lupine objekta, b. vgradnjo energijsko varčnega zunanjega stavbnega pohištva, c. vgradnjo sodobnih sistemov ogrevanja in hlajenja, d. vgradnjo sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, e. optimizacijo ogrevalnih sistemov (termostatski ventili, regulacija in hidravlično uravnoteženje). Priznani stroški naložbe vključujejo samo izvedbo ukrepov a. do e. Poleg tega se kot priznani strošek lahko uveljavlja tudi namestitev energijsko učinkovite notranje razsvetljave, ki vključuje nakup svetil, sijalk in regulacije. Objekti, ki bodo zgrajeni ali obnovljeni s kreditom Eko sklada, ne smejo biti namenjeni prodaji na trgu. Najvišji delež kredita je 90 % priznanih stroškov naložbe. B) Zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov) za naslednje namene: 1) tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka v tehnološkem procesu, 2) gradnjo oziroma rekonstrukcijo naprav za čiščenje dimnih plinov in odpadnega zraka, 3) nakup novih vozil za cestni promet s pogonom na plin. Najvišji delež kredita je 80 % priznanih stroškov naložbe. C) Gospodarjenje z odpadki za naslednje namene: 1) postavitev oziroma rekonstrukcijo sistemov in naprav za ločeno zbiranje, obdelavo in energijsko izrabo komunalnih odpadkov, pri čemer predmet kreditiranja ne morejo biti naložbe, ki obsegajo le nakup posod za ločeno zbiranje odpadkov, 2) nakup nadgradnje vozil ali nadgradnje delovnih strojev, ki se lahko uporabljajo izključno za zbiranje ali obdelavo odpadkov, 3) nakup novih delovnih strojev na hibridni, električni ali plinski pogon, ki so uporabni izključno v postopkih ravnanja z odpadki, 4) postavitev oziroma rekonstrukcijo sistemov, tehnoloških postopkov in naprav za ločeno zbiranje, obdelavo, predelavo in ponovno uporabo odpadkov, 5) zamenjavo strešnih kritin, ki vsebujejo azbestna vlakna (npr. salonit). V primeru, da se ob tem izvede tudi toplotna izolacija podstrešja, se kot priznani strošek upošteva celotna vrednost nakupa in vgradnje izolacijskih materialov. Zamenjavo salonitne strešne kritine na strehah, katerih skupna površina presega 300 m2, lahko izvaja samo izvajalec, ki ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za izvajanje teh del. Ob zaključku naložbe je potrebno priložiti potrdilo upravljalca odlagališča o ustreznem deponiranju kritine, ki vsebuje azbestna vlakna (evidenčni list o ravnanju z odpadki). Najvišji delež kredita je 80 % priznanih stroškov naložbe. D) Varstvo voda za naslednje namene: 1) gradnjo oziroma rekonstrukcijo čistilnih naprav za komunalne in/ali tehnološke odpadne vode, 2) nove tehnologije, ki zmanjšujejo onesnaževanje voda v tehnološkem procesu, 3) nove pro­izvodne tehnologije ali izdelki, ki zmanjšujejo porabo ali onesnaževanje vode v uporabni dobi izdelka, 4) tehnologije, naprave in nadzorno-regulacijske ukrepe, ki v tehnološkem procesu ali distribucijskem sistemu omogočajo prihranek ali zmanjšanje izgub pitne vode, 5) predpripravo in naprave za čiščenje oporečnih virov pitne vode. Najvišji delež kredita je 80 % priznanih stroškov naložbe. E) Odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo za naslednje namene: 1) gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih in zasebnih kanalizacijskih omrežij za komunalne in/ali padavinske odpadne vode, ki se priključujejo na obstoječe čistilne naprave oziroma se čistilna naprava gradi istočasno, 2) gradnjo oziroma rekonstrukcijo javnih in zasebnih vodovodnih omrežij. Najvišji delež kredita je 80 % priznanih stroškov naložbe. F) Začetne naložbe v okoljske tehnologije za naslednje namene: 1) nove tehnološke linije za pro­izvodnjo izdelkov, ki v svoji življenjski dobi izkazujejo zmanjševanje onesnaževanja okolja (s prihrankom vode, energije ali zmanjšanjem emisij v zrak) in presegajo veljavne okoljske standarde EU, 2) spremembo pro­izvodnega procesa, na način, da emisije v okolje po izvedbi posega dosegajo vrednosti, ki so nižje od veljavnih okoljskih standardov EU (preseganje standarda), 3) nove tehnologije, s katerimi bodo doseženi višji izkoristki, in/ali zmanjševanje onesnaževanja okolja od že uveljavljenih istovrstnih tehnologij (t.i. demonstracijski projekti), 4) postavitev procesov oziroma naprav za pro­izvodnjo biogoriv, iz surovin, pridelanih na sonaravni način. Najvišji delež kredita je 75 % priznanih stroškov naložbe. Kreditirana osnovna sredstva ne smejo biti odsvojena ali oddana v najem ali zakup pred dokončnim poplačilom kredita. 2. Kreditni pogoji a) Obrestna mera Najnižja letna obrestna mera za kredite, dodeljene po tem pozivu, je: – za namene 1.A2 in 1.A3 (naprave za pro­izvodnjo ali sopro­izvodnjo električne energije): trimesečni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma višji fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomoči države, tako da je višina skupne obrestne mere na dan dodelitve kredita enaka višini veljavne referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, določene skladno s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19. 1. 2008, str. 6, http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/reference_rates.html) in ustrezno povečane skladno s predpisi o državnih pomočeh, in – za vse ostale namene: trimesečni EURIBOR + 1,5 %. b) Odplačilna doba Odplačilna doba je krajša ali enaka dobi vračila naložbe, ki je izkazana v vlogi za kredit. V nobenem primeru ne more presegati 15 let z vključenim moratorijem, oziroma največ 5 let za namene nakupa opreme (in vozil), vključenih v točke A.4, A.5.a, A.6, B.3. Moratorij na odplačilo glavnice je lahko največ eno leto. V primeru časovno omejenega izvajanja dejavnosti s področja varstva okolja na podlagi pogodbe, dovoljenja pristojnega organa, podeljene koncesije ipd., je odplačilna doba s pogojem vezana na veljavnost takšnega akta. Kredit se lahko odobri tudi za daljše obdobje, vendar mora v tem primeru kreditojemalec ob vsakokratnem poteku veljavnosti predložiti dokazilo, ki je podlaga za nadaljnje opravljanje dejavnosti. c) Višina kredita Kredit se odobri v deležu (v odstotku) od vrednosti priznanih stroškov naložbe. Najvišji delež kredita je 90 % priznanih stroškov naložbe za namene pod točko A in 80 % priznanih stroškov naložbe za namene pod točko B, C, D, E ter 75 % za namen F. Na osnovi vrednotenja po okoljskih merilih se ta najvišji delež kredita lahko zniža še za največ 20 %. Višina odobrenega kredita se lahko zniža tudi glede na kreditno sposobnost vlagatelja in kakovost zavarovanja kredita ter v primerih, kadar bi bila z najvišjim deležem odobrenega kredita presežena zgornja omejitev po pravilu dodeljevanja regionalne državne pomoči ali pomoči »de minimis« (točka 3.c in 3.d poziva). Elementi presoje kreditne sposobnosti vlagatelja in ustreznosti zavarovanja so sestavni del dokumentacije za prijavo na poziv. Višina posameznega kredita je omejena na najnižji znesek kredita, ki znaša 25.000 EUR, in najvišji znesek kredita, ki znaša 2 milijona EUR za vse upravičene osebe, razen za občine, za katere je odobreni znesek kredita lahko tudi višji. 3. Pogoji dodeljevanja kreditov a) Splošni pogoji Naložba, ki je predmet vloge za dodelitev kredita, v času oddaje vloge ne sme biti začeta pred dnem objave tega poziva. Noben dokument, povezan z naložbo, za katero bo dodeljen kredit po tem pozivu (projektna dokumentacija, upravno dovoljenje, računi za izdelavo projektne dokumentacije navedene naložbe, pogodbe o najemu, nadzoru, itd.), ne sme biti starejši od treh let od datuma oddaje vloge za kredit. Noben dokument, ki se nanaša na fizično izvedbo dela naložbe, za katero bo investitor z odobritvijo kredita prejel državno pomoč, in predstavlja priznane stroške oziroma osnovo za izračun in tudi nakazilo odobrenega kredita (datum izdaje računa, sklenitve obvezujoče pogodbe,...), pa ne sme biti izdan pred dnem oddaje vloge. Priznani stroški naložbe so vsi stroški v zvezi z izvedbo naložbe, razen stroškov nakupa zemljišč. Priznani stroški obsegajo stroške nabave in namestitve opreme, strojev in naprav, stroške prenosa tehnologij z nakupom patentov, licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja, stroške projektiranja, tehničnega nadzora, dovoljenj in vse druge stroške, ki so nedvoumno in v celoti ali v natančno določljivem deležu povezani z naložbo, ki je predmet dodelitve kredita. Med priznane stroške ne sodijo stroški davka na dodano vrednost, razen v primeru, ko vlagatelj nima pravice do odbitka vstopnega DDV, in stroški, ki bremenijo vlagatelja neodvisno od izvedbe naložbe, npr. stroški, povezani z inšpekcijskimi pregledi in obratovalnim monitoringom, stroški taks, prispevkov in drugih dajatev ipd.. Druge omejitve priznanih stroškov naložbe so za posamezne skupine namenov opredeljene v točki 1 tega poziva. Do kredita so upravičene le naložbe oziroma faze naložb, ki s strani Eko sklada še niso bile kreditirane. Skupna zadolženost kreditojemalca pri Eko skladu ne sme preseči 10 milijonov EUR. Krediti se praviloma odplačujejo v četrtletnih obrokih. b) Okoljska merila Vloge za pridobitev kredita po tem pozivu se po okoljskih merilih vrednotijo glede na pričakovane okoljske učinke naložbe, in sicer na podlagi podatkov o pričakovanih merljivih okoljskih učinkih naložbe in o stanju in vplivih na okolje pred izvedbo naložbe. Ugotavlja se izpolnjevanje naslednjih kriterijev: – splošni okoljski kriteriji (največ 40 točk) (načela trajnostnega razvoja, prednostni okoljski cilji in učinkovitost ravnanja z okoljem), – ustreznost tehnološke rešitve (največ 20 točk), – stopnja ogroženosti okolja (največ 40 točk) (zavarovana območja, občutljivejša in manj občutljiva območja, zmanjšanje emisij v okolje, zmanjšanje porabe naravnih virov in energije ter sanacija okolja). Največje možno število točk, doseženih v postopku okoljskega vrednotenja, je 100. Okoljska merila so podrobneje opredeljena v dokumentaciji za prijavo na poziv. c) Omejitve glede dodeljevanja državne pomoči in pomoči »de minimis« Pomoč se lahko dodeli za naložbo, s katero ne bo odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega. Do pomoči ni upravičeno podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom. Državno pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem je mogoče dodeliti samo, če je prosilec zanjo vložil vlogo za dodelitev državne pomoči pred začetkom izvajanja projekta. Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek aktivnosti na projektu. Državno pomoč velikemu podjetju je mogoče dodeliti samo, če je poleg tega prosilec analiziral možnost izvedbe projekta s prejeto državno pomočjo in brez nje. Dajalec državne pomoči bo preveril, ali analiza prosilca potrjuje, da bo upravičenec zaradi prejete državne pomoči izpolnil enega od naslednjih meril: – dejansko povečal stvarno velikost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, – dejansko povečal obseg projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, v stvarni ali finančni obliki, – zaradi prejete državne pomoči skrajšal dejanski čas, ki ga bo prosilec porabil za dokončanje projekta, – dejansko povečal finančno vrednost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal. Dodeljena pomoč se ne kumulira z nobeno drugo državno pomočjo, ali s pomočjo »de minimis«, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe (RS) št. 1998/2006, ali z drugimi finančnimi sredstvi Skupnosti ob upoštevanju istih upravičenih stroškov, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja intenzivnost pomoči. Pri določanju, ali se spoštuje največja intenzivnost, se upošteva skupni znesek javnih sredstev, ne glede na to, ali se financira iz lokalnih, regionalnih, nacionalnih virov ali virov Skupnosti. V primeru, da je vlagatelj že prejel sredstva v zvezi z tveganim kapitalom, ter v prvih treh letih po prvi naložbi v okviru ukrepa tveganega kapitala zaprosi za pomoč v okviru uporabe splošnih skupinskih izjem, se najvišji pragovi pomoči ali najvišji zneski pomoči zmanjšajo za 20 % in zmanjšanje ne presega skupnega zneska prejetega na podlagi ukrepa tveganega kapitala. Vlagatelj mora Skladu v vlogi predložiti pisno izjavo o že prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške. Pri opredelitvi velikosti podjetij se uporabi Priloga I k Uredbi 800/2008/ES. c.1) Omejitve glede dodeljevanja regionalne državne pomoči V skladu z Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06) za kredit po tem pozivu lahko zaprosijo podjetja vseh gospodarskih panog, razen podjetij iz sektorjev ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000, premogovništva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002, primarne pro­izvodnje kmetijskih pro­izvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter podjetij v težavah, kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004). Skladno z določili Smernic o državni regionalni pomoči do sofinanciranja za začetne naložbe po pravilu o dodeljevanju državne regionalne pomoči prav tako niso upravičena podjetja iz sektorjev: – jeklarstva in železarstva, ki se ukvarjajo s pro­izvodnjo izdelkov, naštetih v 29. točki 2. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah 800/2008/ES (UL L 214/3; v nadaljevanju: Uredba 800/2008/ES), – pro­izvodnje sintetičnih vlaken, ki se ukvarjajo s pro­izvodnjo izdelkov, naštetih v 30. točki 2. člena Uredbe 800/2008/ES, ter – podjetja v ladjedelništvu. V primeru, da je upravičenec v zadnjih treh proračunskih letih že prejel dovoljeno višino pomoči po pravilu »de minimis«, in za iste upravičene stroške začetne naložbe še ni prejel regionalne državne pomoči, prav tako pa vzporedno ne kandidira na nobenem drugem programu, s katerim bi regionalno državno pomoč prejel, se vlogo lahko obravnava po pravilih Smernic o državni regionalni pomoči (UL C 54/2006), Uredbi o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06) in Shemi državnih pomoči »Spodbude Eko sklada j.s.« (št. priglasitve BE01-5854067-2001, BE01-5854067-2001/I). Najvišja dovoljena stopnja regionalnih državnih pomoči lahko znaša do 30 % upravičenih stroškov naložb za velika podjetja, izraženo v bruto ekvivalentu dotacije. Za srednja podjetja se meja lahko poveča za 10 odstotnih točk in za mala podjetja za 20 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta. Pri tem mora vlagatelj prispevati najmanj 25 % upravičenih stroškov iz lastnih sredstev. Dokončana naložba mora ostati v regiji najmanj 3 leta, če je prejemnik pomoči malo ali srednje podjetje, oziroma najmanj 5 let, če je prejemnik pomoči veliko podjetje. Nematerialne naložbe se morajo uporabljati izključno v podjetju prejemnika regionalne državne pomoči. c.2) Omejitve glede dodeljevanja pomoči po pravilu »de minimis« V skladu z Uredbo Komisije (ES) 1998/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti pri pomoči »de minimis« (UL L 379, 28. 12. 2006) za kredit po tem pozivu lahko zaprosijo podjetja vseh gospodarskih panog, razen podjetij iz sektorjev ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000, premogovništva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002, primarne pro­izvodnje kmetijskih pro­izvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter podjetij v težavah, kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004). Ne glede na prejšnji odstavek do pomoči po pravilu »de minimis« niso upravičena podjetja, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na osnovi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti. Skupna višina pomoči »de minimis«, ki jih prejme upravičenec, ki ga ti predpisi zavezujejo, ne sme preseči 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 100.000 EUR za podjetja, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju. Podatke o spodbudah po tem pravilu, ki so že bile dodeljene upravičencu, Eko sklad pred dodelitvijo preveri pri pristojni službi na Ministrstvu za finance. Dejanska višina pomoči, ki jo z ugodnim kreditom dodeli Eko sklad, bo izračunana na dan dodelitve pravice do kredita, o čemer bo kreditojemalec obveščen z odločbo Eko sklada. c.3) Omejitve glede dodeljevanja pomoči za nakup novih prevoznih sredstev, ki presegajo standarde EU Pri dodeljevanju okoljske pomoči za te namene se upošteva Uredba 800/2008/ES o razglasitvi nekaterih pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe ES. Do kredita za ta namen so upravičena vsa podjetja razen podjetij iz dejavnosti v sektorjih ribištva in ribogojstva ter podjetij v težavah, kot jih opredeljujejo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004). Pomoč za vozila, se lahko dodeli samo v primeru, da nakup ni bil izveden pred oddajo vloge. Pri tem intenzivnost pomoči ne sme presegati 35 % upravičenih stroškov, vendar se lahko intenzivnost pomoči poveča za 20 odstotnih točk, kolikor je prejemnik pomoči malo podjetje, in za 10 odstotnih točk, kolikor je prejemnik pomoči srednje podjetje. Upravičeni stroški te naložbe so dodatni stroški naložbe, potrebni za dosego ravni varstva okolja, ki je višja od ravni, ki jo zahtevajo standardi EU. Upravičeni stroški se izračunajo, kakor je določeno v šestem, sedmem in osmem odstavku 18. člena Uredbe 800/2008/ES in ne da bi se upoštevali poslovni dobički in stroški poslovanja, kot sledi: – upravičeni stroški so dodatni stroški naložb, potrebni za doseganje ravni varstva okolja, ki je višja od ravni, ki jo zahtevajo zadevni standardi EU, ne da bi se upoštevali poslovni dobički in stroški poslovanja, – stroški naložbe, neposredno povezani z varstvom okolja, se določijo glede na hipotetične razmere: 1. če je mogoče z lahkoto določiti stroške naložb v varstvo okolja v skupnih stroških naložb, se ta natančni strošek, povezan z varstvom okolja, šteje med upravičene stroške; 2. v vseh drugih primerih se dodatni stroški naložbe določijo s primerjavo naložbe in hipotetičnih razmer v odsotnosti državne pomoči. – pravilni hipotetični scenarij so stroški tehnično primerljive naložbe, ki omogoča nižjo raven varstva okolja (ustrezno obveznim standardom EU, če obstajajo) in ki bi bila verodostojno izvedena brez pomoči („referenčna naložba“). – tehnično primerljiva naložba je naložba z isto pro­izvodno zmogljivostjo in vsemi drugimi tehničnimi značilnostmi (razen tistih, ki se neposredno nanašajo na dodatno naložbo za varstvo okolja). Poleg tega mora biti tovrstna referenčna naložba s poslovnega vidika verodostojna alternativa naložbe, ki se ocenjuje. V primeru naložbe, usmerjene v doseganje ravni varstva okolja, ki je višja od standardov EU, se hipotetični scenarij izbere tako: – če se podjetje prilagaja nacionalnim standardom, sprejetim v odsotnosti standardov EU, upravičene stroške sestavljajo dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, ki jo zahtevajo nacionalni standardi; – če se podjetje prilagaja ali presega nacionalne standarde, ki so strožji od standardov EU, ali presega standarde EU, upravičene stroške sestavljajo dodatni stroški naložbe, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, višje od ravni, ki jo zahtevajo standardi EU. Stroški naložbe, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, ki jo zahtevajo standardi EU, niso upravičeni; – če standardi niso določeni, v upravičene stroške spadajo stroški naložbe, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, višje od ravni, ki bi jo zadevno podjetje ali zadevna podjetja dosegla brez okoljske pomoči. Kreditirana naložba mora ostati v lasti prejemnika najmanj tri leta. d) Zavarovanje kredita Dodeljeni kredit je potrebno ustrezno zavarovati s štirimi bianco menicami s pooblastilom za izpolnitev in z enim ali z več od naslednjih zavarovalnih instrumentov: 1. prvovrstnim zavarovanjem, opredeljenim z vsakokrat veljavnimi predpisi Banke Slovenije, 2. poroštvom občine, 3. zavarovalno polico zavarovalnice, registrirane v Republiki Sloveniji in drugi državi Cone A (določeno s predpisi Banke Slovenije), ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa za opravljanje kreditnih zavarovalnih poslov, 4. hipoteko na tržno zanimivi nepremičnini, 5. zastavo tržno zanimivih premičnin, 6. zastavo vrednostnih papirjev, ki po predpisih iz prve točke tega odstavka niso opredeljeni kot prvovrstno zavarovanje, 7. drugimi, po posebnem predhodnem dogovoru za Eko sklad sprejemljivimi zavarovanji, ki nudijo zadostno zavarovanje za izpolnitev dolžnikovih obveznosti. Kadar je kreditojemalec občina, za zavarovanje vračila kredita zadoščajo štiri bianco menice s pooblastilom za izpolnitev. Dodeljene kredite, odobrene v vrednosti nižji od 50.000 EUR, je obvezno zavarovati s prvovrstnim zavarovanjem, opredeljenim z vsakokrat veljavnimi predpisi Banke Slovenije oziroma z zavarovalno polico zavarovalnice, registrirane v Republiki Sloveniji in drugi državi Cone A (določeno s predpisi Banke Slovenije), ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa za opravljanje kreditnih zavarovalnih poslov. V primeru, ko je predmet naložbe izgradnja naprave za pro­izvodnjo električne energije in je vlagatelj upravičen do podpore države, je obvezen odstop terjatev iz naslova prodaje električne energije, razen v primerih, ko je kredit v celoti zavarovan z zavarovanjem pri zavarovalnici ali s prvovrstnim zavarovanjem. Kreditojemalec nosi stroške v zvezi z zavarovanjem terjatev Eko sklada skladno z vsakokrat veljavnim Tarifnim pravilnikom o nadomestilih za opravljanje storitev Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada; (v nadaljevanju: Tarifni pravilnik). 4. Vsebina vloge Vloga za pridobitev kredita mora vsebovati: a) izpolnjen obrazec vloge za dodelitev kredita s podatki o vlagatelju in naložbi, dokazili in prilogami, zahtevanimi v dokumentaciji za prijavo na poziv, b) dokazila o usposobljenosti, opredeljena v dokumentaciji za prijavo na poziv, c) pozitivno mnenje resornega ministrstva za zadolžitev, ki ga priložijo le pravne osebe javnega sektorja v skladu s 87. in 88 členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – ZJF-UPB4), d) podpisan in potrjen obrazec »Izjava vlagatelja« z navedenimi podatki o že prejetih ali zaprošenih sredstvih državne pomoči za nameravano naložbo iz drugih javnih virov in o skupnem znesku odobrenih pomoči po načelu »de minimis« v zadnjih treh letih ter izjavo, da ne gre za podjetje v težavah, kot je opredeljeno s predpisi o državnih pomočeh, e) upravno dovoljenje za kreditirano naložbo, kot je navedeno v dokumentaciji za prijavo na poziv, f) projektno dokumentacijo, poročilo ali strokovno oceno o vplivih naložbe na okolje, okoljevarstveno dovoljenje oziroma soglasje, kot je za naložbo navedeno v dokumentaciji za prijavo na poziv, g) obrazec »B. Podatki za okoljsko vrednotenje naložb«, h) obrazec »C. Finančni podatki o naložbi«, i) dokumentacijo, na podlagi katere se, skladno z zahtevami v dokumentaciji za prijavo na poziv, presoja kreditna sposobnost vlagatelja in ustreznost ponujenega zavarovanja kredita. 5. Postopek obravnave vlog Pri odločanju o dodelitvi sredstev vlagatelju se uporablja postopek, določen z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in 8/10), kolikor Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08 in 108/09) ne določa drugače. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu prispetja popolnih vlog na Eko sklad. Popolna vloga je vloga za pridobitev kredita, ki vsebuje vse zahtevane elemente in priloge ter je vložena na predpisanem obrazcu. Pred odločitvijo o vlagateljevi pravici do kredita mora predložiti dokument, da razpolaga z ustreznimi instrumenti za zavarovanje kredita, na podlagi katerih se določi pravica do kredita v ustrezni višini. Na osnovi popolne vloge bo Eko sklad odločil o vlagateljevi pravici do kredita z odločbo. Pritožba zoper odločbo Eko sklada ni dovoljena, vlagatelj pa ima pravico začeti upravni spor. 6. Kreditna pogodba Pred izdajo odločbe o dodelitvi pravice do kredita mora vlagatelj poravnati vse zapadle obveznosti do Eko sklada, pred sklenitvijo kreditne pogodbe pa mora plačati nadomestilo za sklenitev kreditne pogodbe skladno z vsakokrat veljavnim tarifnim pravilnikom ter predložiti sklep ustreznega organa o najemu kredita in menice, v primeru, da je kreditojemalec pravna oseba javnega sektorja iz 85., 87. in 88. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo), pa še soglasje Ministrstva za finance k pogodbi o zadolžitvi. Rok za sklenitev kreditne pogodbe je 6 mesecev od datuma izdaje odločbe o dodelitvi pravice do kredita, razen za občine, pri katerih je rok za sklenitev kreditne pogodbe 9 mesecev od datuma izdaje odločbe o dodelitvi pravice do kredita. Strošek vodenja kredita, odobrenega na podlagi tega poziva, znaša 6,12 EUR mesečno. Obračuna se trimesečno, za preteklo trimesečje. V primeru odstopa od kreditne pogodbe, spremembe kreditne pogodbe na željo kreditojemalca oziroma v primerih spremembe zavarovanja vračila kredita, kreditojemalec nosi stroške skladno z veljavnim tarifnim pravilnikom. 7. Poraba odobrenega kredita Odobreni kredit lahko kreditojemalec porablja na podlagi sklenjene kreditne pogodbe. Poraba kredita je dokumentarna ob sočasnem zagotavljanju lastne udeležbe kreditojemalca. Pred vsakim nakazilom sredstev mora kreditojemalec poravnati vse zapadle obveznosti do Eko sklada. Ustrezni deleži sredstev bodo kreditojemalcem oziroma izvajalcem nakazovani po predložitvi ustreznih dokumentov (pogodbe, računi, predračuni, mesečne situacije dotlej opravljenih del). Naložbe po tem pozivu morajo biti zaključene najkasneje v dveh letih od datuma izdaje odločbe o dodelitvi kredita, z izjemo občin, ki morajo naložbo zaključiti najkasneje v treh letih od izdaje odločbe. Zadnje nakazilo sredstev pa se lahko izvede najkasneje v treh mesecih po navedenem roku. Pred prvim nakazilom sredstev morajo vsi kreditojemalci predložiti ustrezne zavarovalne instrumente, tisti, ki so zavezani k izvajanju naložb skladno z zakonom o javnem naročanju, pa tudi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika. 8. Informiranje kandidatov: dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Eko skladu, Slovenskem okoljskem javnem skladu, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljub­ljana, tel. 01/241-48-20, telefaks 01/241-48-60 in na spletni strani, www.ekosklad.si. 9. Rok in način prijave Poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2013. Obravnavane bodo vloge, ki bodo prispele na Eko sklad v času od objave v Uradnem listu RS do zaključka poziva. Kandidati se lahko dogovorijo za pošiljanje dokumentacije na njihov naslov vsak delovni dan od objave poziva dalje na Eko skladu, j.s., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljub­ljana, tel. 01/241-48-20. Pred pošiljanjem dokumentacije za prijavo morajo kandidati Eko skladu predložiti podatke o naslovu, telefonu ali telefaksu, kontaktni osebi kandidata, nazivu naložbe in okvirni višini zaprošenih sredstev. Vloge na originalnih obrazcih z vsemi zahtevanimi prilogami je treba oddati za vsako naložbo posebej. Kandidati bodo imeli možnost oddaje vloge tudi v elektronski obliki.