Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 21. seji dne 17. 12. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 360 Športni park Svoboda – del
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 360 Športni park Svoboda – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi območji,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) S tem odlokom se načrtujejo gradnja dveh športnih dvoran, zunanjih športnih igrišč in parkirišča ter pripadajoče ureditve.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja, pogoje za odstranitev objektov, pogoje za gradnjo novih objektov, posege na obstoječih objektih, pogoje za ureditev utrjenih, zelenih in parkovnih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne infrastrukture in elektronskih komunikacij.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz občinskega prostorskega načrta
Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v
nadaljnjem besedilu: OPN MOL-ID) M 1:5000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora M 1:2500
3. Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1 Katastrski načrt s prikazom območja OPPN M 1:1000
3.2 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:500
3.3 Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra
– prikaz na katastrskem načrtu M 1:1000
3.4 Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in
prikazom javnega dobra – prikaz na
geodetskem načrtu M 1:500
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in
oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1 Odstranitev objektov M 1:500
4.2 Arhitekturno zazidalna situacija M 1:500
4.3 Značilni prerezi in pogledi M 1:500
4.4 Prometnotehnična situacija in idejna
višinska regulacija M 1:500
4.5 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500
4.6 Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
– varstvo pred požarom M 1:500
4.7 Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
– varstvo pred poplavami M 1:500.
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
– izvleček iz OPN MOL-ID,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– program opremljanja stavbnih zemljišč,
– povzetek za javnost.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, pod številko projekta UP 11-004 v novembru 2012.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN zajema del enote urejanja prostora TR-327, del TR-328, del VI-657 in del TR-266. Površina območja OPPN znaša 29.601 m2.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 401/10, 401/11, 412/2, 415/3, 415/4, 415/5, 416/1 in 420/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 426/2, 426/1, 423/1, 422, 420/1, 418/1, 416/2, 415/1, 412/1, 411/86, 415/6, 411/85, 401/9, 409/2, 411/16 in 411/3, vse katastrska občina Trnovsko predmestje, ter del zemljišča s parcelno številko 2028/1, katastrska občina Vič.
(3) Območje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote:
– PE1 – površine športnih objektov s pripadajočimi ureditvami,
– PE2 – površine javnih prometnih površin,
– PE3 – površine pešpoti in pripadajočih zasaditev,
– PE4 – površine obstoječe stanovanjske stavbe.
(4) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) OPPN obravnava severozahodni del območja Športnega parka Svoboda, ki je vpet med stanovanjskima območjema na severni in južni strani in območjem dijaških domov na vzhodni strani ter proizvodno-skladiščno cono na zahodu. Športni park Svoboda je del mreže zelenih površin mesta in je namenjen neposrednim uporabnikom športnih objektov, obiskovalcem iz ožje okolice ter zadovoljevanju širših potreb mesta.
(2) Območje se prometno navezuje na Koprsko ulico. Ob Koprski ulici je v neposredni bližini postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov z obračališčem. Dostop za pešce je po pločnikih ob Koprski in Gerbičevi ulici, dostop za kolesarje pa je po robu vozišč Gerbičeve in Koprske ulice.
(3) Načrtovane ureditve so v prostor umeščene tako, da omogočajo razvoj parka na vzhodni in južni strani območja OPPN. Navezava na sosednje površine parka je po javnih pešpoteh po vzhodnem in južnem robu območja OPPN, ki predstavljajo del glavnih povezav za pešce preko območja parka. Vse pešpoti v območju OPPN so namenjene rekreaciji in se navezujejo na načrtovano pot okoli celotnega Športnega parka Svoboda.
(4) Na zahodni in severni strani območja OPPN po Koprski in Gerbičevi ulici potekajo obstoječe komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na katere je treba priključiti načrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi nekatere komunalne vode zunaj območja OPPN.
(5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
8. člen
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12650 Stavbe za šport in
– 24110 Športna igrišča.
(2) V delu stavbe so dopustne tudi dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost stavbe:
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12203 Druge poslovne stavbe (samo pisarne za lastne potrebe),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (vezane na program v območju) in
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta.
9. člen
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) V prostorski enoti PE1 sta vzporedno s Koprsko ulico umeščeni dve športni dvorani pravilne geometrijske oblike. Dvorana z oznako A je gimnastični center, dvorana z oznako B pa teniška dvorana. Dvorano B sestavljata dva dela z oznakama B1 in B2. Glavni peš dostop do športnih dvoran je s Koprske ulice. Med dvoranama je urejena vstopna ploščad, na katero sta orientirana glavna vhoda v obe stavbi. Ureditev vstopne ploščadi je vezana na programe v pritličjih obeh stavb. Vstopna ploščad je namenjena tudi občasnim prireditvam. Na zahodni strani dvoran je vzdolž Koprske ulice parkirišče za osebna vozila. Na vzhodni strani stavbe A je večnamenska ploščad z igrišči, ki služi tudi kot občasno parkirišče v primeru prireditev. Vzhodno od stavbe B so zunanja športna igrišča s pripadajočimi servisnimi površinami za oskrbo in delovanje športnih igrišč. Na južni strani prostorske enote je parkovna zelena površina, kjer je ohranjena tudi kakovostna obstoječa drevnina. Ureditev tlakovanih in zelenih površin je prilagojena ohranitvi kakovostnih obstoječih dreves.
(2) V prostorski enoti PE2 je dopustna razširitev Koprske in Gerbičeve ulice. Do izvedbe končnega profila cest je v prostorski enoti PE2 predvidena ureditev zelenice in dostopov v območje parka Svoboda. Ob Koprski ulici je urejen drevored.
(3) V prostorski enoti PE3 je načrtovana ureditev javnih pešpoti. Ob poti na vzhodni strani območja OPPN je obvezna zasaditev obojestranskega drevoreda, ob poti na južni strani pa enostranskega.
(4) V prostorski enoti PE4 sta dopustni odstranitev stanovanjske stavbe ter ureditev športnih igrišč in zelenice.
(5) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturno zazidalna situacija«.
10. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne objekte:
– skulpture in druge prostorske instalacije,
– vodnjake in okrasne bazene,
– spominske plošče,
– nadstrešnice za kolesa in odpadke.
(2) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji začasni enostavni objekti:
– odprt gostinski sezonski vrt brez nadstreška in ograje: samo na vstopni ploščadi in na vzhodni strani stavbe B,
– oder z nadstreškom: samo na vstopni ploščadi, samo v času športnih tekmovanj in prireditev,
– pokrito športno igrišče z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru: dopustno samo do začetka gradnje stavbe B na parceli P1/1,
– začasna tribuna za gledalce na prostem: ob zunanjih športnih igriščih na parceli P1/1, samo v času športnih tekmovanj in prireditev,
– kiosk oziroma tipski zabojnik: samo na vstopni ploščadi, samo v času športnih tekmovanj in prireditev.
(3) Na parceli P1/1 so dopustna igrišča za šport in rekreacijo na prostem.
(4) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(5) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
11. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Stavbi morata biti enostavnih geometrijskih oblik.
(2) Pri stavbi B morata biti oba dela, B1 in B2, povezana v enotno oblikovan volumen.
(3) Fasade morajo biti enotno ploskovno oblikovane brez izrazitih podrobnosti. Fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov. Južna fasada stavbe A in severna fasada stavbe B morata biti oblikovani tako, da je vhod v stavbi nedvoumno prepoznaven.
(4) Zahodna in južna fasada stavbe A ter zahodna in severna fasada stavbe B morajo biti naslonjene na gradbeno linijo (GL). Odstopanja od GL so dopustna za največ 1,20 m v notranjost parcele, namenjene gradnji, vendar največ v 1/3 dolžine fasade stavbe. Preko GL lahko segajo le nadstreški nad vhodi na južni fasadi stavbe A in severni fasadi stavbe B ter požarno stopnišče na zahodni strani stavbe A.
(5) Strehe stavb so ravne ali ločne. Največji dopustni naklon za ravne strehe je 5˚. Ravne strehe s površino nad 600 m2 morajo biti izvedene kot zelene strehe, razen v območju strojnic, svetlobnikov in drugih objektov na strehi ter v območju pohodnih teras, ki so dostopne neposredno iz prostorov v stavbi.
(6) Klimatske naprave na fasadah in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem;
– pohodne površine ob stavbah morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene;
– vstopna ploščad med stavbama A in B mora biti zasnovana kot enotno oblikovana površina;
– pešpoti na vzhodni in južni strani območja morata biti utrjeni tako, da je na njih mogoče rolati in kotalkati;
– elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno;
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton;
– za dvorano A je treba na parcelah P1/2, P2/3 in P2/4 ter na vzhodni strani večnamenske ploščadi na parceli P1/3 zasaditi najmanj 26 dreves. Za dvorano B je treba na parcelah P1/1 in P2/1 ter na zelenih površinah na južni strani parcele P1/3 zasaditi najmanj 52 dreves. V kvoto dreves so šteta tudi ohranjena obstoječa drevesa;
– na parkirnih površinah ob Koprski ulici je treba na parkirnih nizih ob stavbah drevesa razporediti tako, da je na vsaka 4 parkirna mesta zasajeno vsaj eno drevo;
– drevoredne zasaditve ob Koprski ulici in ob javnih pešpoteh je treba izvesti z visokodebelnimi drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m;
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m;
– pri pripravi projektne dokumentacije je treba upoštevati usmeritve strokovne podlage »Arboristično mnenje o stanju dreves na območju severozahodnega dela Športnega parka Svoboda«, ki ga je izdelalo podjetje Tisa, d.o.o., v oktobru 2011;
– kakovostna obstoječa drevesa, ki so določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturno zazidalna situacija«, je treba ohraniti v skladu z arboristično stroko; če je katero od označenih dreves pri gradnji poškodovano, ga je treba na isti lokaciji ali v neposredni bližini nadomestiti z novim;
– na zelenih površinah in ob poteh je treba urediti prostor za počitek;
– na vseh zelenih površinah v območju OPPN je dopustna postavitev igral za otroke in športnega orodja za telovadbo na prostem pod pogojem, da pri tem niso poškodovana kakovostna obstoječa drevesa;
– višinske razlike terena morajo biti premoščene z ozelenjenimi brežinami in opornimi zidovi z višino do največ 0,50 m. Oporni zidovi morajo biti oblikovani kot prostor za počitek;
– ograje so dopustne le ob zunanjih športnih igriščih in morajo biti v žičnati izvedbi;
– za ureditve zunanjih površin v območju OPPN je treba izdelati načrte krajinske arhitekture, v katerih morajo biti prikazane navezave na sosednje površine v območju Športnega parka Svoboda.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturno zazidalna situacija«.
13. člen
(tlorisni gabariti)
(1) Tlorisne dimenzije stavb so:
– Stavba A:
– dolžina: največ 68,00 m,
– širina: največ 47,00 m,
– preko tlorisne dimenzije stavbe lahko segajo nadstreški nad vhodi na južni strani in požarno stopnišče na zahodni strani stavbe.
– Stavba B:
– skupna dolžina: največ 106,00 m,
– dolžina dela z oznako B1 85,00 m,
– dolžina dela z oznako B2 21,00 m,
– širina: največ 47,00 m,
– preko tlorisne dimenzije stavbe lahko segajo nadstreški nad vhodi na severni strani stavbe, na vzhodni strani pa tudi balkoni; spodnja kota balkona mora biti najmanj 4,00 m nad koto terena.
(2) Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturno zazidalna situacija«.
(3) Lega stavb je določena s točkami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
14. člen
(višinski gabariti)
(1) Višina stavb je pri stavbah z ravno streho določena z višino zaključnega venca (h(v)), merjeno od kote zunanje ureditve ob stavbi, pri stavbah z ločno streho pa z višino najvišje točke strehe (h(max)):
– Stavba A:
– h(v) = največ 18,00 m
– h(max) = največ 21,00 m
– Stavba B:
– h(v) = največ 16,00 m
– h(max) = največ 18,00 m.
(2) Pri stavbah z ravno streho je nad koto h(v) dopustna izvedba konstrukcije strehe, dostopov na streho, tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav. Najvišja kota stavbe ne sme presegati kote h(max).
(3) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturno zazidalna situacija« in št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.
15. člen
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Višinske kote pritličja:
– Stavbi A in B:
– kota zaključnega tlaka v pritličju: 294,00 m n. v.
(2) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(3) Višinske kote zaključnega tlaka v pritličjih so določene v grafičnih načrtih št. 4.2 »Arhitekturno zazidalna situacija«, št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi« in št. 4.4 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
16. člen
(kapacitete območja)
(1) Bruto tlorisna površina stavbe (v nadaljnjem besedilu: BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom oziroma pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.
(2) Površina območja OPPN 29.601 m2.
(3) Površina prostorske enote PE1 24.149 m2
– Stavba A: BTP nad terenom 5.500 m2
– Stavba B: BTP nad terenom 6.250 m2
BTP dela z oznako B1 4.500 m2.
(4) Površina prostorske enote PE2 1.447 m2.
(5) Površina prostorske enote PE3 3.456 m2.
(6) Površina prostorske enote PE4 549 m2.
17. člen
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
Na vseh obstoječih objektih v območju OPPN so dopustne odstranitve in vzdrževalna dela.
18. člen
(objekti, predvideni za odstranitev)
(1) V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih obstoječih objektov:
– stavba O1 na zemljišču s parcelno številko 415/5, katastrska občina Trnovsko predmestje,
– stavba O2 na zemljišču s parcelno številko 415/6, katastrska občina Trnovsko predmestje,
– teniška igrišča z oznakami O3, O4, O5 na delih zemljišč s parcelnimi številkami 426/1, 423/1, 422, 420/2 in 418/1, vse katastrska občina Trnovsko predmestje,
– igrišče za košarko z oznako O6 na delih zemljišč s parcelnima številkama 422 in 420/1, obe katastrska občina Trnovsko predmestje, igrišči za odbojko z oznakama O7 in O8 na delih zemljišč s parcelnimi številkami 415/5, 415/6 in 415/7, vse katastrska občina Trnovsko predmestje.
(2) Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Odstranitev objektov«.
V. NAČRT PARCELACIJE
19. člen
(načrt parcelacije)
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. Prostorska enota PE1:
– P1/1: parcela, namenjena gradnji stavbe B in ureditvi zunanjih športnih igrišč, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 412/2 in 401/11 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 426/1, 423/1, 422, 420/1, 418/1, 416/2, 415/1, 415/5, 416/1, 420/2, 412/1, 401/10, 415/6 in 411/86, vse katastrska občina Trnovsko predmestje; površina P1/1 meri 14.456 m2,
– P1/2: parcela, namenjena gradnji stavbe A, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 426/1, 423/1, 422, 420/2, 418/1 in 416/1, vse katastrska občina Trnovsko predmestje; površina P1/2 meri 6.217 m2,
– P1/3: parcela, namenjena gradnji skupne večnamenske ploščadi z igrišči in zelenice, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 418/1, 416/1, 415/5 in 415/6, vse katastrska občina Trnovsko predmestje; površina P1/3 meri 3.114 m2,
– P1/4: parcela, namenjena gradnji skupnega uvoza, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 426/1 in 423/1, obe katastrska občina Trnovsko predmestje; površina P1/4 meri 363 m2.
2. Prostorska enota PE2:
– P2/1: parcela, namenjena razširitvi Koprske ulice z drevoredom, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 426/1 in 426/2, obe katastrska občina Trnovsko predmestje; površina P2/1 meri 517 m2,
– P2/2: parcela, namenjena gradnji skupnega uvoza, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 426/1 in 426/2, obe katastrska občina Trnovsko predmestje; površina P2/2 meri 77 m2,
– P2/3: parcela, namenjena razširitvi Koprske ulice z drevoredom, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 426/1 in 426/2, obe katastrska občina Trnovsko predmestje, in del zemljišča s parcelno številko 2028/1, katastrska občina Vič; površina P2/2 meri 544 m2,
– P2/4: parcela, namenjena razširitvi Gerbičeve ulice, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 426/1, 423/1, 422, 420/2, 418/1 in 416/1, vse katastrska občina Trnovsko predmestje, ter del zemljišča s parcelno številko 2028/1, katastrska občina Vič; površina P2/3 meri 308 m2.
3. Prostorska enota PE3:
– P3/1: parcela, namenjena ureditvam javne pešpoti in pripadajočih zelenic, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 426/1, 423/1, 422, 420/1, 418/1, 416/2, 415/1, 412/1, 411/3, 411/16, 401/9, 409/2, 401/10, 411/86, 411/85 in 415/6, vse katastrska občina Trnovsko predmestje; površina P3/1 meri 3.456 m2.
4. Prostorska enota PE4:
– P4/1: parcela obstoječe stanovanjske stavbe, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 415/4 in 415/3, obe katastrska občina Trnovsko predmestje; površina P4/1 meri 549 m2.
(2) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
20. člen
(javne površine)
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele, namenjene razširitvi Koprske in Gerbičeve ulice, ter parcele, namenjene gradnji javnih pešpoti. Javnemu dobru so namenjene parcele z oznakami P2/1, P2/2, P2/3, P2/4 in P3/1.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo dele zemljišč s parcelnimi številkami 426/1, 423/1, 422, 420/1, 418/1, 416/2, 415/1, 412/1, 411/3, 411/16, 401/9, 409/2, 401/10, 411/86, 411/85 415/6, 426/2, 420/2 in 416/1, vse katastrska občina Trnovsko predmestje, in del zemljišča s parcelno številko 2028/1, katastrska občina Vič.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 4.903 m2.
(4) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz javnega dobra – prikaz na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom javnega dobra – prikaz na geodetskem načrtu«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
21. člen
(faze in etape gradnje)
(1) Posegi, ki so dopustni na obstoječih objektih, ureditev javnih površin ter ureditev prometne in komunalne infrastrukture v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih fazah.
(2) Gradnja športnih dvoran se lahko izvaja v dveh fazah:
– faza A: gradnja stavbe A in pripadajočih ureditev na parcelah z oznakami P1/2, P2/3 in P2/4,
– faza B: gradnja stavbe B in pripadajočih ureditev na parcelah z oznakama P1/1 in P2/1.
(3) Faza, ki se bo pričela izvajati prva, zajema tudi ureditve na parcelah z oznakama P1/4 in P2/2 ter gradnjo večnamenske ploščadi na parceli P1/3.
(4) Stavba B se lahko gradi v dveh etapah. V prvi etapi se lahko zgradi del z oznako B1, v drugi etapi pa del z oznako B2. Do pričetka gradnje dela z oznako B2 je treba na tem mestu, to je na južni strani stavbe B1, urediti zelenico ali zunanje športno igrišče.
(5) Ureditve na parceli P1/3 se lahko izvajajo postopoma:
– do pričetka gradnje športnih dvoran je na površinah, kjer je predvidena večnamenska ploščad, dopustna ureditev parkirnih površin za potrebe zunanjih igrišč na parceli P1/1;
– večnamenska ploščad se lahko izvede kot samostojna etapa;
– do pričetka uporabe stavbe B ali dela stavbe z oznako B1 se del večnamenske ploščadi lahko uporablja kot parkirišče za potrebe zunanjih športnih igrišč na parceli P1/1. Po tem se večnamenska ploščad lahko uporablja le kot občasno parkirišče v primeru prireditev;
– pred pričetkom uporabe stavbe B ali dela stavbe z oznako B1 je treba odstraniti objekt O1 in urediti zelenico v južnem delu parcele P1/3.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Na območju je priporočljiva izvedba predhodnih arheoloških raziskav.
(3) Če predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba pristojnemu zavodu za varstvo kulturne dediščine zaradi varstva arheoloških ostalin skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer potekajo zemeljska dela, in opraviti strokovni nadzor nad posegi.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
23. člen
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Površine za pešce je treba utrditi v porozni izvedbi.
(2) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Načrtovana gradnja se nahaja na vodovarstvenem območju na širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane z oznako VVO III.
(4) Izkope, objekte ali naprave je treba graditi nad povprečno srednjo gladino podzemne vode za obdobje 10 let. Izjemoma je dovoljena gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10 odstotkov. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
(5) V projektu je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode (uporaba različnih tehnoloških rešitev, kot so npr. reciklaža vode, zapiranje krogotokov, ponovna uporaba odpadne kopalne vode, montaža varčnih pip in wc kotličkov, uporaba padavinske vode za sanitarno vodo ali zalivanje zelenic …).
(6) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
24. člen
(varstvo zraka)
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr. iz sanitarnih prostorov) je treba speljati nad strehe stavb.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
25. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območji PE1 in PE4 sta v skladu z OPN MOL-ID opredeljeni kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa za IV. območje je: L(noč) = 65 (dbA), L(dvn) = 75 (dbA).
(2) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
26. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Skupno zbirno in prevzemno mesto za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je predvideno ob uvozu z Gerbičeve ulice. Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.
(2) Za ravnanje z odpadki, ki nastanejo v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(3) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturno zazidalna situacija«.
27. člen
(svetlobno onesnaženje)
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
28. člen
(potresna nevarnost)
Obravnavana lokacija se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VIII. Pospešek tal (g) s povratno dobo 475 let je 0,635. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje.
29. člen
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji stavb, za katere je obvezna izdelava študije požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
(3) Intervencijske poti in površine: Stavbe so z intervencijskimi vozili dostopne po Koprski in Gerbičevi ulici ter preko območja OPPN ob vzhodni strani stavb. Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3,00 m. Zunanji radiji obračanja morajo biti najmanj 10,50 m. Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir.
(4) Hidrantno omrežje: Požarna zaščita je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in načrtovanega hidrantnega omrežja. Obstoječe javno hidrantno omrežje zagotavlja pretok vode 10 l/s. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(5) Odmiki: Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(6) Evakuacijske poti: V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu poti in voznih površin v območju OPPN. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
(7) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – varstvo pred požarom«.
30. člen
(ukrepi za varstvo pred poplavami)
(1) Večji del območja OPPN je glede ogroženosti z visokimi vodami uvrščen v razred preostale poplavne nevarnosti. Manjši del območja na jugu je uvrščen v razred majhne poplavne nevarnosti.
(2) Gradnja stavbe B s pripadajočimi parkirišči ob Koprski ulici, ureditve na parceli P2/1, ureditev javne pešpoti na južnem delu parcele P3/1 in izvedba zunanjih igrišč, ki delno segajo v območje razreda majhne poplavne nevarnosti, niso dopustne do izvedbe protipoplavnih omilitvenih ukrepov. Posegi morajo biti skladni s predpisi s področja izvajanja dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav, določili OPN MOL-ID, ki se nanašajo na gradnjo na poplavno ogroženih območjih in v skladu s pridobljenim vodnim soglasjem.
(3) Območja razredov poplavne nevarnosti so prikazana v grafičnem načrtu št. 4.7 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – varstvo pred poplavami«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
1. Pogoji za prometno urejanje
31. člen
(splošni pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 t osnega pritiska.
(2) Najmanjši notranji radij robnika ob javnih ulicah je 5,00 m, na uvozih pa 2,00 m.
(3) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejeni tako, da so zagotovljeni neoviran dostop ter vstop in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
(4) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
32. člen
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
Območje OPPN je dostopno po Koprski in Gerbičevi ulici, uvoz na parkirišča je s Koprske ulice, uvoz na večnamensko ploščad na vzhodni strani stavbe A je z Gerbičeve ulice. Uvoza morata biti izvedena preko spuščenega robnika tik ob vozišču, brez poglobitve pločnika. Preko območja OPPN potekajo interne prometne površine.
33. člen
(mirujoči promet)
(1) Površine, potrebne za mirujoči promet, so predvidene na terenu.
(2) Za potrebe novogradenj je treba na parkiriščih ob Koprski ulici zagotoviti naslednje število parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu PM):
– 53 PM za stavbo A,
– 82 PM za stavbo B in zunanja športna igrišča na parceli P1/1.
(3) V času večjega obiska dvoran so dodatne parkirne kapacitete zagotovljene kot občasno parkirišče za 47 PM na skupni večnamenski ploščadi na vzhodni strani stavbe A. Dostop na površine, namenjene občasnemu parkiranju, je treba omejiti s potopnimi količki.
(4) Do pričetka gradnje stavbe B je treba za zunanja športna igrišča na parceli P1/1 v območju parkirišča ob Koprski ulici ali na parceli P1/3 v območju večnamenske ploščadi zagotoviti parkirišča po naslednjem normativu:
– 1 PM/250 m2 športnih igrišč.
(5) Investitorji morajo znotraj prostorske enote P1 zagotoviti še:
– za stavbo A: 3 PM za enosledna vozila in 27 PM za kolesa,
– za stavbo B: 5 PM za enosledna vozila in 30 PM za kolesa, od tega za del stavbe z oznako B1 4 PM za enosledna vozila in 20 PM za kolesa,
– za zunanja športna igrišča: 1 PM za enosledna vozila in na vsakih 750 m2 športnih igrišč 1 PM za kolesa.
(6) Stojala za kolesa morajo omogočati priklepanje koles.
34. člen
(peš promet)
Javne pešpoti so široke najmanj 3,00 m, ostale pešpoti znotraj območja OPPN pa najmanj 2,00 m.
35. člen
(kolesarski promet)
V območju OPPN ločene kolesarske steze niso predvidene. Kolesarski promet je dovoljen po javnih pešpoteh.
36. člen
(dostava)
Dostava poteka preko parkirišč in večnamenske ploščadi na vzhodni strani stavbe A.
2. Pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje
37. člen
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov,
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi, tako da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav,
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno,
– vsi sekundarni in primarni vodi naj potekajo po javnih površinah oziroma po površinah v javni rabi, tako da je omogočeno njihovo vzdrževanje; kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi,
– dovoljeni sta gradnja in ureditev naslednjih infrastrukturnih objektov: cestne ureditve, pomožnih energetskih objektov (razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin), pomožnih telekomunikacijskih objektov (razen baznih postaj), pomožnih komunalnih objektov (razen tipske greznice ali čistilne naprave, zbiralnice ločenih frakcij in vodnega zajetja),
– del energije za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti z uporabo obnovljivih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Komunalna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
38. člen
(vodovod)
(1) Severno od območja OPPN poteka v Gerbičevi ulici od križišča s Koprsko ulico proti vzhodu sekundarni vodovod PVC d 315, ki preide 90 m vzhodno od križišča v vodovod PVC d 160. Od križišča z Gerbičevo ulico poteka proti jugu v Koprski ulici vodovod LŽ DN 150.
(2) Objekti v območju OPPN so priključeni na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po Koprski ulici.
(3) Pri projektiranju je treba upoštevati:
– vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki ter odlok, ki ureja oskrbo s pitno vodo, ki velja za območje MOL,
– interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.: TIDDOl – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema,
– vodovodi naj potekajo v dostopnih javnih površinah in intervencijskih poteh, tako da je omogočeno vzdrževanje vodovodnega omrežja in priključkov,
– pri načrtovanju izrabe prostora je treba od obstoječih in predvidenih javnih vodovodov na območju tras vodovodov zagotoviti predpisane varovalne pasove oziroma odmike od ostalih objektov in naprav.
(4) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
39. člen
(kanalizacija)
(1) Na obravnavanem območju je obstoječe kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu za odvod komunalne odpadne in padavinske vode. V Gerbičevi ulici poteka javni kanal z dimenzijo B DN 300 mm. V Koprski ulici poteka javni kanal z dimenzijo B DN 400 mm. Južno od Gerbičeve ceste, znotraj območja OPPN, poteka padavinski kanal z začetno dimenzijo DN 400, ki odvaja padavinsko vodo z območja športnega parka v Gradaščico.
(2) Odpadne in padavinske vode iz obeh predvidenih dvoran ter s parkirišč ob Koprski ulici so priključene na obstoječi kanal v mešanem sistemu, ki poteka ob Koprski ulici. Na parceli je treba pred priključitvijo na javni kanal predvideti zadrževanje padavinske vode.
(3) Padavinske odpadne vode z večnamenske ploščadi na vzhodni strani stavbe A se odvajajo v obstoječi kanal za padavinske vode na vzhodni strani območja. Na parceli je treba pred priključitvijo na javni kanal predvideti zadrževanje padavinske vode.
(4) Pri projektiranju je treba upoštevati:
– vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki,
– interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.: TIDDOl – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema,
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12),
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– pri načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati ustrezne odmike od javnih kanalov oziroma zagotoviti predpisane varovalne pasove oziroma odmike od ostalih objektov in komunalnih naprav,
– zasnova funkcionalnih enot naj omogoča optimalno izkoriščanje kanalizacijskih sistemov in objektov.
(5) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo. Pred uporabo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
40. člen
(plinovod)
(1) Stavbe na območju OPPN morajo biti za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, kuho in tehnologijo, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, priključene na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 100 mbar.
(2) Glavni distribucijski plinovod N 16113, preko katerega je predvidena oskrba stavb na območju OPPN, poteka v vzhodnem delu obravnavanega OPPN. Glavni plinovod je izveden v dimenziji DN 100 ter po zmogljivosti zadošča za priključitev in oskrbo stavb z zemeljskim plinom.
(3) Za priključitev stavb na sistem zemeljskega plina je treba od obstoječega glavnega plinovoda N 16113 do stavbe A in stavbe B izvesti priključna plinovoda. Priključni plinovod je treba zaključiti z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavbe. Glavne zaporne pipe morajo biti vedno dostopne.
(4) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode in Občine Škofljica, Občina Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o.
41. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Ob Gerbičevi ulici poteka iz RTP VIČ 110/20/10 kV večje število srednjenapetostnih kablov v elektrokabelski kanalizaciji.
(2) Za oskrbo objektov je v sklopu stavbe A načrtovana nova transformatorska postaja, navezana na obstoječe elektroenergetsko omrežje.
(3) V območju OPPN je načrtovana nova elektrokabelska kanalizacija z navezavo na obstoječo kabelsko kanalizacijo v Gerbičevi ulici. Od transformatorske postaje do objektov v območju OPPN je speljano nizkonapetostno omrežje.
(4) Pri načrtovanju elektroenergetskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati idejno rešitev št. 3/12 – DE LM, »EE napajanje za Športni park Svoboda«, ki jo je v februarju 2012 izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, d.d.
42. člen
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju sta zgrajeni dve omrežji. Ti obstoječi omrežji je treba dograditi ter v času gradnje ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti.
(2) Priključki na obe omrežji so predvideni iz obstoječih kabelskih kanalizacij ob Koprski ulici. Znotraj območja OPPN je telekomunikacijska kabelska kanalizacija zasnovana ločeno za dva operaterja, tako da je ustrezna priključna točka na obstoječem omrežju operaterja povezana do posameznih objektov v območju OPPN.
(3) Novo omrežje je zasnovano tako, da je vstopna točka na posameznem objektu za dve omrežji na istem mestu, kjer so priključni kabli navezani na objekt. Omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
(4) V kabelsko kanalizacijo je treba od priključnih mest do objekta uvleči naročniške kable po konfiguraciji in vrsti kablov, kot ju določijo izbrani operaterji.
(5) Vsa gradbena dela, križanja in medsebojne poteke z drugimi podzemnimi objekti je treba izvajati v skladu s predpisi in pogoji soglasodajalcev.
(6) Pri načrtovanju telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati Idejni projekt telekomunikacijskega kabelskega omrežja za območje OPPN 360 Športni park Svoboda – del, št. 09012003, ki ga je v aprilu 2012 izdelalo podjetje Dekatel, d.o.o.
43. člen
(javna razsvetljava)
(1) Ob Koprski ulici poteka obstoječe omrežje javne razsvetljave.
(2) Vse javne površine je treba ustrezno osvetliti. Nova javna razsvetljava je predvidena ob javnih peš poteh, ki potekata ob južnem in vzhodnem robu območja OPPN. Na celotnem območju je treba izdelati ustrezno kabelsko kanalizacijo.
(3) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(4) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površinah v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(5) Pri načrtovanju omrežja javne razsvetljave na območju OPPN je treba upoštevati Idejno zasnovo javne razsvetljave št. 03-30-2291/2361, ki jo je v marcu 2012 izdelalo podjetje Javna razsvetljava d.d.
44. člen
(učinkovita raba energije v stavbah)
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah.
XI. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
45. člen
(program opremljanja stavbnih zemljišč)
Program opremljanja stavbnih zemljišč 360 Športni park Svoboda – del (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja) je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7359 v novembru 2012.
46. člen
(območje Programa opremljanja)
(1) Program opremljanja velja na celotnem območju OPPN, razen na območju prostorske enote PE4.
(2) Na območju prostorske enote PE4 se uporabljajo določila Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11 – v nadaljnjem besedilu: PO MOL).
47. člen
(komunalna oprema)
Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo:
– primarne in sekundarne ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo,
– primarno in sekundarno vodovodno omrežje,
– primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: kanalizacijsko omrežje),
– primarno in sekundarno plinovodno omrežje,
– objekte za ravnanje z odpadki,
– primarne in sekundarne druge javne površine.
48. člen
(obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme)
(1) Stavbe na območju OPPN so v naslednjih obračunskih območjih predvidene komunalne opreme:
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo z oznako CEP (sekundarne),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PLP (sekundarno),
– sekundarne druge javne površine z oznako JPP (sekundarne).
(2) Obračunska območja predvidene komunalne opreme so opredeljena in prikazana v Programu opremljanja.
(3) Stavbe na območju OPPN so v naslednjih obračunskih območjih obstoječe komunalne opreme:
– primarne ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo z oznako CE (primarne),
– sekundarne ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo z oznako CE (sekundarne),
– primarno vodovodno omrežje z oznako VO (primarno-centralni),
– sekundarno vodovodno omrežje z oznako VO (sekundarno-centralni),
– primarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (primarno-centralni),
– sekundarno kanalizacijsko omrežje z oznako KA (sekundarno-centralni),
– primarno plinovodno omrežje z oznako PL (primarno),
– sekundarno plinovodno omrežje z oznako PL (sekundarno),
– objekti za ravnanje z odpadki z oznako OD,
– primarne druge javne površine z oznako JP (primarne),
– sekundarne druge javne površine z oznako JP (sekundarne).
(4) Obračunska območja obstoječe komunalne opreme so opredeljena in prikazana v PO MOL.
49. člen
(skupni in obračunski stroški komunalne opreme)
(1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opreme na dan 31. 10. 2012 po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
+------------------+---------------+-------------+--------------+
| Predvidena | Obračunsko | Skupni | Obračunski |
| komunalna oprema | območje |stroški (EUR)| stroški |
| | predvidene | | (EUR) |
| | komunalne | | |
| | opreme | | |
+------------------+---------------+-------------+--------------+
|Sekundarne ceste s|CEP | 95.427,60| 95.427,60|
|pripadajočimi |(sekundarne) | | |
|objekti za | | | |
|odvodnjavanje in | | | |
|javno razsvetljavo| | | |
+------------------+---------------+-------------+--------------+
|Sekundarno |PLP | 4.313,23| 4.313,23|
|plinovodno omrežje|(sekundarno) | | |
+------------------+---------------+-------------+--------------+
|Sekundarne druge |JPP | 1.010.757,48| 1.010.757,48|
|javne površine |(sekundarne) | | |
+------------------+---------------+-------------+--------------+
|Skupaj | | 1.110.498,31| 1.110.498,31|
+------------------+---------------+-------------+--------------+
(2) Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so opredeljeni v PO MOL.
(3) Skupni in obračunski stroški za ceste s pripadajočimi objekti za odvodnjavanje in javno razsvetljavo, plinovodno omrežje in druge javne površine vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje in objekte za ravnanje z odpadki ne vključujejo DDV.
50. člen
(preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere)
(1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so:
+---------------------+-------------------+-----------+---------+
|Predvidena komunalna |Obračunsko območje |Cp (EUR/m2)| Ct |
| oprema | predvidene | | (EUR/m2)|
| | komunalne opreme | | |
+---------------------+-------------------+-----------+---------+
|Sekundarne ceste s |CEP (sekundarne) | 3,95| 9,78|
|pripadajočimi | | | |
|objekti za | | | |
|odvodnjavanje in | | | |
|javno razsvetljavo | | | |
+---------------------+-------------------+-----------+---------+
|Sekundarno |PLP (sekundarno) | 0,18| 0,44|
|plinovodno omrežje | | | |
+---------------------+-------------------+-----------+---------+
|Sekundarne druge |JPP (sekundarne) | 41,85| 103,64|
|javne površine | | | |
+---------------------+-------------------+-----------+---------+
|Skupaj | | 45,98| 113,86|
+---------------------+-------------------+-----------+---------+
(2) Za preračun obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme na enoto mere se upoštevajo površine parcel in neto tlorisne površine iz prvega odstavka 51. člena tega odloka.
(3) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme, preračunani na m2 parcele (v nadaljnjem besedilu: Cp) in na m2 neto tlorisne površine stavbe (v nadaljnjem besedilu: Ct), po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih, so opredeljeni v PO MOL.
(4) Obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere iz prejšnjega odstavka so indeksirani na dan 31. 10. 2012 ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, in je 1,039298. Indeksirani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere se za posamezno komunalno opremo zmanjšajo za obračunske stroške iste vrste predvidene komunalne opreme na enoto mere. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek za posamezno obstoječo komunalno opremo ne plača.
(5) Indeksirani in zmanjšani obračunski stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, so:
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
| Obstoječa komunalna| Obračunsko območje |Cp (EUR/m2)| |
| oprema | obstoječe komunalne| |Ct(EUR)m2|
| | opreme | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Primarne ceste s |CE (primarne) | 15,87| 17,19|
|pripadajočimi | | | |
|objekti za | | | |
|odvodnjavanje in | | | |
|javno razsvetljavo | | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Sekundarne ceste s |CE (sekundarne) | 15,21| 14,29|
|pripadajočimi | | | |
|objekti za | | | |
|odvodnjavanje in | | | |
|javno razsvetljavo | | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Primarno vodovodno |VO (primarno- | 2,56| 2,73|
|omrežje |centralni) | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Sekundarno vodovodno|VO (sekundarno- | 4,05| 5,04|
|omrežje |centralni) | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Primarno |KA (primarno- | 5,43| 5,64|
|kanalizacijsko |centralni) | | |
|omrežje | | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Sekundarno |KA (sekundarno- | 7,48| 8,77|
|kanalizacijsko |centralni) | | |
|omrežje | | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Primarno plinovodno |PL (primarno) | 3,13| 3,23|
|omrežje | | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Sekundarno |PL (sekundarno) | 3,88| 4,41|
|plinovodno omrežje | | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Objekti za ravnanje |OD | 0,47| 0,51|
|z odpadki | | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Primarne druge javne|JP (primarne) | 2,97| 3,21|
|površine | | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Sekundarne druge |JP (sekundarne) | 0,00| 0,00|
|javne površine | | | |
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
|Skupaj | | 61,05| 65,02|
+--------------------+--------------------+-----------+---------+
51. člen
(merila za odmero komunalnega prispevka)
(1) Površine parcel in neto tlorisne površine, upoštevane v Programu opremljanja, so:
+---------------------+--------------------+--------------------+
| Stavba | Površina | Neto tlorisna |
| | parcele (m2) | površina (m2) |
+---------------------+--------------------+--------------------+
|Stavba A | 8.083,00| 4.565,00|
+---------------------+--------------------+--------------------+
|Stavba B | 16.067,00| 5.187,50|
+---------------------+--------------------+--------------------+
|Skupaj | 24.150,00| 9.752,50|
+---------------------+--------------------+--------------------+
(2) Razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine (Dt) na vseh obračunskih območjih in za vse vrste komunalne opreme je 0,3:0,7.
(3) Faktor dejavnosti za stavbe, katerih investitor je Mestna občina Ljubljana, je 0,7. Za vse ostale stavbe je faktor dejavnosti odvisen od faktorja izrabe (v nadaljnjem besedilu: FI) in:
– je 1,0 za vse stavbe, ki imajo FI manjši od 1,00,
– je 1,3 za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 2,00,
– se za vse stavbe, ki imajo FI enak ali večji od 1,00 in manjši od 2,00, izračuna po formuli: Kdejavnost = (0,2 * FI) + 0,9.
(4) FI je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo bruto tlorisne površine kleti, ki so namenjene servisnim prostorom stavbe (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). FI se vedno izračuna na dve decimalni mesti natančno.
52. člen
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno komunalno opremo, na katero lahko zavezanec priključi svojo stavbo ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme.
(2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja stavba.
(3) Pri izračunu komunalnega prispevka se za površino parcele upošteva površina parcele iz prvega odstavka 51. člena tega odloka.
(4) Pri izračunu komunalnega prispevka se za neto tlorisno površino upošteva dejansko neto tlorisno površino stavbe iz projektne dokumentacije. Če je dejanska neto tlorisna površina stavbe manjša od neto tlorisne površine iz prvega odstavka 51. člena tega odloka, se pri izračunu komunalnega prispevka za predvideno komunalno opremo upošteva neto tlorisno površino iz prvega odstavka 51. člena tega odloka.
53. člen
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnim predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja:
– v preteklosti plačani komunalni prispevek za objekte, ki se odstranijo in se nahajajo znotraj parcele, na kateri se gradi stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek,
– v preteklosti plačane stroške za opremljanje parcele, na kateri se nahaja stavba, za katero se odmerja komunalni prispevek, na podlagi dokazil o plačilih. O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih odloči organ Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojen za odmero komunalnega prispevka.
(3) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine stavbe z določeno komunalno opremo na določenem obračunskem območju (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
(4) Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve tega odloka.
54. člen
(oprostitve plačila komunalnega prispevka)
Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj, gradnjo stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (CC-SI 12630) in gradnjo stavb za zdravstvo (CC-SI 12640), če je 100 % lastnik in investitor teh stavb Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Če je Mestna občina Ljubljana ali Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana lastnik in investitor samo dela stavbe, se lahko oprostitev upošteva le za ta del stavbe.
55. člen
(pogodba o opremljanju)
(1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Mestna občina Ljubljana s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Mestna občina Ljubljana dogovorita, da zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcele, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
56. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Parcelacija:
– pri mejah parcel P2/1, P2/2, P2/3 in P2/4 so dopustna odstopanja do 0,5 m v korist prometnih površin zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu profilu ceste, kar posledično vpliva tudi na površine teh parcel,
– parcela P1/3 se v povezavi s postopnim urejanjem lahko deli na manjše dele.
(2) Tlorisni gabariti:
– pri zunanjih tlorisnih gabaritih stavbe A ter pri skupni dolžini in širini stavbe B so dopustna odstopanja navzdol do –10 %,
– pri delu stavbe B z oznako B1 so pri dolžini dopustna odstopanja do +20 %,
– dolžina dela stavbe z oznako B2 lahko odstopa znotraj dopustnih tlorisnih gabaritov za stavbo B,
– na parceli P1/1 so dopustna odstopanja pri številu in zasnovi zunanjih športnih igrišč na vzhodni strani stavbe B.
(3) Višinski gabariti stavb:
– višinski gabariti stavb v območju OPPN lahko odstopajo navzdol.
(4) Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja:
– višinske kote pritličja lahko odstopajo navzgor do +0,50 m.
(5) Kapaciteta območja:
– BTP stavbe A lahko odstopajo do ±20 %,
– BTP stavbe B ali delov stavbe B lahko odstopajo navzgor do +10 %, navzdol pa do –20 %.
(6) Prometne, komunalne in energetske ureditve:
Dopustna so odstopanja od poteka tras ter pri površinah, objektih, napravah in priključkih posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(7) Transformatorsko postajo se lahko namesto v stavbi A izvede v sklopu stavbe B, če se bo stavba B gradila prva.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
57. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom arborista,
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.
(2) Izvedba zelenice in drevoreda na parcelah P2/3 in P2/4 je obveznost investitorja stavbe A. Izvedba zelenice in drevoreda na parceli P2/1 je obveznost investitorja stavbe B.
58. člen
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi nista spremenjena zunanji gabarit objekta in konstrukcijska zasnova stavb,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na gradbeni parceli zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.
XIV. KONČNI DOLOČBI
59. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik,
– Četrtni skupnosti Vič.
60. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-28/2011-61
Ljubljana, dne 17. decembra 2012
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.
