Št. 8016-3/2012-11 Ob-2919/12

Slovenski regionalno razvojni sklad (v nadaljevanju: sklad) na podlagi Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02), 10. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR – 2, Uradni list RS, št. 20/11) (v nadaljevanju: ZSRR-2), Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območjih (Uradni list RS, št. 22/11), Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 24/11), Uredbe o metodologiji za določitev razvitosti občin (Uradni list RS, št. 3/11), Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L EU št. 214 z dne 9. 8. 2008) (v nadaljevanju: Uredba o splošnih skupinskih izjemah), Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08, 17/09, 20/11 – -ZSRR-2, 8/12), Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja z dne 23. 7. 2009 (v nadaljevanju: Splošni pogoji sklada), Pogodbe št. C1536-12P96001 o izvedbi javnega razpisa za začetne investicije in subvencijo obrestne mere za bančne kredite v Pomurski regiji in subvencijo obrestne mere za kredite JSRR za projekte iz Pomurja ter Poslovnega in finančnega načrta Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja za leti 2012 in 2013, in sicer postavk za leto 2012, objavlja

I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil sklada vlagateljem, ki so registrirani v Republiki Sloveniji, z začetnimi projekti: a) podjetniškega značaja (namen B) in b) dopolnilnih dejavnosti ali predelave in trženja kmetijskih proizvodov (namen A2). Dolgoročna posojila nudijo ugodne obrestne mere, ki so pod tržnimi obrestnimi merami, ter moratorij pri vračilu glavnice posojila. 2. Cilj razpisa je spodbujanje enakomernega regionalnega razvoja in razvoja podeželja, enakomernejše poseljenosti, skladnejše razvitosti ter večje zaposljivosti v Republiki Sloveniji. 3. Skupna višina razpisanih ugodnih posojil je 8.500.000,00 EUR, in sicer je namenjenih: – 8.000.000,00 EUR podjetniškim projektom (namen B) in – 500.000,00 EUR projektom dopolnilnih dejavnosti ali predelave in trženja kmetijskih proizvodov (namen A2). Posojila so namenjena projektom na območju celotne Republike Slovenije. Skupna višina razpisanih subvencij za obresti pri posojilih za namen B pri projektih v Pomurju pa je 300.000,00 EUR, in sicer za leto 2012 v višini 100.000,00 EUR, za leto 2013 v višini 100.000,00 EUR ter za leto 2014 v višini 100.000,00 EUR. 4. Razpis se izvaja v skladu s pravili državnih pomoči. II. Nameni in splošni pogoji dodeljevanja 1. Vlagatelji: Na razpis se lahko prijavijo velika, srednje velika, mala in mikro podjetja (v nadaljevanju: vlagatelji), in sicer: – gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, registrirani z dejavnostjo po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB3 s spr. in dop), – zadruge ter zadružne zveze po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 UPB2). Dodatni pogoji pri namenu A2: – Pri namenu A2 lahko poleg vlagateljev iz prvega odstavka te točke kandidirajo tudi kmetijska gospodarstva, ki morajo biti vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo, in so lahko organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Vlagatelj, ki je fizična oseba, mora imeti stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije. – Kolikor pa gre za dopolnilno dejavnost na kmetijskem gospodarstvu, morajo vlagatelji izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05 s spr. in dop.) ter dejavnost opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti še vsaj 5 let po zaključenem projektu. – Velika podjetja, ki lahko kandidirajo pri namenu A2, so le tista z manj kot 750 zaposlenih ter/ali 200 mio EUR prometa. – Vlagatelji se morajo pri namenu A2 ukvarjati s predelavo, trženjem kmetijskih proizvodov, ki so navedeni v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, in/ali dopolnilnimi dejavnostmi. 2. Za opredelitev velikosti vlagateljev se uporabljajo določbe iz Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L EU št. 214 z dne 9. 8. 2008), v nadaljevanju: Priloga I), in sicer so števila zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo velikost podjetja sledeči: – V kategoriji MSP se srednje veliko podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 250 zaposlenih in letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR. – V kategoriji MSP se majhno podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. – V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR. Ob tem sklad opozarja na 6. člen Priloge I, ki pravi, da se podatki za podjetje, ki ima partnerska ali povezana podjetja, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja ali na podlagi konsolidiranih zaključnih računov podjetja ali konsolidiranih zaključnih računov podjetja, v katerega je podjetje vključeno za namene konsolidacije, če ti obstajajo. Za povezane družbe se štejejo tudi podjetja, ki so povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb glede na določila Uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Dodatna pojasnila vlagateljem glede opredelitve velikosti podjetja so v Povabilu k oddaji vloge. 3. Vlagatelj mora predložiti vlogo za sredstva na obrazcu sklada vrste B-A2 s pripadajočimi prilogami, ki so navedene v poglavju IV. tega razpisa (vsebina vloge). 4. Vlagatelj mora pri projektu izkazati zaprto finančno konstrukcijo in za dodeljena sredstva izkazovati sposobnost izpolnjevanja obveznosti ves čas trajanja pogodbenega razmerja, kar dokazuje z ustrezno investicijsko dokumentacijo o projektu. 5. Nameni dodeljevanja sredstev: Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. 6. Upravičeni stroški projekta (brez DDV) lahko zajemajo pri: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! V primeru, da se projekt izvaja na nepremičnini, v lasti drugih pravnih ali fizičnih oseb, mora imeti vlagatelj za opravljanje dejavnosti v njej dolgoročno najemno pogodbo (z veljavnostjo najmanj do dokončnega vračila posojila) in soglasje lastnika k izvedbi projekta. V primeru, da gre za nakup rabljenih strojev, opreme ali nepremičnin, mora prodajalec podati izjavo, da slednji v preteklih petih letih pred objavo javnega razpisa niso bili kupljeni s pomočjo nepovratnih sredstev ali javnih virov oziroma izjavo o že prejetih javnih virih in državnih pomočeh pri projektu. 7. Financirani investicijski projekti oziroma upravičeni stroški v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva se morajo: – vključiti v aktivo podjetja ter se obravnavati kot osnovna sredstva, ki se amortizirajo, – kupiti od tretje osebe po tržnih pogojih (tretja oseba ne sme biti več kot 25% kapitalsko povezana z vlagateljem; lastniški deleži ali glasovalne pravice morajo biti manjše od 25%). Nakup investicijskih sredstev tudi ni dovoljen v primerih, ko gre za nakup med sorodniki prvega, drugega in tretjega dednega reda ali med fizično osebo, ki je ustanovitelj s.p.-ja in ali med lastnikom gospodarske družbe in gospodarsko družbo ali med povezanimi družbami po Uredbi o splošnih skupinskih izjemah. Omejitve zaradi sorodstvenih povezav se upoštevajo tudi med prodajalcem in vlagateljem, katerih lastniki so v sorodstvenem razmerju in imajo več kot 25% lastništvo v pravnih osebah. – ohraniti v regiji in v lasti vlagatelja vsaj 5 let po zaključku projekta za velika podjetja, oziroma vsaj 3 leta za majhna in srednja podjetja, – nematerialne naložbe se morajo uporabljati izključno v podjetju, ki je prejelo regionalno državno pomoč, in morajo ostati vsaj pet let v velikem podjetju in tri leta v malem ali srednjem podjetju. Osnovna sredstva, ki so predmet sofinanciranja, se lahko prodajo tretji osebi pred potekom roka, pod pogojem, da podjetje nabavi druga osnovna sredstva, ki predstavljajo sodobnejšo tehnologijo za enak namen. Podjetje mora o tem predhodno obvestiti sklad. Vlagatelj mora zagotoviti opravljanje dejavnosti, ki je predmet projekta, še vsaj naslednjih 5 let po končanem projektu za velika podjetja oziroma še naslednja 3 leta v primeru majhnih in srednje velikih podjetij. Neizpolnjevanje te zahteve je mogoče le v izjemnih primerih s soglasjem sklada. 8. Neupravičeni stroški: – stroški, katerih povračilo je bilo za isti namen že pridobljeno iz drugih javnih virov (s čimer bi skupna državna pomoč presegla dovoljeni delež projekta), – stroški predelave in trženja kmetijskih pridelkov ter proizvodov, katerim je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine kmetijskih proizvodov, ki so ali kupljeni od pridelovalcev ali jih je na trg dalo podjetje, ki trži ali predeluje kmetijske pridelke in proizvode, – stroški predelave in trženja kmetijskih pridelkov ter proizvodov, kadar je dodelitev pomoči pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na pridelovalce, – stroški aktivnosti, povezanimi z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo, – nakup transportne opreme (premično premoženje) ter transportnih sredstev v podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, – samostojen nakup zemljišč ter stanovanjska gradnja, – sofinanciranje sredstev za nadaljnjo prodajo, – stroški nakupa osebnih vozil, – stroški davka na dodano vrednost ter drugih davkov ter dajatev, – stroški tekočega poslovanja, – stroški priprave razpisne dokumentacije, prijave na javni razpis oziroma investicijske dokumentacije za prijavo vloge na ta razpis in – vlaganja za zasebno rabo. Sredstva po javnem razpisu tudi niso namenjena za refinanciranje oziroma nadomeščanje starih posojil in leasinga ter nakup sredstev, za katere je vlagatelj pred prijavo vloge na javni razpis že imel sklenjeno leasing pogodbo, na podlagi katere je predmet sofinanciranja lahko že knjižil med lastna sredstva. 9. Velikemu podjetju je mogoče sredstva dodeliti le, če bo vlagatelj s prejetimi sredstvi izpolnil najmanj enega od naslednjih meril: – povečal stvarno velikost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, – povečal obseg projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, v stvarni ali finančni obliki, – zaradi prejete regionalne državne pomoči skrajšal čas, ki ga bo porabil za dokončanje projekta, – dejansko povečal finančno vrednost projekta ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, – projekta brez prejete državne pomoči ne bi mogel izpeljati na območju Republike Slovenije. 10. Vlagatelj mora biti registriran oziroma imeti vsa ustrezna dovoljenja za izvedbo projekta ter dejavnosti, ki je predmet projekta ter (odvisno od narave del) po zaključku projekta pridobiti uporabno dovoljenje, kar bo sklad preverjal pri izvajanju rednih pregledov. 11. Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja. 12. Vlagatelj mora z odobrenim projektom 2 leti po njegovem zaključku: – za 5% povečati število zaposlenih oziroma za najmanj 1 zaposlenega ali ohraniti število zaposlenih ob bistvenem povečanju konkurenčnosti in izboljšanju tehnološkega procesa, – ter poskušati doseči 3% povečanje kosmatega donosa od poslovanja in 3% povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. Vlagatelj, ki je kmetijsko gospodarstvo – fizična oseba, pri namenu A2, mora z odobrenim projektom 2 leti po njegovem zaključku: – zmanjšati proizvodne stroške ali – izboljšati proizvodnjo ali – izboljšati kakovost. Slednje mora biti razvidno iz prijaviteljeve vloge oziroma investicijske dokumentacije. Povečanje števila zaposlenih se meri kot absolutna razlika med povprečnim številom zaposlenih v zadnjem obračunskem obdobju pred oddajo vloge (podatek AJPESa na dan 31. 12. 2011) in številom zaposlenih na dan 31.12. najkasneje 2 leti po zaključku projekta (v skladu s prijavo) na račun povečanja števila zaposlenih pri vlagatelju zaradi izvedbe projekta. Prezaposlitve delavcev med povezanimi podjetji ne štejejo kot novo ustvarjena delovna mesta. V primeru, da projekt ne izkazuje navedenih rezultatov, je vlagatelj dolžan skladu predložiti pisno obrazložitev vzrokov odstopanj. 13. Projekt ne sme biti začet (npr. sklenitev pogodbe, naročanje opreme, itd.; pridobljeno gradbeno dovoljenje še ne predstavlja začetka del) pred vložitvijo vloge na javni razpis. Kolikor je bil projekt pred tem že začet, ne bo več upravičen do pomoči. Za začetek projekta se šteje trenutek, ko je bila sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek aktivnosti na projektu. Projekt mora biti zaključen v skladu s podano prijavo na javni razpis, a ne kasneje kot 31. 12. 2014. Rok za zaključek projekta se opredeli v odločbi in pogodbi. Za zaključek projekta se šteje končanje investicijskih del na projektu oziroma vključitev strojev ali opreme v objektih v proizvodni proces. Vlagatelj mora o poteku projekta skladu poročati najkasneje v roku 1 meseca po zaključku projekta ter enkrat letno, do 31.3. vsako leto, za ves čas spremljanja projekta (obdobje 3 leta za MSP oziroma 5 let po zaključku projekta za velika podjetja), za kar se zaveže tudi v pogodbi o dodelitvi sredstev. V poročilu o zaključku projekta mora vlagatelj poročati o projektu na način, da bo razvidna končna realizacija projekta iz vsebinskega in finančnega vidika. K poročilu o zaključku projekta mora vlagatelj podati izjavo o dejanskem zaključku projekta. Poročila so namenjena spremljanju in vrednotenju projektov. V poročilih mora vlagatelj poročati o doseženih ciljih, zastavljenih pri projektu (vsebinskih in finančnih) ter o doseženih ciljih glede na točko II./12. razpisa. 14. Do spodbud ni upravičen vlagatelj, ki: – prijavlja projekt, ki je že bil sofinanciran s strani sklada; – nima izpolnjenih pogodbenih obveznosti do sklada; – je uvrščen na seznam poslovnih subjektov iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga na podlagi prve in sedme alineje 76. člena tega zakona vodi Komisija za preprečevanje korupcije; – deluje na področjih pridelave kmetijskih pridelkov navedenih v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, in proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, ter področjih ladjedelništva in plutastih izdelkov (CN kode 4502, 4503 in 4504); – posluje ali ima registrirano dejavnost na področju ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L št. 17, z dne 21. 1. 2000); – posluje ali ima registrirano dejavnost na področju premogovništva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo (UL L št. 205, z dne 2. 8. 2002); – deluje na področju jeklarstva in železarstva in se ukvarja s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 29. točki 2. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah; – deluje na področju industrije sintetičnih vlaken in se ukvarja s proizvodnjo izdelkov, naštetih v 30. točki 2. člena Uredbe o splošnih skupinskih izjemah; – deluje na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je – znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine kmetijskih proizvodov, ki so ali kupljeni od pridelovalcev ali jih je na trg dalo podjetje, ki trži ali predeluje kmetijske pridelke in proizvode, – pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na pridelovalce; – deluje v aktivnostih, povezanimi z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo; – je pridobil pomoč, ki daje prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega; – izvaja dejavnost, ki je izločena iz shem državnih pomoči v Evropski uniji; – ima neporavnane obveznosti do države oziroma pri Davčni upravi Republike Slovenije nima poravnanih obveznosti, ki jim je potekel rok plačila; – je v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na osnovi odločbe Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti; – je insolventen glede na 2. točko tretjega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 s spr. in dop.); – je v težavah v skladu s Smernicami skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004) ter Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – UPB2, 51/11), in sicer je podjetje v težavah: 1. kadar tekoča izguba kapitalske družbe, skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih 12 mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala, pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja; 2. kadar tekoča izguba osebne družbe, skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih, in je tekoča izguba v zadnjih 12 mesecih dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih, pa te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička, rezerv ali presežkov iz prevrednotenja; 3. kadar je v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, 4. kadar je v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah oziroma je to pomoč prejel in še ni ali je neuspešno zaključil prestrukturiranje podjetja ali pa je v prestrukturiranju. Mala in srednja podjetja, ki delujejo manj kot tri leta od vpisa v register, se ne štejejo kot podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, razen če izpolnjujejo merila za stečajni postopek po predpisih, ki urejajo finančno poslovanje podjetij. 15. Vsi projekti z več kot dveletnim kumulativnim negativnim denarnim tokom, ekološko sporni projekti ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljeni zavrnejo. 16. Sklad lahko določi neodvisnega nadzornika za ogled projekta ali predmeta zavarovanja posojila. Stroške nadzora praviloma krije sklad. Sklad lahko v primeru nejasnosti od vlagatelja zahteva tudi dodatno pojasnjevalno dokumentacijo ter naroči strokovno mnenje o projektu. 17. Vlagatelj je dolžan skladu v smislu spremljanja porabe dodeljenih sredstev omogočiti nadzor nad porabo sredstev, tako da je kadarkoli možna kontrola ter vpogled v poslovno dokumentacijo vlagatelja. 18. Vlagatelj se s pogodbo o dodelitvi sredstev tudi zaveže, da bo: – zagotovil primeren prostor za namestitev oznake sklada, – sklad ustrezno obvestil o aktiviranju projekta ter ob informiranju širše javnosti o projektu, slednji podal informacije o udeležbi sklada pri projektu, – hranil dokumentacijo najmanj do dokončnega vračila posojila, – na zahtevo sklada omogočil ogled projekta ter poročal o svojem poslovanju. III. Finančni pogoji 1. Projekt je lahko s strani sklada sofinanciran največ v višini do 75% upravičenih stroškov projekta (brez DDV) ter do najvišjega dovoljenega odstotka državnih pomoči, ki znaša: a) pri vlagateljih za namen B: – za velika podjetja in vsa podjetja v sektorju transporta 30%; pri slednjih je potrebno upoštevati še posebna pravila, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja, – srednje velika podjetja 40%, – mala oziroma mikro podjetja 50%. b) pri vlagateljih za namen A2: – velika podjetja do 25% (do predpisane velikosti vlagatelja), – mala oziroma mikro ter srednje velika podjetja do 50%, – vsa podjetja v sektorju transporta do 30%, pri katerih je potrebno upoštevati še posebna pravila, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja, Kadar je podjetje prejelo pomoč v obliki tveganega kapitala v treh letih pred objavo javnega razpisa, lahko znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči do 24% upravičenih stroškov naložb za velika podjetja. Za srednja podjetja se tako določena zgornja meja lahko poveča za 8 odstotnih točk in za mala podjetja 16 odstotnih točk, razen za podjetja, ki poslujejo v sektorju transporta. Za mala in srednja podjetja, ki so prejela pomoč v obliki tveganega kapitala ter v prvih treh letih po prejemu tveganega kapitala zaprosijo za pomoč po tem razpisu, znaša najvišja dovoljena stopnja intenzivnosti pomoči lahko do 40% upravičenih stroškov. Državna pomoč se pri posojilu izraža v obliki bruto ekvivalenta dotacije in se sešteva z drugimi prejetimi državnimi pomočmi pri projektu. Državna pomoč za projekt se ne sme združevati z državno pomočjo, dodeljeno po pravilu »de minimis« glede na iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Znesek državne pomoči pri posojilu sklada ne predstavlja celotnega posojila, temveč je to sedanja vrednost razlike med skupnim zneskom obresti, ki bi jih vlagatelj plačal v obdobju odplačilne dobe po amortizacijskem načrtu, če bi za posojilo veljala veljavna referenčna obrestna mera, in skupnim zneskom obresti, ki jih bo v enakem obdobju plačal skladu. Posojila po tem razpisu se dodeljujejo po shemi državne pomoči: – regionalni shemi državnih pomoči s št. priglasitve: BE01-1783262-2007, BE01-1783262-2007/I, – regionalni shemi državnih pomoči – majhna in srednje velika podjetja s št. priglasitve: BE02-1783262/2007, BE02-1783262-2007/I, BE02-1783262-2007/II (za stroške pripravljalnih študij in svetovanj pri MSP). Vlagatelj mora podati izjavo, da za prijavljeni projekt ni pridobil drugih javnih sredstev, ni prejel sredstev državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah in da ni v fazi pridobivanja drugih javnih sredstev pri projektu oziroma pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, oziroma da je tako pomoč prejel ter uspešno zaključil prestrukturiranje. Kolikor je vlagatelj v fazi pridobivanja ali je prejel sredstva državnih pomoči za isti projekt ali sredstva iz morebitnega drugega javnega vira, mora navesti vir, višino prejetih sredstev in številko sheme, po kateri bo oziroma je pridobil ta sredstva ter predložiti ustrezen sklep oziroma odločbo, iz katere je razviden prejem teh sredstev. Kolikor pa ta sredstva prejme kadarkoli kasneje v času trajanja projekta, pa je o tem nemudoma dolžan obvestiti sklad. 2. Najmanjša upravičena višina projektov (brez DDV) ne sme biti nižja od 6.700,00 EUR, najmanjša višina zaprošenih sredstev pa ne nižja od 5.000,00 EUR. Kot celotna upravičena vrednost projekta se šteje projekt v višini predloženih upravičenih predračunov, ponudb, predpogodb (brez DDV). Višina odobrenih sredstev na vlagatelja pri namenu A2 ne sme presegati 250.000,00 EUR. Pri namenu B lahko vlagatelji pridobijo največ 750.000,00 EUR, v primeru prvovrstnega zavarovanja posojila, kot je opredeljeno s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, Uradni list RS; št. 28/07 s spr. in dop.), pa je ta znesek lahko višji, a ne višji od 1.500.000,00 EUR. Skupna višina zadolženosti posameznega vlagatelja do sklada ne sme presegati 10% vrednosti namenskega premoženja sklada, ki je vpisano v sodni register (10% vrednosti na dan 31. 12. 2011 znaša 9.657.362,28 EUR). V primeru velikih naložbenih projektov, pri katerih upravičeni stroški presegajo 50.000.000,00 EUR, ter pri projektih, pri katerih skupna višina državne pomoči iz vseh virov presega 22.500.00,00 EUR, je potrebno upoštevati še posebna pravila državnih pomoči. 3. Vlagatelj mora zagotoviti razliko med dodeljenimi sredstvi in dejansko vrednostjo projekta ter prispevati najmanj 25% lastnih sredstev v upravičeni vrednosti projekta, v katera niso vključena javna sredstva. 4. Posojilni pogoji: – Skupna doba vračanja posojila: do 12 let (z že vključenim moratorijem na odplačilo glavnice). Skupna doba vračanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta. – Znotraj skupne dobe vračanja posojila, ki je sestavljena iz moratorija na odplačilo glavnice in odplačilne dobe, lahko vlagatelj pridobi oziroma koristi največ 3 leta moratorija. – Skupna doba vračanja posojila ter dolžina moratorija sta odvisna od višine odobrenega posojila in ekonomske dobe projekta ter sta podrobneje razdelani v razpisni dokumentaciji oziroma povabilu k oddaji vloge. – Pred podpisom pogodbe se lahko vlagatelj moratoriju odpove in skrajša skupno dobo vračanja posojila, vendar le-ta ne mora znašati manj kot 1/3 prvotne skupne dobe vračanja. – Obrestna mera pri posojilih je odvisna od lokacije projekta in namena investiranja, in je kot sledi: – Za namen B: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Projekti v Pomurju pri namenu B prejmejo v letih 2012, 2013 ter 2014 pri vračanju posojila subvencijo obresti v celotni višini obrestne mere, vendar le do porabe sredstev po posameznih letih. Sklad lahko v primeru večjega porasta referenčne obrestne mere EURIBOR vsem upravičencem v istem deležu sorazmerno zniža subvencioniranje obresti, tako da odhodki za subvencijo obresti ne presežejo za posamezno leto zagotovljenih sredstev. – Za namen A2: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! – Obresti se v času moratorija mesečno plačujejo. – Posojilna pogodba se sklepa pri KD Banki d.d. – Stroški zavarovanja posojila, stroški sklepanja pogodbe in vodenja posojila bremenijo vlagatelja ter so predstavljeni v povabilu k oddaji vloge. Kolikor vlagatelj predčasno vrne posojilo, plača stroške za predčasno vračilo posojila v skladu s tedaj veljavnim cenikom. Sklad ne zaračunava stroškov postopka odobritve posojila. 5. Črpanje posojila je dokumentarno. Upoštevajo se zneski brez DDV-ja, in sicer največ 75% posameznega dokumenta za črpanje, z možnostjo nakazila sredstev izvajalcem oziroma dobaviteljem ob predložitvi dokazil o plačilu lastne udeležbe (v skladu s točko III./3. javnega razpisa) ali v obliki refundacije ob predložitvi potrdil o že opravljenih plačilih iz lastnih virov. Možno je tudi fazno črpanje. Celotno dokumentacijo za črpanje posojila pred izvedbo črpanja upravičenec posreduje skladu. Črpanje se izvede po podpisu pogodbe in ureditvi zavarovanja ter predložitvi: – pisnega zahtevka oziroma naloga za nakazilo sredstev skupaj z izjavo, da so vsa dokazila in izvedena dela v skladu z določili javnega razpisa. – izvirnikov računov in situacij z datumom opravljene storitve oziroma odpreme blaga po datumu vložitve vloge na javni razpis; izvirnikov pogodb in predračunov (le v primeru, da natančno predstavljajo predmet nakupa in vsebujejo določilo o veljavnosti), izstavljenih po datumu vložitve vloge na javni razpis. Dela pri projektu, kar vključuje tudi naročila, ne smejo biti pričeta pred oddajo vloge na javni razpis, v skladu s točko II./13. javnega razpisa. Dokumenti morajo biti podpisani s strani upravičenca. V primeru kopij dokumentov sklad na podlagi predloženih izvirnikov s pripisom in podpisom potrdi, da so kopije istovetne izvirnikom. Vsakemu dokumentu, ki se nanaša na pogodbena dela, je potrebno priložiti tudi kopijo pogodbe z izvajalcem. – potrdil o plačilu (npr: bančni izpiski, avansni računi, potrjene kompenzacije …) kot dokazila o zagotavljanju lastne udeležbe pri posameznem dokumentu za črpanje sredstev oziroma kot dokazila o že opravljenih plačilih računov, situacij, pogodb in predračunov, ki so podlaga za izvršitev refundacije. Sklad bo upravičencu (pri namenu B za projekte v Pomurju) subvencioniral obresti na način refundacije že plačanih obresti s strani upravičenca. Upravičenec mora skladu za posamezno koledarsko trimesečje do 31. 12. 2014 dostavljati zahtevke za refundacijo obresti, in sicer najkasneje do 15 v tekočem mesecu za predhodno koledarsko trimesečje. Upravičenec mora zahtevku priložiti dokazila o obračunanih obrestih in potrdila o plačilu obresti ter potrdila o plačilu zapadlih obrokov za obračunsko obdobje na katero se zahtevek nanaša. Obresti se subvencionirajo le do porabe razpoložljivih sredstev po posameznih letih. 6. Posojilo se obvezno zavaruje z menicami in nepreklicno izjavo s pooblastilom za njihovo izpolnitev (razen v primeru fizičnih oseb) ter z enim ali več zavarovalnimi instrumenti v skladu s Splošnimi pogoji sklada (46. člen). V primeru zavarovanja s hipotekarnim jamstvom, mora biti razmerje med obveznostjo do sklada in vrednostjo zastavljenih nepremičnin praviloma 1 proti 2,5. V primeru posojil nad 750.000,00 EUR do 1.500.000,00 EUR pri namenu B, je potrebno prvovrstno zavarovanje, kot je opredeljeno s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, Uradni list RS; št. 28/07 s spr. in dop.). Presoja ustreznosti zavarovanja posojila je izključno v pristojnosti sklada. Posojilo sklada ne more biti zavarovano z jamstvom Republike Slovenije ali občine. Ob oddaji vloge mora vlagatelj predložiti verodostojna dokazila o zmožnosti zagotovitve predlaganih instrumentov zavarovanja posojila. V primeru statusnih sprememb se vlagatelj zavezuje predložene podpisane bianco menice in nepreklicno izjavo s pooblastilom za njihovo izpolnitev in unovčenje zamenjati z novimi brez predhodne zahteve sklada. 7. Rok sklenitve pogodbe je do 75 dni od vročitve odločbe o dodelitvi sredstev vlagatelju. Rok črpanja odobrenih sredstev je do 75 dni od dneva sklenitve pogodbe. Ob utemeljenem razlogu lahko sklad na prošnjo vlagatelja oba roka tudi podaljša. 8. Če vlagatelj, ki so mu bila sredstva odobrena, ne bo pristopil k podpisu pogodbe v roku, določenem v odločbi, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od odobrenih sredstev in od sklenitve pogodbe. Prav tako se bo upoštevalo, da je vlagatelj enostransko odstopil od odobrenih sredstev, kolikor ne bo v roku dostavil ustrezne dokumentacije za črpanje. Če se vlagatelj v roku, ki je naveden v odločbi, nanj ne odzove, se na podlagi točke 4. iz 42. člena Splošnih pogojev sklada šteje, da je umaknil vlogo. IV. Vsebina vloge (priloge, dokazila) Vsa dokumentacija ter priloge se morajo glasiti na prijavitelja ter prijavljen projekt 1. V celoti izpolnjen ustrezen originalni obrazec B/A2 v elektronski (na CD-ju) in papirnati obliki (izpolnjen, podpisan in žigosan) s podpisano in izpolnjeno Izjavo št. 1 o strinjanju z razpisnimi pogoji. Prijavni obrazec mora biti skladen s predloženo investicijsko dokumentacijo o projektu. Elektronska različica izpolnjenih razpisnih obrazcev mora biti enaka papirnati različici. V primeru razlik se upošteva vloga v papirnati obliki. 2. Izpolnjen obrazec za predstavitev vlagatelja, ki je pravna oseba (v razpisni dokumentaciji) 3. Investicijska dokumentacija, tj. poslovni načrt oziroma v primeru projektov z upravičeno vrednostjo nad 500.000 EUR (brez DDV) pa investicijski program v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10). Investicijska dokumentacija mora biti skladna s prijavnim obrazcem ter praviloma ne sme biti starejša od 1 leta, pri njeni pripravi je potrebno izhajati iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za zadnje leto poslovanja in splošne diskontne stopnje, ki je 7%. Vsi finančni izračuni morajo biti izdelani za ekonomsko dobo projekta. Pri vlagateljih za namen A2, ki so fizične osebe, morajo biti finančne projekcije izdelane najmanj oziroma tudi po metodi prihodka. Vlagatelje opozarjamo, da mora poslovni načrt vsebovati osnovne podatke o vlagatelju, njegovi dejavnosti, finančni in predračunski konstrukciji projekta, opis ter lokacijo projekta, predstavitev poslovnega dela projekta (strategija trženja, analiza tveganj s SWOT analizo, ocena konkurence in trga, reference, analiza kadrov, terminski plan, vpliv projekta na okolje) ter oceno učinkov projekta z analizo njegove upravičenosti in izračuni v njegovi ekonomski dobi oziroma najmanj za obdobje vračila posojila (izračun finančnih in ekonomskih kazalcev (doba vračanja vloženih sredstev, neto sedanja vrednost projekta, interna stopnja donosnosti, analiza bilance uspeha in stanja, denarni tok projekta)). 4. Pogodbe, predpogodbe, sporazumi, pisma o nameri o zagotovljeni prodaji produktov oziroma poslovnem sodelovanju za prijavljeni projekt. 5. Kolikor ima vlagatelj v finančni konstrukciji poleg lastnih virov predvidene tudi druge posojilne vire, mora k vlogi priložiti ustrezna dokazila o zagotovitvi teh virov (npr. pismo o nameri banke). Kolikor slednji niso zagotovljeni, mora podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, kolikor ti viri dejansko ne bodo pridobljeni. 6. Izjava vlagatelja o zagotovitvi lastnih sredstev pri projektu z navedbo vira za ta sredstva. 7. Kopija sklepa oziroma odločbe o prejemu drugih sredstev iz javnih virov pri projektu. 8. Nezavezujoči predračuni, predpogodbe oziroma ponudbe za celoten prijavljen projekt. Dokazila se morajo glasiti na prijavitelja in morajo biti izdana po 1. 1. 2012. V primeru dokazil v tujem jeziku je vlagatelj dolžan predložiti krajši prevod predloženega dokazila. Iz dokazil mora biti razviden predmet nakupa, vrednost z DDV in brez DDV. V primeru nakupa rabljenih strojev ali opreme, je potrebno dokazilo, iz katerega bo razvidna starost opreme, kolikor to ni razvidno iz ponudb. Upošteva se datum proizvodnje strojev in opreme. 9. V primeru nakupa rabljenih strojev, opreme ali nepremičnin, je potrebna tudi izjava prodajalca, da predmet nakupa v preteklih petih letih pred objavo javnega razpisa ni bil kupljen s pomočjo nepovratnih sredstev ali drugih javnih virov oziroma izjava o že prejetih javnih virih in državnih pomočeh pri projektu. 10. Tehnična skica objekta (lahko iz projektne mape za gradbeno dovoljenje) v primeru gradbenih del, prospekt opreme ali strojev oziroma dokumentacija o prikazu projekta. 11. Originalno potrdilo o plačanih davkih in drugih obveznostih, ki jim je potekel rok plačila, ki ga izda krajevno pristojna Davčna uprava, ki ni starejše od meseca dni od dneva oddaje vloge na razpis. 12. V primeru graditve ali izvajanja del na objektih, gradbeno dovoljenje oziroma ustrezno upravno dovoljenje, ki se mora glasiti na vlagatelja in prijavljen projekt. V primeru, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, vlagatelj poda izjavo, da gradbeno dovoljenje za predviden poseg ni potrebno, vendar razpolaga z vsemi potrebnimi dovoljenji in soglasji za izvedbo projekta. Vlagatelj lahko predloži tudi odločbo, iz katere je razvidno, da gradbeno dovoljenje oziroma drugo upravno dovoljenje pri projektu ni potrebno (npr. odločbo upravne enote, da se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja pri delih, ki so predmet prijavljenega projekta, zavrne) 13. Kopija dokumenta, s katerim se dokazuje, da bo projekt na območju Triglavskega narodnega parka (9. člen Zakona o Triglavskem narodnem parku Uradni list RS, št. 52/10). To je obvezna priloga le v primeru, ko bo projekt na tem območju. V primeru, da priloga ne bo priložena, vlagatelj na ta račun ne bo pridobil točk pri oceni projekta. 14. Velika podjetja morajo predložiti tudi analizo možnosti izvedbe projekta s prejeto državno pomočjo ali brez nje, iz katere mora biti razvidno izpolnjevanje pogoja iz poglavja II./9. točke tega razpisa. Vlagatelji v ta namen napravijo dva modela izračuna, in sicer enega, ki upošteva pridobljena sredstva po tem razpisu, in drugega, ki teh sredstev ne vključuje. 15. Zemljiško knjižni(e) izpisek(e) za lokacijo projekta, ki ne smejo biti starejši od 1 meseca. V primeru, da vlagatelj ni lastnik lokacije projekta, pa še kopijo pogodbe o najemu (z veljavnostjo najmanj do dokončnega vračila posojila) in soglasje lastnika(ov) k predvidenemu projektu. 16. Predlog ustreznega zavarovanja v skladu s Splošnimi pogoji sklada (bančna garancija, hipoteka, ipd.), kar vlagatelj opredeli v obrazcu za prijavo. Zavarovanje mora biti veljavno še najmanj 2 meseca po zapadlosti zadnjega obroka. Ob oddaji vloge mora vlagatelj predložiti verodostojna dokazila o zmožnosti zagotovitve predlaganih instrumentov zavarovanja posojila, in sicer: – V primeru, da vlagatelj kot predlog za zavarovanje posojila poda bančno garancijo, mora predložiti skladu izjavo s strani banke. Garancija mora vključevati znesek glavnice posojila, povečan za pripadajoče obresti in druge stroške po posojilni pogodbi. – V primeru zavarovanja posojila pri zavarovalnici, predloži pismo o nameri oziroma soglasje zavarovalnice k zavarovanju posojila ter splošne pogoje zavarovanja. Zavarovanje mora biti praviloma brez odbitne franšize. – V primeru hipoteke na nepremičnini so potrebni zemljiško knjižni izpiski za predlagano nepremičnino. Če vlagatelj ni lastnik je potrebno še soglasje lastnika(ov) k predvidenemu zavarovanju. Kolikor so na nepremičnini hipoteke, mora vlagatelj predložiti tekoče stanje posojil za vpisane hipoteke. Vlagatelj lahko poda tudi sliko predmeta zavarovanja ter cenitev za predmet zavarovanja, ki ni starejša od leta dni. Cenitev s celovito tržno analizo nepremičnine mora biti izdelana s strani sodno zapriseženega cenilca ali pooblaščenega ocenjevalca Slovenskega inštituta za revizijo in mora biti izdelana v skladu s trenutno veljavnimi MSOV in SPS2 (ob prijavi neobvezna priloga, ki pa je potrebna pri realizaciji zavarovanja posojila). V cenitvi morajo biti navedeni ID znaki ocenjenih nepremičnin. V primeru zavarovanja z nepremičnino, ki je predmet zastave in predmet nakupa, cenitev ni potrebna, upošteva se praviloma vrednost nepremičnine iz kupoprodajne pogodbe. Vlagatelj lahko predloži tudi obvestilo GURS o poskusnem izračunu posplošene tržne vrednosti v zavarovanje ponujenih nepremičnin, vendar je za sklad nezavezujoče. Razmerje med posojilom in vrednostjo nepremičnin mora biti praviloma 1: 2,5. – V primeru zavarovanja s premičninami (a le za zavarovanje do 1/3 posojila), mora vlagatelj predložiti dokazila o obstoju lastništva in prostost bremen oziroma obremenitev na v zastavo danih premičninah. Iz predloga zavarovanja mora biti razvidna tudi vrsta skupine premičnine in obvezni identifikatorji premičnine, na podlagi katerih bo mogoč vpis zastave v AJPES. Vlagatelj lahko predloži tudi cenitev sodno zapriseženega cenilca ali pooblaščenega ocenjevalca Slovenskega inštituta za revizijo, ki mora biti izdelana v skladu s trenutno veljavnimi MSOV in SPS2, ki ne sme biti starejša od leta dni (ob prijavi neobvezna priloga, ki pa je potrebna pri realizaciji zavarovanja posojila). Ocenjena vrednost premičnin mora praviloma znašati 3,5-kratnik vrednosti odobrenega posojila. – V primeru bančne vloge: dokazilo o obstoju bančne vloge oziroma zmožnosti predložitve tega instrumenta. Razmerje med posojilom in bančno vlogo mora biti najmanj 1: 1,2. – V primeru vseh ostalih predlogov zavarovanja, primerna dokazila o podanem predlogu zavarovanja. 17. Dokazila o registraciji vlagatelja za prijavljeni projekt: – Izpisek iz sodnega registra za gospodarske družbe ali izpis iz poslovnega registra za samostojne podjetnike, ne starejši od 1. 1. 2012, z označbo registrirane dejavnosti za prijavljeni projekt, ter druga dokazila, iz katerih je razvidna registracija vlagatelja za prijavljeni projekt. – Obrtniki priložijo obrtno dovoljenje. – Za dopolnilne dejavnosti na kmetiji vlagatelji predložijo dovoljenje o opravljanju dopolnilne dejavnosti. 18. Mnenje lokalnega in/ ali regionalnega okolja o projektu (mnenje občine, regionalne razvojne agencije, obrtne ali gospodarske zbornice) – neobvezna priloga, ki pa vpliva na oceno projekta. 19. Certifikat kakovosti (kopija ISO oziroma drugega mednarodnega ali v Sloveniji uveljavljenega standarda kakovosti). Za kmetije tudi certifikati npr. eko- kmetija, integrirana pridelava hrane, ipd.. -neobvezna priloga, ki pa vpliva na oceno projekta. 20. V primeru specifičnih projektov mora vlagatelj k vlogi predložiti tudi druga dovoljenja, ki mu omogočajo opravljanje dejavnosti (npr. koncesijska dovoljenja, najemna pogodba, soglasje TNP, ipd.). Sklad lahko od vlagatelja tudi zahteva, da v določenem roku poda tudi dodatno dokumentacijo in pojasnila o projektu oziroma navedbah v vlogi, z namenom preveritve resničnosti in verodostojnosti podatkov, navedenih v vlogi ter predloženi dokumentaciji. Vlagatelj pa lahko tudi sam predloži dodatna dokazila ter pojasnila o projektu (pisma o nameri, ipd.). Dodatno za kmetijska gospodarstva (pri namenu A2): 21. Kopija osebnega dokumenta vlagatelja (v primeru vlagatelja – fizične osebe). 22. Potrdilo o prihodkih kmetijskega gospodarstva iz naslova tržnih viškov in o njihovem odkupu v zadnjem letu. 23. Potrdilo o prometu na TRR iz naslova dejavnosti oziroma potrdilo o prilivih iz naslova tržnih viškov v preteklem in tekočem letu (za fizične osebe). 24. Kopija zadnje-ih odločb-e o prejemu subvencijskih sredstev in morebitnih drugih plačilnih pravic. 25. Kopija zadnje odločbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva. 26. Kopija zadnje dohodninske odločbe za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je fizična oseba. 27. Kopija zadnjega potrdila o višini katastrskega dohodka. 28. Popisni list vseh najetih posojil in leasingov, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo (za vlagatelja, ki je fizična oseba), iz katerega mora biti razviden namen najema, dajalec kredita, višina sklenjenega zneska, stanje najetega kredita z datumom stanja, datum zapadlosti zadnjega obroka ter oblika zavarovanja. Stanje posojil ne sme biti starejše od 15. 4. 2012. Vlagatelj lahko k temu predloži tudi dejanska dokazila o stanju posojil. 29. Kopija celotne zadnje posredovane zbirne vloge za neposredna plačila Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. 30. Kadar je vlagatelj kmetija, mora nosilec kmetijskega gospodarstva priložiti pooblastilo morebitnih solastnikov kmetije, da ga pooblaščajo kot vlagatelja vloge in da se strinjajo z načrtovanim projektom. V. Merila za izbiro Merila za izbiro so: 1. Regionalni vidik lokacije investiranja (največ 30 točk) 2. Tržni in ekonomski elementi projekta (največ 40 točk) 3. Ocena investitorja (največ 30 točk) Merila ocenjevanja so podrobneje razdelana v razpisni dokumentaciji oziroma povabilu k oddaji vloge. Za dodelitev sredstev mora vloga doseči skupno najmanj 35 točk, od tega najmanj skupaj 25 točk iz sklopa 2 – tržni in ekonomski elementi projekta ter sklopa 3 – ocena investitorja. Projekti bodo ocenjeni na osnovi navedenih meril. Na osnovi ocene bo strokovna komisija projekte razvrstila v prioritetno listo glede na zbrano število točk. Odpiranja bodo potekala do porabe sredstev. Prednost znotraj posameznega odpiranja bodo pri izboru za dodelitev razpisanih sredstev imeli investicijski projekti, ki bodo dobili višje število točk. Kolikor bodo projekti pri ocenjevanju znotraj posameznega roka odpiranja vlog dosegli enako število točk, bodo imeli prednost pri izbiri tisti projekti, ki bodo zbrali večje število točk, po naslednjem vrstnem redu sledečih meril za izbor vlog, in sicer: 1. regionalni vidik lokacije investiranja, 2. tržni in ekonomski elementi projekta in 3. ocena investitorja. V primeru, da zadnje uvrščeni projekti tudi po teh merilih dosežejo enako število točk, bo imel prednost pri izbiri tisti projekt, ki je bil oddan prvi (upošteva se datum in ura oddaje projekta priporočeno na pošto ali datum in ura oddaje vloge osebno v vložišče na sedežu sklada). VI. Rok in način prijave Za oddajo prijav velja poštni žig na oddani priporočeni pošiljki. Vloge je mogoče oddati tudi osebno v vložišču na sedežu sklada do izteka posameznega roka do 14. ure. Roki za oddajo prijav so: 2. 7. 2012, 3. 9. 2012, 15. 10. 2012. Vlagatelji oddajo vloge s priporočeno pošto ali osebno na naslov Slovenskega regionalno razvojnega sklada, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica. Popolna vloga z nazivom in naslovom vlagatelja na ovojnici mora biti dostavljena v zaprti ovojnici z oznako – pri prijavi za namen B »Ne odpiraj« – ter pripisom »Za namen B«, – pri prijavi za namen A2 »Ne odpiraj« – ter pripisom »Za namen A2«. Vzorec ovojnice je v razpisni dokumentaciji (povabilu k oddaji vloge). Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, ki ju označi pošta oziroma sklad, naziv in naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami bodo zavržene in se ne bodo obravnavale ter se bodo vrnile prijaviteljem. Kolikor na ovojnici vlagatelj ne bo naveden, bo strokovna komisija vlogo odprla, z odločbo zavrgla in jo vrnila vlagatelju, če bo iz vsebine vloge mogoče ugotoviti naziv in naslov vlagatelja. Vloge morajo biti napisane v slovenskem jeziku, finančni zahtevek prikazan v skupni evropski valuti (EUR). Vloge se odpirajo po vrstnem redu, kot so prispele. Vloge, ki bodo prispele po prvem roku oziroma naslednjih rokih, se prenesejo v naslednje odpiranje, razen po zaprtju oziroma izteku razpisa. Odpiranja bodo do tretji delovni dan po izteku rokov za oddajo vlog. Odpiranja niso javna in bodo potekala do porabe sredstev. Takoj ko bodo sredstva porabljena, bo sklad to objavil na svoji spletni strani. 2. Razpis ter razpisna dokumentacija sta na voljo na spletni strani sklada: http://www.regionalnisklad.si/ ali na sedežu Slovenskega regionalno razvojnega sklada, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica. Vlagatelji lahko pridobijo informacije o javnemu razpisu v Sektorju za izvajanje spodbud sklada, in sicer na tel. št.: 01/836-19-53, vsak delavnik med 9. ter 14. uro ali preko e-pošte: info@regionalnisklad.si. VII. Obravnava vlog 1. Vlagatelje, katerih vloge bodo nepopolne, bo komisija v roku do 8 dni od posameznega odpiranja pisno pozvala, da jih dopolnijo v roku 8 dni. 2. Vloge, ki ob oddaji ne bodo vsebovale najmanj izpolnjenega obrazca (iz katerega bo razviden prijavljeni projekt) ali poslovnega načrta oziroma investicijskega programa, bodo zavržene kot nepopolne in se vlagateljev ne bo pozivalo na dopolnjevanje. 3. Vloge, ki jih vlagatelj v zahtevanem roku 8 dni od dneva prejema obvestila ne dopolni ali jih neustrezno dopolni, bodo kot nepopolne zavržene. 4. Vloge, ki bodo prispele prepozno, se uvrstijo v naslednji razpisni rok, kolikor pa tega ne bo več, se bodo zavrgle. 5. Vloge, ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem, bodo kot neutemeljene zavrnjene. 6. V primeru, da je vlog za dodelitev sredstev, ki izpolnjujejo kriterije za dodelitev sredstev več, kot je na razpolago sredstev, komisija oblikuje za pregled in obravnavo prispelih vlog na podlagi vrednotenja projektov prednostni vrstni red vlagateljev za dodelitev sredstev. Komisija bo lahko v primeru iz prejšnjega stavka predlagala odobritev sredstev vlagateljem iz višjega prioritetnega razreda v omejeni višini upravičeno zaprošenega zneska ter v obsegu razpoložljivih sredstev (na primer: zaprošeno posojilo 50.000,00 EUR, razpoložljiv obseg posojil še 25.000,00 EUR, zato dodelitev v višini 25.000,00 EUR), če se vlagatelj strinja in zagotovi, da bo izvedel projekt v celoti, ter prilagodi finančno konstrukcijo projekta. Kolikor vlagatelj tega, v postavljenem roku ne bo storil oziroma pristal, lahko sklad po istem postopku ponudi sredstva vlagatelju, katerega vloga se je po oceni uvrstila kot naslednja, vendar v okviru časovnih možnosti. Vloge vlagateljev, ki ne bodo uvrščene v prioritetni obseg dodelitve znotraj razpoložljivih sredstev, se zavrnejo. 7. Vloge, ki po ocenitvi na podlagi meril iz točke V. ne dosežejo minimalno skupno 35 točk, od tega najmanj skupaj 25 točk iz sklopa 2 – tržni in ekonomski elementi projekta ter sklopa 3 – ocena investitorja, se kot neutemeljene zavrnejo. 8. Vloge, pri katerih vlagatelji nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do sklada in države oziroma državnih organov, bodo zavržene. 9. Komisijo za obravnavo vlog in pripravo predloga za odločanje bo imenoval direktor sklada. Komisija bo enakovredno obravnavala vse popolne vloge, ki bodo prispele pravočasno oziroma bodo dopolnjene v predpisanem roku. Strokovna komisija v primeru projekta z upravičeno investicijsko vrednostjo nad 150.000 EUR (brez DDV) pridobi dve oceni. Poleg ocene strokovne komisije oziroma službe sklada, lahko sklad k ocenitvi projektov povabi tudi zunanje strokovne ocenjevalce. V primeru dveh ocen iste vloge, se kot končna ocena upošteva povprečje dveh ocen. O odpiranju vlog in o izboru prejemnikov bo komisija vodila zapisnik. Podatki iz dokumentacije, ki jo vsebuje prijava, so poslovna tajnost. Strokovna komisija lahko k svojemu delu pritegne tudi strokovnjake iz delovnih področij glede na posamezno naravo razpisa, vendar s soglasjem direktorja sklada. 10. Vlagatelji bodo o obravnavi vlog pisno obveščeni z odločbo z ustrezno obrazložitvijo, in sicer praviloma v roku 45 dni po izteku posameznega roka za oddajo vlog. Odločba bo izdana na podlagi sklepa direktorja. Za dodelitve sredstev, ki so višje od 500.000 EUR, poda soglasje Nadzorni svet sklada. 11. Postopek izbire sklada bo potekal skladno s Splošnimi pogoji Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja z dne 23. 7. 2009, ki so dostopni tudi na spletni strani http://www.regionalnisklad.si/predpisi. Sklad v odločbi o dodelitvi sredstev vlagatelje tudi obvesti o številki sheme državnih pomoči ter o višini državnih pomoči. Hkrati z izdano odločbo o dodelitvi sredstev sklad izda tudi navodilo o načinu sklenitve pogodbe o dodeljenih spodbudah, ki vsebuje: kraj in mesto sklepanja pogodbe, rok za sklenitev pogodbe in potrebno dokumentacijo za sklenitev pogodbe. 12. Sklad bo spremljal namensko porabo sredstev in realizacijo ciljev s kazalniki učinkov dodeljenih sredstev pri vlagatelju. Vlagatelj se v pogodbi zaveže, da bo omogočil nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola realizacije projekta ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na projekt. Če bo sklad ugotovil, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, se je predmet projekta odtujil ali da so bila sredstva odobrena na podlagi neresničnih podatkov, lahko takoj zahteva od vlagatelja vračilo sredstev v enkratnem znesku. Vlagatelj bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila do dneva vračila po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07; uradno prečiščeno besedilo). 13. Zoper odločbo o dodelitvi sredstev je dovoljena pritožba v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe vlagatelju. O pritožbi zoper odločbo odloča Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana.