Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C in 57/12) in 18. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07, 11/09 in 14/11) je Občinski svet Občine Trebnje na 17. redni seji dne 6. 2. 2013 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za bencinski servis ob Obrtni coni Trebnje, v nadaljevanju »OPPN«, ki ga je izdelalo podjetje GPI d.o.o. decembra 2012 pod št. projekta OPPN-20/2011.

Na območje se umesti čelni bencinski servis (v nadaljevanju »BS«) z enosmernim prometom in ustreznimi priključki na regionalno cesto. Preostali del območja je namenjen zelenim površinam, manipulacijskim površinam in površinam za mirujoči promet. V sklopu ureditev se uredi struga pritoka potoka iz Kamne gore.

OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter priloge.
Vsebina odloka določa:
1. opis prostorske ureditve;
2. območje urejanja;
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela;
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
11. obveznosti udeležencev graditve objektov;
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
Grafični del vsebuje naslednje načrte:

1.    Območje urejanja                                M 1:500
1.1   Območje OPPN na izseku iz nadrejenega akta     M 1:1000
1.2   Območje OPPN na izseku iz ZN za
      T 6-2 OC Trebnje
2.    Prikaz vplivov na sosednja območja             M 1:1500
3.    Načrt ureditvene situacije                      M 1:500
3.1   Karakteristični prečni prerez                   M 1:500
4.    Načrt parcelacije                               M 1:500
5.    Načrt prometne infrastrukture                   M 1:500
6.    Zbirni načrt infrastrukturnih vodov             M 1:500
7.    Rešitve in ukrepi za obrambo ter za
      varstvo pred narav. in drugimi nesrečami        M 1:500

OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.

(1) Območje OPPN leži SZ od mesta Trebnje. Zajema območje bencinskega servisa med regionalno cesto R1 – 1162 Trebnje–Mokronog in železniško progo Trebnje–Sevnica ter del regionalne ceste same.
Obravnavano območje zajema zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 542/2, 815/5, 815/2, 815/20, 815/18, 815/16, 815/15, 815/36 delno, 547/5 delno, 815/38 delno, vse k.o. Trebnje in 1173/58, 1173/4, 1173/59, 1173/60 delno, 1173/85 delno, 609/2 delno, k.o. Medvedje selo.
Skupna površina obravnavanega območja znaša približno 0,7 ha.
Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje urejanja«.

(1) Teren na območju bencinskega servisa proti S nekoliko pada, južno od območja pa se teren strmeje dviguje. Preko območja BS teče pritok potoka iz Kamne gore.
(2) Na nasprotni strani državne ceste se nahaja obrtna cona. V neposredni bližini ni strnjene stanovanjske pozidave.
(3) Dostopnost do območja je zagotovljena po regionalni cesti. Preko območja je potrebno zagotoviti dostop do neobdelanih kmetijskih zemljišč južno od območja OPPN, do obstoječe odkupne postaje za živino in dostop preko podvoza železnice do stanovanjskega objekta Vina gorica 20. V neposredni bližini se nahaja železnica.
(4) Na območju je vodovodni vod in elektroenergetski vod. Kanalizacijsko omrežje in TK kabelska kanalizacija se nahajata na območju Obrtne cone, kamor se naveže območje bencinskega servisa.
(5) Na območja OPPN je potrebno zaradi zagotavljanja infrastrukturne opremljenosti izgraditi tudi kanalizacijski vod in kabelsko kanalizacijo za TK.
(6) V delu infrastrukturnih ureditev ob državni cesti OPPN posega na območje Zazidalnega načrta za območje T 6-2 »Obrtna cona Trebnje« (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/89, Uradni list RS, št. 53/01).
(7) OPPN ne posega niti na območje kulturne dediščine niti na območje ohranjanja narave.
(8) Predvideni poseg ne bo obremenilno vplival na obstoječo rabo prostora in ne bo predstavljal bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem območju. Vplivov novogradnje na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito in na varnost pri uporabi ter pred hrupom upoštevajoč ustrezne ukrepe ni oziroma se stanje z izvedbo posegov ne poslabšuje.
(9) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela »Prikaz vplivov na sosednja območja«.

Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta. Dopustna so vzdrževalna dela, preoblikovanje terena (nasipavanje, jarki in druge rekonstrukcije), dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

Dopustna je vrsta objektov, skladna z namensko rabo.
Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
12303 Bencinski servisi
12520 Rezervoarji in cisterne za tekočine in pline
Objekti ali njihovi deli se lahko namenijo tudi za potrebe dopolnitve programov oziroma za potrebe spremljajočih dejavnosti, kot npr:
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12301 Trgovske stavbe
Dopustna je izgradnja infrastrukturnih objektov:
211 Ceste – z vsemi razredi in podrazredi
221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi – z vsemi razredi in podrazredi
222 distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja – z vsemi razredi in podrazredi.
Dopustna je gradnja objektov za namen rabe obnovljivih virov energije (2302 energetski objekt). Tovrstni objekti in naprave se umeščajo kot spremljajoča dejavnost za potrebe območja obravnave in širše.

Dopustne so vrste dejavnosti skladno z namensko rabo prostora – bencinski servis (47.3 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi) in spremljajoče ter dopolnilne dejavnosti.

V območju OPPN je poleg zahtevnih in manj zahtevnih objektov dopustna gradnja tudi:
(a) Nezahtevnih objektov, in sicer:
– Objekti za lastne potrebe od tega steklenjak, uta, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti
– Ograje
– Škarpe in podporni zidovi
– Pomožni infrastrukturni objekti
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – od tega poljska pot
– Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam od tega kiosk oziroma tipski zabojnik
– Spominsko obeležje
(b) Enostavnih objektov, in sicer:
– Objekti za lastne potrebe
– Pomožni infrastrukturni objekti
– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – od tega poljska pot
– Začasni objekti – od tega odprt sezonski gostinski vrt in objekti, namenjeni skladiščenju nenevarnih snovi
– Urbana oprema.

(1) Zasnova je izdelana na podlagi prikaza stanja, izkazanih investicijskih namer in koncepta modularnosti tovrstnih objektov ter javnega interesa izkazanega s strani Občine Trebnje upoštevajoč podatke predvsem o obstoječi infrastrukturi in varovanju voda.
(2) BS je sestavljen iz poslovnega objekta, ki obsega prodajni prostor in kava bar s pripadajočimi pomožnimi prostori in javnimi sanitarijami ter iz nadstrešnic, podzemnih rezervoarjev s tehnološkimi inštalacijami, utrjenih površin in pripadajočih ureditev ter zelenih površin. V smeri uvoza na BS bo nadstrešnica pokrivala točilna mesta za osebne avtomobile in tovornjake/avtobuse. S poslovnim objektom bo povezana z nadstreškom. V sklopu bencinskega servisa so rezervoarji za gorivo za avtoplin, objekt za Eko-plin in stebriček za vodo in zrak.
(3) Na območju bencinskega servisa se lahko zgradi in obratuje naprava za oskrbo motornih vozil z električno energijo iz omrežja. Dopustna je nadgradnja ureditev v smislu razvoja tehnologije.
(4) Območja utrjenih površin bencinskega servisa bodo predstavljala osrednji odprti prostor bencinskega servisa, kjer bodo prostori za zaustavljanje in točenje goriva, parkirni prostori ter tlakovane površine, namenjene pešcem. Površine za pešce bodo z dvignjenimi robniki ločene od cestišča. Ob poslovnem objektu bo zunanji vrt – terasa kava bara.
(5) Zelene površine bodo na robovih obravnavanega območja in bodo ločene od cestišča z betonskim robnikom.
(6) V sklopu ureditev BS se ustrezno rekonstruirajo obstoječe prometne ureditve regionalne ceste in se uredi deloma tudi kanalizira pritok potoka iz Kamne gore.
(7) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Načrt ureditvene situacije«.

(1) Lokacija za postavitev bencinskega servisa mora biti taka, da so nevarnost in posledice požara in eksplozije, ki bi ogrožale življenje in zdravje ljudi ter lastnino na bencinskem servisu in v njegovi okolici, glede na izbrano tehnologijo zmanjšane na najnižjo mogočo raven. Na zemljišču bencinskega servisa so lahko na predpisanih razdaljah glede na cone nevarnosti postavljeni še drugi spremljajoči objekti.
(2) Na zemljiščih, namenjenih gradnji po tem prostorskem aktu se določi površina za razvoj objektov z določitvijo gradbene meje. Površina za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta akt. Na površini za razvoj objektov je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Dopustna je ureditev manipulativnih površin in ureditev parkirnih mest kjerkoli na parceli.
(3) Objekti morajo biti v ustreznem odmiku od prometnic in v medsebojnem odmiku. Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od roba cestnega sveta državne ceste najmanj 2,00 m, ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah. Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo omogočiti uporabo in vzdrževanje stavbe ter upoštevati varstvene pogoje (sanitarni, požarni, protieksplozijski, intervencijske poti).
(4) Podzemni rezervoarji morajo biti od objektov in parcelne meje oddaljeni vsaj 1,0 m, merjeno od gabarita rezervoarja in vsaj 1,0 m od vodov javne infrastrukture. Vodi javne infrastrukture so: plinovod, vodovod, kanalizacijski vod, telekomunikacijski in električni kabli. Če so vodi javne infrastrukture izvedeni v ločenih betonskih kinetah je najmanjši odmik rezervoarjev od kinete 0,30 m.
(5) Višinska kota pritličja stavb je odvisna od kote dostopne ceste in kote terena in se določi v projektu za gradbeno dovoljenje. Vsi objekti so pritlični. Maksimalna višina venca strehe objekta je 5 m. Nad to višino je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta in za izrabo obnovljivih virov energije. Natančnejša dimenzija objekta bencinskega servisa ter spremljajočih objektov in ureditev se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije v skladu s tehnološkimi potrebami in koncepta modularnosti tovrstnih objektov ob upoštevanju določb tega akta.
(6) Lokacijski pogoji in dopustni gabariti objektov so razvidni iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Načrt ureditvene situacije«.

(1) Objekti sledijo sodobnim oblikovnim načelom, katerim sledijo tudi izbor materialov in barv, ki morajo zagotavljati kvaliteto in trajnost.
(2) Streha poslovnega objekta in nadstrešek nad točilnimi mesti se izvedeta kot ravna ali pod blagim naklonom. Dopustne so zazelenjene strehe in strehe modernejših (ločne, valove) in razgibanih oblik in konstrukcij.
(3) Nepozidane in neutrjene zunanje površine se zatravijo oziroma se zasadijo z grmičevjem. V vzhodnem delu, odmaknjenem od regionalne ceste pa se zasadi tudi višja vegetacija, še posebej v bližini otroškega igrišča. Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov.
(4) Zunanje površine se opremijo z elementi urbane opreme (igrišče za otroke) in uredi se ekološki otok.
(5) Izdelava geomehanskega poročila je za vgradnjo podzemnih rezervoarjev obvezna.
(6) Vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem.

Funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali nezahtevnih in enostavnih objektov v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam so posledica funkcije objekta.

Regionalna cesta in dostopne ceste znotraj območja se rekonstruirajo na ustrezen način.

(1) Obvezna je priključitev BS na cesto v javnem dobru, na vodovod, kanalizacijo in na elektroenergetsko omrežje. Objekt se priklopi tudi na TK omrežje. Priključitev bo izvedena po pogojih posameznih upravljavcev vodov.
(2) Za potrebe infrastrukturne opremljenosti BS je potrebna izgradnja infrastrukture izven območja BS, in sicer – priključitev na TK omrežje in priključitev na kanalizacijski in vodovodni sitem. Prestavi se obstoječi elektroenergetski vod.
(3) Dimenzioniranje infrastrukture mora upoštevati tudi predvidene ureditve južno in vzhodno od OPPN.
(4) Na območju OPPN se lahko izvede priklop na infrastrukturo za objekte izven območja OPPN pod pogoji soglasodajalcev.
(5) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih vodov in naprav.
(6) Kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnostno pravico.
(7) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu. Prečkanja cest in kanala potoka se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste in dna kanala potoka. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, izvedejo zaščitne cevi.
(8) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
(9) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 5 grafičnega dela OPPN »Načrt prometne infrastrukture«.
(10) Potek komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav je razviden iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Zbirni načrt infrastrukturnih vodov«.

(1) Ureditve bencinskega servisa s pripadajočimi površinami, potrebnimi za nemoteno izvedbo in rabo območja se nahaja v varovalnem pasu (15 m) regionalne ceste R1-215, odsek 1162 Trebnje–Mokronog (od km 0,475 do 0,690), na katero se samo območje bencinskega servisa tudi priključuje preko lokalne dostopne ceste.
(2) Predviden je priključek enosmerne dostopne ceste iz obstoječega »T« križišča za obrtno cono. Enosmerna dostopna cesta omogoča dostop (uvoz in izvoz) do obstoječih objektov (do odkupne postaje za živino, preko podvoza železnice do stanovanjskega objekta Vina gorica 20), do kmetijskih površin in do novo načrtovanih ureditev (BS Trebnje in ureditev južno od BS), ki se preko lastnega priključka, priključujejo na to cesto. Na R1-215 iz smeri Mirne se formira pas za leve zavijalce na površini obstoječe zaporne ploskve. Zaradi zagotavljanja preglednosti ob uvozu na območje se odstrani del brežine južno od uvozne ceste. Ustrezen način stabilizacije brežine se določi v geomehanskem poročilu v fazi izdelave projekta. Glede na način stabilizacije brežine se določi tudi velikost posega na zemljišča južno od uvozne ceste. Kolikor se stabilizacija brežine ob dostopni cesti izvede z opornim zidom oziroma škarpo, se le-ta izvede tako, da se preraste z zelenjem. Izvoz iz enosmerne dostopne ceste je formiran na mestu priključka obstoječe lokalne poti. Obstoječ priključek, ki je tehnično neustrezen, se rekonstruira v prometno tehnično ustrezno obliko.
(3) Obstoječa cestna razsvetljava se dogradi v sklopu rekonstrukcije regionalne ceste. Splošna osvetlitev površin bencinskega servisa mora biti skladna z veljavnimi predpisi.
(4) Promet po območju bencinskega servisa poteka enosmerno in se z ustreznimi radii, ki omogočajo prevoznost merodajnega vozila, priključuje na enosmerno cesto.
(5) Na območju BS se zagotovi min. 11 parkirnih mest.
(6) Na območju BS ni obstoječih niti predvidenih posebnih ločenih površin namenjenih peš ali kolesarskemu prometu. Ob regionalni cesti se uredijo hodniki za pešce.
(7) Glavne dostope do objektov, primarne površine za pešce, parkirne prostore, druge površine in objekte je treba urediti tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
(8) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 5 grafičnega dela OPPN »Načrt prometne infrastrukture«.

(1) Objekt BS se oskrbuje s pitno in požarno vodo iz javnega vodovodnega sistema.
(2) Na območju se izvede hidrantna mreža z nadzemnimi hidranti, ki so priklopljeni na vodovodno omrežje. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje se lahko razširi z lastnim internim omrežjem objekta BS.
(3) Potek vodovoda in hidratnega omrežja je razviden iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Zbirni načrt infrastrukturnih vodov«.

(1) Objekt BS se priklopi na obstoječ kanalizacijski sitem na nasprotni strani regionalne ceste.
(2) Padavinske vode s streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se izpuščajo v potok.
(3) Odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin (z vozišč, parkirišč, manipulativnih prostorov) in ostalih utrjenih površin je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni preko vtočnih jaškov in kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda v potok. Padavinske odpadne vode iz prometnih in ostalih utrjenih povoznih površin je treba pred izpusti predhodno očistiti na standardnih lovilcih olj.
(4) Odvodnjavanje odpadnih in padavinskih vod je razvidno iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Zbirni načrt infrastrukturnih vodov«.

(1) Za napajanje območja z električno energijo je predvidena uporaba obstoječe transformatorske postaje. Obstoječi vod na območju BS se prestavi.
(2) Plinovodno omrežje na območju ni izgrajeno. Za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne vode se lahko postavi plinska cisterna (nadzemna ali podzemna).
(3) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije.
(4) Potek elektroenergetskega omrežja je razviden iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Zbirni načrt infrastrukturnih vodov«.

(1) Objekt BS se priključi na obstoječi TK vod na nasprotni strani ceste.
(2) Potek TK omrežja je razviden iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Zbirni načrt infrastrukturnih vodov«.

(1) Za odvoz komunalnih odpadkov BS je potrebno predvideti odjemno mesto, velikost in tip posod se določi glede na predvideno količino smeti.
(2) Za odvoz odpadkov, ki ne sodijo v kategorijo komunalnih odpadkov, je potrebno predvideti posebne smetnjake.
(3) Odjemno mesto za zabojnike in smetnjake se primerno uredi. Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika ter namestiti nadstrešek. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.

(1) Parcela, namenjena gradnji se določa za gradnjo objektov BS ter za regionalno in dostopne ceste.
(2) Regionalna cesta je javno dobro državnega pomena, dostopna cesta pa se načrtuje kot grajeno javno dobro lokalnega pomena.
(3) Parcelacija je razvidna iz načrta 4 grafičnega dela OPPN »Načrt parcelacije«.
(4) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.

(1) Na območju cone se ne nahaja evidentirana enota kulturne dediščine.
(2) Območje obdelave ne posega v zavarovana območja, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, niti na območje naravnih vrednot.

(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo.
(2) Na obravnavanem območju se posega na pritok potoka iz Kamne gore od km pritoka 0.017.00 do 0,247.00 v dolžini 230 m in sicer tako, da se ne poslabšajo odtočne razmere pritoka pri nastopu visokih voda in odvoda zalednih voda.
(3) Prestaviti je treba strugo pritoka v levo brežino v raščen teren tako, da le ta preko predvidene lokacije servisa Petrol poteka ob cesti Trebnje–Mirna, preko cevnega prepusta prečka cesto in se naveže na obstoječo traso dolvodno po uvozu v obrtno-stanovanjsko cono in bencinski servis OMW. Na odseku urejevanja se oblikuje odprti pretočni profil s širino dna 0,80m, naklonom brežine 1:1,5 ter padcem dna 5‰ in zaprti pretočni profil iz betonskih cevi fi 120 cm v dolžini 170m. Urejevanje struge se gorvodno zaključi s kamnito drčo višine 0,40 m, dolvodno pa se naveže na obstoječo traso pritoka.
(4) Natančnejši tehnični elementi ureditve se določijo v fazi izdelave projekta na podlagi Hidrološkega poročila pod pogoji in v soglasju s pristojnim nosilcem urejanja. Infrastrukturni vodi prečkajo kanal vodotoka kot je določeno v 15. členu in v soglasju s soglasodajalcem.
(5) Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen načinom odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, ponikalnice, zbiralnik za vodo.

(1) Poseg v okolje je dopusten le, če ne povzroča čezmernih obremenitev.
(2) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Motorna vozila morajo imeti v času mirovanja na območju bencinskega servisa izklopljene motorje.
(3) Območje prometne infrastrukture sodi po veljavnih predpisih med območja IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. V času gradnje bo hrup povečan zaradi ureditve cest in izgradnje novih objektov. Dovoljena mejna raven hrupa je 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi.
(4) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja cone morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(5) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(6) Pri razsvetljavi gradbišč in pri osvetljevanju objektov, fasad, objektov za oglaševanje je potrebno upoštevati mejne vrednosti in ukrepe pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja skladno z veljavnimi predpisi, ki predpisujejo tudi način osvetljevanja. Ustrezno osvetljenost prometnih površin zagotovi občina, zunanjih površin pa lastnik BS.

(1) Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (poplave, erozija, potres, požar) ter varovanja zdravja ljudi in kvalitetnega okolja bivanja.
(2) V primerih, ki jih določajo veljavni predpisi se v fazi projektne dokumentacije izdela študija varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Ukrepi ogroženih območij:
Območje obravnave se (po javno dostopnih podatkih) ne nahaja ne na poplavnem in ne na erozijsko ogroženem območju.
(4) Protipotresna varnost:
Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,175. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.

(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti.
(3) Intervencijske poti bodo urejene po predvidenih prometnih površinah v območju. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna z veljavnimi predpisi. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
(4) Požarno zaščito objektov je treba zagotoviti z zunanjim hidrantnim omrežjem in ustreznim številom hidrantov v skladu s študijo požarne varnosti. Za gašenje požarov, katerih vzrok je vžig goriv, bo predvideno gašenje s prahom ali gašenje s peno.
(5) Pri lociranju objektov in naprav v prostor in načinu izvedbe je potrebno upoštevati cone eksplozijske nevarnosti in zahteve in ukrepe, ki izhajajo iz tega.
(6) Bencinski servis mora biti ločen od javne ceste z zaščitnim pasom. Najmanjša širina zaščitnega pasu je 0,5 m in mora varovati nevarna območja bencinskega servisa pred naleti vozil po celotni dolžini, za kar je treba zagotoviti ustrezne tehnične ukrepe, kot so ustrezno visoki robniki, odbojne jeklene ali betonske ograje, ali drug primeren način varovanja bencinskega servisa.
(7) Cone eksplozijske nevarnosti je mogoče zmanjšati s konstrukcijskimi ali gradbenimi ukrepi, ki preprečujejo širjenje eksplozivnih zmesi plinov, hlapov oziroma megle z zrakom. Vrste zaščitnih ukrepov za preprečitev eksplozije se določajo glede na opredeljene cone eksplozijske nevarnosti. Cone eksplozijske nevarnosti ne smejo segati zunaj bencinskega servisa.
(8) Po prenehanju obratovanja bencinskega servisa je treba rezervoarje, točilne naprave in pripadajočo tehnološko napeljavo zavarovati tako, da ne pomenijo nevarnosti za okolje, življenje in zdravje zaposlenih ali tretjih oseb.
(9) Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz načrta 7 grafičnega dela OPPN »Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred narav. in drugimi nesrečami«.

(1) BS s pripadajočimi ureditvami zunanjih in prometnih površin, pripadajoče komunalno-energetske in druge infrastrukturne ureditve ter ureditev pritoka potoka iz Kamne gore je treba izvesti v eni etapi.
(2) Pločnik ob regionalni cesti se izgradi in preda v uporabo hkrati z bencinskim servisom. Kolikor se ugotovi, da ustroj regionalne ceste ni zadovoljiv in bi jo bilo potrebno rekonstruirati v krajšem časovnem obdobju po izgradnji bencinskega servisa, se izvedba pločnika uskladi z rekonstrukcijo ceste. Prestavitev izvedbe pločnika se opredeli z dogovorom med investitorjem in Občino Trebnje.
(3) Stabilizacija brežine ob uvozu enosmerne dostopne ceste se izvede in uskladi skladno z investicijsko namero na tem območju – časovno in ureditveno.
(4) Dopustna je začasna ureditev uvoza na območje pod pogoji nosilca urejanja za državne ceste, v kolikor ne bi bilo mogoče pravočasno pridobiti pravico graditi na tangiranih parcelah.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati občina in organi ter organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so odstopanja od grafičnega prikaza infrastrukturnih vodov in priključkov na objekte v območju OPPN in na objekte v neposredni bližini, saj se le-ti natančneje določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta pod pogoji soglasodajalcev in občine.
(4) Južno od uvoza enosmerne dostopne ceste iz regionalne ceste je na območju, kjer je v OPPN predvidena brežina, dopustna izgradnja ureditev za potrebe načrtovanega objekta južno od območja OPPN.
(5) Dopustno je združevanje parcel.

(1) Za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo, načrtovano s tem OPPN, sprejme občina program komunalnega opremljanja, ki bo tudi podlaga za odmero komunalnega prispevka.
(2) Občina Trebnje lahko gradnjo komunalne opreme iz programa opremljanja s pogodbo odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku. Investitor, ki pristopi k pogodbi o opremljanju, v skladu s programom opremljanja zgradi vso načrtovano komunalno opremo in pridobi potrebna zemljišča in to neodplačno prenese na Občino Trebnje.

(1) Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu. Njihove obveznosti se nanašajo predvsem na zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti zemljišč in na varovanje okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete javnega prostora.
(2) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
(3) Pločnik na območju OPPN izvede investitor bencinskega servisa v sklopu ureditve le-tega. Zemljišča oziroma pravico graditi pravočasno zagotovi občina.

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

Z dnem veljavnosti tega akta preneha veljati Lokacijski načrt za bencinski servis v Trebnjem (Uradni list RS, št. 69/93) in v delu ob regionalni cesti Zazidalni načrt za območje T 6-2 »Obrtna cona Trebnje« (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/89, Uradni list RS, št. 53/01).

(1) OPPN je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Trebnje.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.

Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.