Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 17. seji dne 11. 12. 2012 sprejel

(1) S tem odlokom se, skladno z Odlokom prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt na območju Zvodenskega hriba – faza 1 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 561/10-1.

(1) Ta odlok določa območje OPPN, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je sestavni del odloka.

(1) Predmet OPPN je ureditev obstoječega območja pozidave z umestitvijo enostanovanjske stavbe.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
– gradnja ene stanovanjske stavbe (s),
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja na njo,
– ureditev pripadajočih zelenih površin,
– rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture.

(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel št.: 1304/1, 1304/2, 1304/3, 1304/4, 1304/5, 1310, 1305, 1306 in 1307, vse k.o. Celje. Meja OPPN je razvidna iz grafičnih prilog. Površina območja meri 3.177 m².
(2) Seznam parcel izven OPPN, preko katerih poteka gradnja nove komunalne infrastrukture: 1414, 1306, 1303, 1307, 1304/4, vse parcele k.o. Celje.
(3) Za izvedbo navezav OPPN na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča izven OPPN, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.

Območje ureditve se umešča v kontaktno območje strnjene pozidave Jožefovega hriba. Navezuje se na sosednja območja preko obstoječih cest in na obstoječe omrežje javne gospodarske infrastrukture.

Območje obravnave je stavbno zemljišče. Območje se nameni gradnji enega stanovanjskega objekta – enostanovanjska stavba (11100 – klasifikacijo vrst objektov po CC-SI). V neposredni bližini je večstanovanjski objekt.

Na območju OPPN so dopustni posegi:
– gradnja novega enostanovanjskega objekta,
– redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov,
– rekonstrukcija objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih zunanjih površin,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov (zimski vrt, vrtna uta, pergola, nadstrešek in bazen, in sicer največ do velikosti, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost).

Umestitev objekta je določena z:
– odmikom od ceste in obstoječih parcelnih meja,
– daljšo stranico objekta, ki je vzporedna s plastnicami terena,
– horizontalnim in vertikalnim gabaritom.

(1) Predvideni objekt z oznako »s« je zasnovan kot sodobni podolgovati volumen, postavljen vzporedno s plastnicami terena. Z daljšo stranico je orientiran proti jugu. Objekt je zasnovan sodobno z ravno streho. Objekt je etažnosti klet (K) + pritličje (P). Uvoz do objekta je iz Hribarjeve ulice. Kota pritličja se določi glede na niveleto obstoječe ceste – Hribarjeva ulica. Kota uvoza in vhoda je enaka koti obstoječe ceste na mestu uvoza. Določitev kote pritličja se uskladi v načrtu zunanje ureditve.
– Tlorisni gabariti: pravokotni tlorisni gabarit, 10,00 m x 22,00 m.
– Višinski gabarit: maksimalni višinski gabarit je določen z etažnostjo objekta: K + P, klet je v celoti vkopana.
– Streha: ravna streha ali streha v minimalnem naklonu, priporočljiva je ozelenjena streha.
– Fasada: členitev fasade je možna do maksimalne gradbene linije, fasada je oblikovana in konstrukcijsko zasnovana sodobno (kontaktna fasada, obešena fasada) z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov.
– Materiali in barve: obvezna bela ali svetla, topla zemeljska barva fasade, materiali: omet, les, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov.
(2) Obstoječi objekti:
(a) Objekt z oznako »a«:
– v objekt kulturne dediščine – Vila Hribarjeva 11 (EŠD 26748) se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem;
– gospodarski objekt ob vili se obnovi v prvotnih gabaritih in izgledu s predhodno pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. Kolikor to statično ni možno, se lahko na njegovem mestu postavi objekt istih gabaritov;
– dovoljena so redna vzdrževalna dela;
– na objektu niso dopustne nadzidave in dozidave.
(b) Objekt z oznako »b«:
– stanovanjsko hišo se oblikovno sanira;
– dovoljena so redna vzdrževalna dela;
– dovoljena je novogradnja objekta v istih gabaritih objekta;
– dovoljena je gradnja prizidka cca 10 % tlorisne površine obstoječega objekta.
(c) Objekt z oznako »c«:
– nekdanjo vratarnico se obnovi v prvotnih gabaritih in izgledu, s predhodno pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. Pritlični objekt na njeni severni strani brez lastnosti kvalitete kulturne dediščine se odstrani;
– kolikor se po predhodni statični presoji izkaže, da objekt ni primeren za prenovo, se ob pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja izdela njegov posnetek in omogoči gradnjo novega objekta v gabaritih obstoječega objekta: 8,5 m x 8,5 m.

(1) Dostop do območja je po obstoječi cesti – Hribarjeva ulica.
(2) Ob objektu »s« se uredi tlakovana površina za dostop in bivalna terasa. Ostale površine se zatravijo. Okolica objekta se zatravi in zasadi z okrasnimi grmovnicami. Ohrani se skupina dreves južno od predvidenega objekta »s«. Izjemoma je dovoljena sečnja z obvezno takojšnjo nadomestitvijo primernejših dreves, če se izkaže, da drevesa ogrožajo objekta »c« in »s«.
(3) Pogoji za urejanje okolice obstoječih objektov in predvidenega objekta »s« z odmiki so:
– grajeni elementi vrta v varovanem območju, ki ne bodo uničeni z gradnjo nove stanovanjske stavbe, se ohranijo in obnovijo. V čim večji možni meri se ohranijo historična drevesa;
– ograje se lahko gradi na parcelni meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih ograja razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 1,00 m od parcelne meje;
– ograja se lahko izvede le z zasaditvijo avtohtone nizke žive meje, sajenje tujerodnih rastlin (npr. klekov in pancipres) ni sprejemljivo;
– zidane ograje, škarpe in podporni zidovi (tudi v funkciji stranice bazena) niso dovoljeni;
– ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne objekte za lastne potrebe in enostavne objekte za lastne potrebe (zimski vrt, vrtna uta, pergola, nadstrešek in bazen), z odmikom 4,00 m od sosednje parcele, manjši odmik je možen le s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele;
– gozd na zahodnem delu hriba se v celoti ohrani.

Zelene površine so sestavni del ureditve območja. Nove zasaditve ob objektih naj vključujejo avtohtono listopadno vegetacijo. Načrt krajinske arhitekture je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Neposredno zunanjo ureditev objekta je potrebno zatraviti in zasaditi z nižjimi avtohtonimi grmovnicami in pokrovnicami. Tlakovanje ob objektu se izvede v minimalnem obsegu proti Hribarjevi ulici, kot kombinacija tlakovcev in tratnih površin.

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pred predvideno gradnjo je potrebno zakoličiti obstoječo komunalno energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih in energetskih vodov se medsebojno uskladijo. Upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, fotovoltaična elektrarna na strehi objekta ipd., ki izključuje vetrno energijo) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(1) Dostop do območja je po obstoječi cesti – Hribarjeva ulica. Priključevanje območja je obstoječe preko Hribarjeve ulice v navezavi na Groharjevo in Plečnikovo ulico ter Janežičevo potjo.
(2) Pred eventualnim asfaltiranjem ceste se izvede vse komunalne, energetske in telekomunikacijske vode ter hišne priključke, ki predvidoma potekajo pod asfaltnimi površinami, oziroma vgradi ustrezne zaščitne cevi.
(3) Predvideni objekt se priključi na javno cesto preko novega dovoznega priključka, ki je sestavni del zunanje ureditve objekta »s« in poteka po zemljišču v lasti investitorja.
(4) Predvidi se izgradnja dveh parkirišč v okviru zunanje ureditve objekta »s«.
(5) Dostop do območja se v času gradnje zagotovi po cesti do Sv. Jožefa. Za ta čas se omogoči prevoznost med Cesto do Sv. Jožefa in Zvezno ulico, ki je po veljavnem prostorskem aktu opredeljena kot pešpot. Po izgradnji predmetnega stanovanjskega objekta »s«, se začasni priključek na Zvezno ulico vzpostavi v zatečeno stanje za vozila neprevozne pešpoti.

Za predvideni objekt »s« se zagotovi minimalno dve parkirni mesti (2PM) na lastni parceli.

Na območju OPPN se obnovi javni vodovod. Pri projektiranju obnove oziroma novega vodovoda so upoštevane zahteve zagotavljanja požarne varnosti. Zamenja se vodovod Poc. Ø 40 mm z vodovodom iz duktilne plastike ali plastike z notranjim premerom Ø 50 mm. Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvodnjavanje odpadnih voda.

(1) Obvezna je priključitev objekta na javno kanalizacijo.
(2) Za odvod odpadnih vod se zgradi nova kanalizacija, ki se priključi na obstoječ javni kanal št. 210031 (Groharjeva ulica) preko obstoječega revizijskega jaška št. 3 na koti najmanj 276,31 m nadmorske višine. Fekalna kanalizacija se po izgradnji preda v last Mestne občine Celje.
(3) Nova kanalizacija se izgradi tako, da se nanjo priključijo vsi objekti znotraj OPPN.
(4) Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma vodotoke ter meteornih vod s streh in povoznih površin se predvidi zadrževalni bazen in prepustne povozne površine.
(5) Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo.
(6) V javno kanalizacijo se odvajajo vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07, 79/09 in 64/12).
(7) Preliv meteornih vod se spelje skupaj s komunalnimi odpadnimi vodami preko predvidene nove kanalizacije v javno kanalizacijo.
(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod v Mestni Občini Celje.

(1) Energija za napajanje je na razpolago v prostostoječi razdelilni priključno merilni omarici PS PMO, katera se napaja iz transformatorske postaje TP Teharska cesta – NNO Konfidenti ali preko točke »A« (leseni sidrani drog).
(2) Na območju OPPN poteka nizkonapetostni nadzemni elektroenergetski vod in vod obstoječe javne razsvetljave. Nizkonapetostni elektroenergetski nadzemni vod se pred pričetkom del preuredi od točke »A« do točke »B« in od točke »A« do točke »C«.
(3) Obstoječo javno razsvetljavo se preuredi od točke »D« do točke »E« skladno s smernicami Elektra Celje d.d..
(4) Za območje OPPN je izdelana strokovna podlaga (idejna rešitev elektrifikacije) številka projekta 561/10, julij 2012, izdelal Romcola-Remchem d.o.o.
(5) Pri nadaljnjem načrtovanju (PGD in PZI) se upošteva izdelano zasnovo elektrifikacije obravnavanega območja.

Na območju OPPN je v večjem delu že zgrajen KRS za obstoječe objekte. Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD, PZI dokumentaciji.

(1) Na območju OPPN poteka obstoječe plinovodno omrežje (PE 63 mm), in sicer delno ob in delno v cestnem telesu Hribarjeve ulice. Obratovalni nadtlak v plinovodnem distribucijskem omrežju znaša 100,0 mbar.
(2) Upošteva se vzporedne odmike in odmike pri križanjih v skladu s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s smernicami sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v MOC.
(3) Za predvideni objekt »s« na območju OPPN se predvidi priključitev na nizkotlačno plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom.
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi predstavnik distributerja. Mesto postavitve plinomerov mora biti dostopno za odčitavanje in nadzor (v samostojnih ali fasadnih omaricah).

(1) Znotraj območja OPPN se nahaja objekt Vila Hribarjeva 11 (EŠD 26748) z vplivnim območjem. Za vse posege znotraj vplivnega območja se pridobi soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Na celotnem območju OPPN se skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine izvedejo predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala.
(3) V primeru najdbe izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ.

(1) Hrup
Območje OPPN se opredeli s III. stopnjo hrupa. Med gradnjo se ne presega mejne ravni hrupa. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih.
(2) Zrak
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin,
– za ogrevanje objektov se uporablja plin oziroma primerni alternativni energetski viri, navedeni v šesti alineji 12. člena.
(3) Vode
Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja se uredi v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Na meteorno kanalizacijo se priključi le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.

(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(2) Gradbene odpadke, ki nastanejo pri gradnji, se odstrani izven območja OPPN.

(1) Območje OPPN je poplavno varno.
(2) Komunalne vode se odvajajo v kanalizacijo.
(3) Padavinske vode se zadržuje in odvaja s prelivom v kanalizacijo.
(4) Za poseg v prostor si mora investitor pridobiti vodno soglasje.

(1) Kontaktno območje OPPN je plazovito in pogojno stabilno. Na območje plazu se ne sme posegati.
(2) Pri projektiranju se upošteva pogoje geotehničnega mnenja (izdelal Geoekspert, št. proj. 48/11).
(3) Za vse objekte se izdela geološko-geomehansko poročilo o pogojih temeljenja objekta. Obsežnejša zemeljska dela, ki ne vključujejo izravnave terena, je potrebno varovati s podpornimi oziroma opornimi konstrukcijami.
(4) Investitor novogradnje je dolžan prevzeti vse stroške sanacije škode, povzročene zaradi neupoštevanja drugega in tretjega odstavka tega člena.

V predvidenem objektu se izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo.

(1) Varen umik se zagotavlja z umikom na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Izvede se vodovodno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje skladno s predpisi, ki urejajo požarno varnost.
(3) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za intervencijska vozila po obstoječih javnih cestah ter obstoječem in predvidenem dovozu, zagotovljene so zadostne delovne površine za intervencijska vozila na manipulacijskih in travnatih površinah.
(4) Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja požara na sosednja poselitvena območja. Pri projektiranju in izvedbi novih objektov se na osnovi izračuna požarne obremenitve upošteva takšne materiale in naprave in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu skladno z določili zakonskih določil in pravilnika, ki obravnava požarno varnostne zahteve.

Območje OPPN se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju se upošteva potresno varnost v skladu z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,150 g.

Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo ali združujejo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja. Določena je ena parcela za gradnjo.

(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– zagotoviti v času gradnje vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vse navedene ukrepe izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(3) Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala je treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstrani vse ostanke začasnih deponij.

Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom:
– pri tlorisnih gabaritih objekta +1,00 m. Objekt je lahko manjših gabaritov;
– kota tal pritličja se uskladi v načrtu zunanje ureditve (±0,5 m);
– če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

Po prenehanju veljavnosti OPPN se območju določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege in urejanje.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in Upravne enote Celje.

Z dnem uveljavitve tega odloka se v obsegu meje OPPN razveljavi Zazidalni načrt Levi breg Voglajne–Aljažev hrib (UVC, št. 26/68 in Uradni list SRS, št. 11/77, 33/79, 13/83, 23/84, 2/88, Uradni list RS, št. 17/92, 39/94, 27/95, 6/05 in 76/06).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.