Na podlagi drugega in četrtega odstavka 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa izobrazbo, ki jo mora imeti oseba za vodenje upravnega postopka oziroma opravljanje posameznih procesnih dejanj v postopku (v nadaljnjem besedilu: vodenje postopka) in odločanje v upravnih zadevah, strokovni izpit iz upravnega postopka (v nadaljnjem besedilu: izpit), način njegovega opravljanja, vsebino in program izpita, imenovanje izpitnih komisij, njihovo plačilo in upravne zadeve, za katere ni treba opravljati izpita.
2. IZOBRAZBA
2. člen
(vodenje in odločanje na prvi stopnji)
V upravnih zadevah na prvi stopnji vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače.
3. člen
(enostavne upravne zadeve)
(1) V enostavnih upravnih zadevah na prvi stopnji, za katere po tej uredbi ni treba opravljati izpita, in drugih enostavnih upravnih zadevah na prvi stopnji, kjer se odločba izda na predpisanem obrazcu, vodi postopek in odloča oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(2) V upravnih zadevah na prvi stopnji, v katerih se ne ugotavlja dejansko stanje v posebnem ugotovitvenem postopku in presoja dokazov, vodi postopek oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo, odloča pa oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo.
4. člen
(vodenje in odločanje na drugi stopnji in o izrednih pravnih sredstvih)
(1) V upravnih zadevah na drugi stopnji in o izrednih pravnih sredstvih vodi postopek oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje.
(2) V upravnih zadevah na drugi stopnji in o izrednih pravnih sredstvih odloča oseba, ki ima izobrazbo pravne smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje.
5. člen
(vodenje in odločanje v izvršilnem postopku ter opravljanje neposrednih dejanj)
(1) Sklepe, ki se nanašajo na dovolitev, ustavitev in odložitev izvršbe, na izvršbo po drugih osebah, izvršbo s prisilitvijo, zavarovanje izvršbe in zavarovanje izpolnitve obveznosti lahko izdaja oseba, ki ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje.
(2) Neposredna izvršilna dejanja opravlja oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
6. člen
(izdajanje potrdil)
(1) Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, izdaja oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(2) Potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se ne vodi uradna evidenca, in odločbe o zavrnitvi izdaje potrdila izdaja oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo.
7. člen
(opravljanje upravnih overitev)
Upravne overitve lastnoročnih podpisov in upravne overitve kopij opravlja oseba, ki ima najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
3. IZPIT
8. člen
(namen izpita)
Z izpitom se preverja sposobnost kandidata za samostojno vodenje postopka oziroma odločanje v upravnih zadevah, glede na stopnjo izpita, ki ga opravlja.
9. člen
(stopnje izpita)
(1) Za vodenje in odločanje v upravnih zadevah mora uradna oseba opraviti izpit druge stopnje, če s to uredbo ni določeno drugače.
(2) Za vodenje postopkov na prvi stopnji, odločanje v enostavnih upravnih zadevah iz 3. člena te uredbe ter vodenje in odločanje v postopkih upravne izvršbe mora uradna oseba opraviti izpit prve stopnje.
10. člen
(vsebina izpita)
(1) Izpit prve stopnje obsega naslednje vsebine:
– opredelitev upravnega postopka,
– temeljna načela upravnega postopka,
– pristojnost organa in uradne osebe,
– stranka in njeno zastopanje,
– občevanje organov in strank,
– roki in naroki ter vrnitev v prejšnje stanje,
– vzdrževanje reda,
– stroški upravnega postopka,
– postopek na prvi stopnji,
– odločba in sklep,
– izvršba,
– nadzor nad izvajanjem splošnega in posebnih upravnih postopkov,
– redna in izredna pravna sredstva.
(2) Izpit druge stopnje poleg vsebin iz prejšnjega odstavka obsega še naslednje vsebine:
– opredelitev upravnega spora in drugih oblik sodnega varstva,
– predmet upravnega spora,
– pristojnost in organizacija sodišča,
– stranke v upravnem sporu,
– roki,
– stroški sodnega postopka,
– postopek pred sodiščem prve stopnje,
– pravna sredstva v upravnem sporu.
(3) Podrobnejša vsebina izpitov iz tega člena je določena v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
11. člen
(prijava)
(1) Kandidat v prijavi navede osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO, vrsto in raven izobrazbe in podatek o stopnji izpita, ki ga bo opravljal.
(2) Izvajalec izpita mora kandidata obvestiti o sestavi izpitne komisije, času in kraju opravljanja izpita najmanj 15 dni pred opravljanjem izpita.
12. člen
(opravljanje izpita)
(1) Izpit se opravlja pred izpitno komisijo iz 24. člena te uredbe, ki šteje tri člane.
(2) Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Ustni del se opravlja za pisnim delom.
13. člen
(ugotavljanje istovetnosti kandidata)
Pred začetkom pisnega in ustnega dela izpita se ugotovi istovetnost kandidata, na podlagi dokumenta, ki ga je izdal državni organ in je opremljen s fotografijo.
14. člen
(pisni del izpita)
(1) Pisni del izpita zajema izdelavo pisne naloge, na podlagi katere se preveri praktična usposobljenost kandidata za samostojno pripravo pisnih aktov, ki nastajajo pri vodenju postopka ali odločanju (na primer pri pripravi osnutkov pozivov, vabil, procesnih sklepov, prvostopenjskih odločitev). Kandidat lahko pri pisnem delu izpita uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku in morebitne druge predpise, potrebne za rešitev pisne naloge, ki jih zagotovi izvajalec izpita.
(2) Pisno nalogo pripravi član izpitne komisije in jo dostavi izvajalcu izpita najmanj tri delovne dni pred izpitom. Če izpit opravlja več kandidatov, se pripravi dve ali več različnih pisnih nalog.
(3) Udeležba na izpitu in potek izpita se opišeta v zapisniku pisnega dela izpita.
(4) Pisni del izpita se opravlja pod nadzorom člana izpitne komisije ali druge osebe, zaposlene pri izvajalcu izpita. Oseba, ki opravlja nadzor, mora kandidate pred začetkom opravljanja opozoriti na izpitni red, zlasti na določbo petega in šestega odstavka tega člena.
(5) Med izpitom kandidat ne sme uporabljati telekomunikacijskih naprav in drugih pripomočkov, s katerimi bi izpit lahko opravil na nepošten (goljufiv) način, ter se ne sme z nikomer posvetovati.
(6) Če kandidat med pisnim delom izpita ne ravna v skladu s to uredbo in navodili osebe, ki nadzira potek izpita, se to vpiše v zapisnik. Izpitna komisija na podlagi navedb v zapisniku in izjave kandidata odloči, ali kandidat sme pristopiti k ustnemu delu izpita. Če izpitna komisija odloči, da izpita ne sme nadaljevati, se šteje, da izpita ni opravil.
(7) Pisni del izpita traja največ štiri pedagoške ure.
15. člen
(ustni del izpita)
(1) Ustni del izpita se opravlja praviloma isti dan kot pisni del. Predsednik izpitne komisije vodi izpitni postopek in skrbi za izpitni red.
(2) Ustni del izpita obsega pregled pisne naloge in njen zagovor ter preizkus znanja po programu glede na stopnjo izpita.
(3) Če izpitna komisija na podlagi pisne naloge in njenega zagovora oceni, da kandidat ni strokovno usposobljen za samostojno vodenje oziroma odločanje v upravnem postopku, ne nadaljuje z ustnim delom izpita, in kandidata oceni z oceno »neuspešno«.
(4) Ustni del izpita traja največ 30 minut.
(5) Uspeh kandidata pri izpitu se oceni z oceno »uspešno« ali »neuspešno«. Izpit je uspešno opravljen, če ga kot takega oceni celotna izpitna komisija. Uspeh kandidata razglasi predsednik izpitne komisije takoj po izpitu.
(6) O ustnem delu izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik, v katerega se vpiše osebno ime kandidata, datum rojstva kandidata, sestava izpitne komisije, vprašanja, na katera je odgovarjal kandidat, potek izpita, uspeh izpita, datum in kraj opravljanja izpita. Zapisnik podpišejo predsednik in člana izpitne komisije ter zapisnikar. Pisna naloga je priloga zapisniku.
(7) Ustni del izpita je javen.
16. člen
(ponovno opravljanje izpita)
(1) Če kandidat ne opravi uspešno ustnega dela izpita, mora ponovno opravljati tudi pisni del.
(2) Kandidat ne sme ponovno opravljati izpita prej kot v enem mesecu od dneva zadnjega opravljanja izpita.
17. člen
(potrdilo)
(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izvajalec izpita izda potrdilo, ki ga podpiše predsednik izpitne komisije. Potrdilo se izda v dveh izvodih, od katerih enega prejme kandidat, drugega pa hrani izvajalec izpita.
(2) V potrdilu se navede, za katero stopnjo je bil izpit opravljen.
(3) Če se potrdilo ne izda po opravljenem izpitu, se pošlje po pošti najkasneje v petih delovnih dneh.
(4) Izdaje potrdila ni dovoljeno pogojevati s plačilom za pristop k izpitu, če je izvajalec izpita kandidatu dovolil pristopiti k izpitu kljub neplačilu.
18. člen
(ugovor)
(1) Kandidat, ki se ne strinja z oceno, lahko takoj po razglasitvi uspeha vloži ugovor ustno na zapisnik.
(2) V primeru ugovora lahko kandidat najkasneje v roku treh delovnih dni ponovno opravlja izpit pred novo izpitno komisijo, ki je sestavljena iz predsednika ali člana prejšnje izpitne komisije ter dveh novih članov. Predsednik nove izpitne komisije se določi izmed dveh novih članov izpitne komisije.
(3) Pri ponovnem opravljanju izpita izpitna komisija oceni predhodno izdelano pisno nalogo, zato se pisni del izpita ne ponavlja.
(4) Zoper odločitev izpitne komisije pri ponovnem opravljanju izpita ni ugovora.
(5) Če kandidat kljub pozivu ne pristopi k ponovnem opravljanju izpita, se šteje, da ugovor ni utemeljen.
19. člen
(odstop)
(1) Če kandidat brez upravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju pisnega ali ustnega dela izpita, ali če brez upravičenega razloga odstopi, se šteje, da ga ni opravil.
(2) Kandidatu, ki iz upravičenih razlogov ne pristopi k opravljanju izpita, ali kandidatu, ki iz upravičenih razlogov odstopi, ko je že začel opravljati izpit, izvajalec izpita določi nov izpitni rok.
(3) Kandidat mora predlog za določitev novega izpitnega roka vložiti pri izvajalcu izpita najmanj tri delovne dni pred dnevom izpita, če to iz posebej utemeljenih razlogov v tem roku ni mogoče, pa takoj, ko razlogi prenehajo.
(4) Za upravičene razloge se štejejo zlasti bolezen, neodložljive in nenačrtovane osebne ali službene obveznosti.
20. člen
(zapisnik)
(1) Zapisnik o opravljanju pisnega in ustnega dela izpita se hranita dve leti od dneva opravljanja izpita.
(2) Potrdilo o opravljenem izpitu izvajalec izpita hrani trajno.
(3) Če izvajalec izpita preneha izvajati izpite, najkasneje v roku dveh mesecev izroči dokumentacijo iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za upravo. O izročitvi in prevzemu se napravi zapisnik.
21. člen
(imenovanje članov izpitne komisije)
(1) Minister, pristojen za upravo, na podlagi javnega poziva in predloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev iz tega člena imenuje člane izpitne komisije za obdobje petih let.
(2) Javni poziv se objavi najmanj šest mesecev pred iztekom obdobja, za katerega so imenovani obstoječi člani izpitne komisije, na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo.
(3) Član izpitne komisije mora biti strokovnjak za upravni postopek, ki ima opravljen izpit iz upravnega postopka, obvlada slovenski jezik, ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, najmanj osem let delovnih izkušenj, od tega zadnjih pet let pri vodenju ali odločanju v upravnem postopku oziroma pri opravljanju drugih zahtevnih nalog na področju upravnega procesnega prava. Pri izbiri članov izpitne komisije imajo prednost kandidati, ki imajo poleg navedenih pogojev višjo izobrazbo od zahtevane ter izkažejo znanstveno ali drugo strokovno delo na področju upravnega procesnega prava.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek so člani izpitne komisije lahko visokošolski predavatelji upravnega prava, sodniki Upravnega sodišča Republike Slovenije, sodniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki odločajo v upravnem sporu ali z njim povezanimi izrednimi pravnimi sredstvi.
(5) Minister, pristojen za upravo, lahko z javnim pozivom omeji število članov izpitne komisije in določi način vrednotenja izpolnjevanja posameznih pogojev.
(6) O imenovanju v izpitno komisijo se člani izpitnih komisij obvestijo v roku dveh mesecev od objave poziva.
22. člen
(zapisnikar)
(1) Zapisnikarja imenuje izvajalec izpita.
(2) Zapisnikar mora imeti najmanj srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
23. člen
(dolžnosti članov izpitne komisije)
Če član izpitne komisije neupravičeno ne pristopi k izvedbi izpita ali drugače nevestno ali nestrokovno opravlja delo, ga minister, pristojen za upravo, razreši kot člana izpitne komisije.
24. člen
(imenovanje izpitne komisije)
(1) Minister, pristojen za upravo, imenuje izpitno komisijo za izvedbo posamičnega izpita izmed članov, ki jih je imenoval na podlagi 21. člena te uredbe. Sklep se pošlje izvajalcu izpita in članom izpitne komisije najmanj en mesec pred izvedbo izpita, v izjemnih okoliščinah lahko tudi v krajšem času.
(2) Minister, pristojen za upravo, za imenovanje izpitnih komisij iz prejšnjega odstavka lahko pooblasti drugo osebo zaposleno v ministrstvu, pristojnem za upravo.
(3) Izvajalec izpita mora o nameri za izvedbo izpita pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za upravo, najmanj tri mesece pred izvedbo izpita.
(4) Člani izpitne komisije iz prvega odstavka tega člena morajo takoj, ko izvedo, da dela v izpitni komisiji ne morejo opraviti, o tem obvestiti izvajalca izpita in ministrstvo, pristojno za upravo.
25. člen
(cena izpita)
(1) Cena izpita je 110 eurov brez davka na dodano vrednost. Izvajalci izpita ne morejo določati nižje ali višje cene.
(2) Za neposredne uporabnike državnega proračuna je opravljanje izpita pri izvajalcu izpita, ki je neposredni uporabnik državnega proračuna, brezplačno.
26. člen
(plačilo za delo v komisiji)
(1) Članom izpitne komisije in zapisnikarju pripada plačilo za delo v izpitni komisiji.
(2) Za posameznega kandidata, ki pristopi k opravljanju izpita, pripada predsedniku 13 eurov neto, članoma 11 eurov neto in zapisnikarju 7 eurov neto. Za pregled pisne naloge in izpraševanje kandidata predsedniku oziroma članu izpitne komisije pripada dodatno plačilo v višini 13 eurov neto.
27. člen
(povračilo potnih stroškov)
Izpitni komisiji in zapisnikarju pripada pravica do povračila potnih stroškov v višini, ki je enaka višini povračil potnih stroškov javnih uslužbencev.
28. člen
(priznavanje izpita)
Šteje se, da je izpit druge stopnje opravila oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
4. UPRAVNE ZADEVE, ZA KATERE NI TREBA OPRAVLJATI IZPITA
29. člen
(upravne zadeve, za katere ni treba opravljati izpita)
Izpit ni potreben za vodenje in odločanje v naslednjih enostavnih upravnih zadevah:
a) s področja upravnih notranjih zadev:
– izdaja osebne izkaznice,
– izdaja potne listine;
b) s področja prometa:
– izdaja vozniškega dovoljenja,
– podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja,
– pridobitev statusa spremljevalca mladega voznika,
– izdaja tretje registrske tablice,
– izdaja preizkusnih tablic,
– odjava vozila,
– izdaja parkirne karte;
c) s področja zaposlovanja in dela:
– prijava kratkotrajnega dela,
– prijava osebnega dopolnilnega dela,
– vpis v register agencij za zagotavljanje dela;
d) s področja pravosodja:
– izdaja odločb o izbrisu obsodb iz evidenc na predpisanih obrazcih;
e) s področja javnih financ:
– odločanje o vključitvi in izključitvi iz registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov;
f) s področja carin:
– izdaja dovoljenja za predpregled ali odvzem vzorcev,
– odločanje o premestitvi ali pretovoru blaga,
– izdaja carinske deklaracije,
– odločanje o spremembi podatkov v carinski deklaraciji,
– izdaja dovoljenja o pregledu blaga ali odvzemu vzorcev izven uradnih ur ali sedeža organa,
– odločanje o uporabi ugodnejše carinske stopnje,
– potrditev izstopa blaga,
– odločanje o podaljšanju roka za izpolnitev obveznosti v zvezi z dovoljenjem,
– odločanje o podaljšanju oziroma skrajšanju roka za vložitev zahteve za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe,
– odobritev ravnanj v carinskem nadzoru,
– odločanje o pečatenju in odpečatenju kotla,
– odobritev oproščenemu uporabniku za nabavo trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine,
– prijava trošarinskega zavezanca in sprememba registracije,
– prijave zavezanca za okoljske dajatve,
– izdaja soglasja za uporabo poenostavljenega trošarinskega dokumenta,
– izdaja sklepa o zavrženju sprejema carinske deklaracije,
– izdaja dovoljenja za uporabo pomožnega postopka,
– izdaja dovoljenja o ustreznosti vozila v skladu s konvencijo TIR,
– razveljavitev carinske deklaracije pred prepustitvijo blaga.
30. člen
(materialna dejanja, za katera ni treba opravljati izpita)
Izpit ni potreben za izdajanje potrdil in drugih listin, o katerih se vodi uradna evidenca, ter opravljanje upravnih overitev lastnoročnih podpisov in kopij.
5. NADZOR
31. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe izvaja ministrstvo, pristojno za upravo.
32. člen
(obveznosti izvajalcev izpita)
Izvajalci izpita morajo v roku petih delovnih dni od zaključka izpita ministrstvu, pristojnemu za upravo, posredovati podatke o opravljanju izpitov, ki se nemudoma vpišejo v evidenco izpitov.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(razveljavitvena določba)
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati Uredba o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04 in 17/06), Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 63/03) in Uredba o določitvi enostavnih upravnih zadev, za katere ni potrebno opravljati strokovnega izpita iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 76/08).
34. člen
(prehodna določba)
Osebe, ki so se prijavile na izpit do uveljavitve te uredbe, opravljajo izpit po Uredbi o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04 in 17/06) in Pravilniku o opravljanju strokovnega izpita iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 63/03).
35. člen
(uskladitvena določba)
Oseba, ki je ob uveljavitvi te uredbe, v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, v delovnem razmerju na delovnem mestu, za katero nima predpisane izobrazbe, lahko ne glede na določbe te uredbe, ki določajo minimalno izobrazbo, vodi in odloča v upravnih zadevah, ki ustrezajo ravni izobrazbe na delovnem mestu, ki ga zaseda.
36. člen
(izpitna prevedba)
(1) Osebam, ki so po Uredbi o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04 in 17/06), opravile izpit za srednjo splošno ali strokovno izobrazbo, se priznava opravljen izpit prve stopnje po tej uredbi. Osebe, ki so v skladu z uredbo iz prejšnjega stavka opravile izpit za višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, se priznava izpit druge stopnje po tej uredbi.
(2) Osebam, ki so opravile strokovni izpit za višjo ali visoko strokovno ter univerzitetno izobrazbo, katerega sestavni del je tudi upravni postopek, oziroma osebam, ki so opravile preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku po Zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 35/85 – prečiščeno besedilo in 39/85 – popr.), se priznava opravljen izpit druge stopnje po tej uredbi. Osebam, ki so v skladu z zakonom iz prejšnjega stavka opravile strokovni izpit za srednjo izobrazbo, katerega sestavni del je bil splošni upravni postopek, se priznava opravljen izpit prve stopnje po tej uredbi.
37. člen
(prehodna določba za odločanje na drugi stopnji)
Oseba, ki je ob uveljavitvi te uredbe imela veljavno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah na podlagi 20. člena Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04 in 17/06), ne glede na smer izobrazbe, lahko odloča v upravnih zadevah na drugi stopnji in o izrednih pravnih sredstvih do izteka veljavnosti omenjenega pooblastila.
38. člen
(objava javnega poziva)
Minister, pristojen za upravo, objavi javni poziv za člane izpitnih komisij v roku enega meseca od uveljavitve te uredbe.
39. člen
(prenehanje članstva v izpitnih komisijah)
(1) Člani izpitnih komisij, ki so v izpitne komisije imenovani na podlagi Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04 in 17/06), nadaljujejo z delom do imenovanja novih članov izpitnih komisij po tej uredbi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, osebe, ki so kot člani izpitnih komisij imenovane z odločbami o podelitvi javnega pooblastila za izvajanje izpita pri konkretnem izvajalcu, lahko opravljajo naloge članov izpitne komisije pri tem izvajalcu do poteka roka, za katerega je podeljeno javno pooblastilo za izvajanje izpita.
40. člen
(oblikovanje izpitih komisij v prehodnem obdobju)
Izvajalci izpita, ki jim je z odločbo podeljeno javno pooblastilo za izvajanje izpita, do poteka roka veljavnosti tega pooblastila, samostojno oblikujejo izpitne komisije, ne glede na določbe te uredbe.
41. člen
(uveljavitev)
Ta uredba začne veljati en mesec po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00730-1/2013
Ljubljana, dne 1. februarja 2013
EVA 2012-2030-0070
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
