Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04 – popr.) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 17. redni seji dne 31. 1. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se v skladu z Dolgoročnim in družbenim planom občine Litija za obdobje 1986-90-2000 (Uradni list SRS, št. 14/87, 4/89 in Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99, 5/04, 51/04, 126/04) in Odlokom o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88 in Uradni list RS, št. 29/91, 89/02, 7/04, 44/04, 44/05, 89/09, 100/10) sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN) za območje urejanja Šmartno sever – 3. del, ki na severovzhodu in jugozahodu meji z obstoječo pozidavo naselja Šmartno, severozahodno in jugozahodno pa prehaja v površine kmetijskih zemljišč. Prostorska enota je namenjena izključno stanovanjski rabi. Odgovorni prostorski načrtovalec in vodja projekta je Ivan Maurovič, u.d.i.a, ­ZAPS-0598A.
(2) OPPN je izdelalo podjetje APING – AS d.o.o., Savska cesta 5, 1270 Litija, pod številko projekta 9/2012, v mesecu avgustu 2012.

(1) Ta odlok določa: opis in umestitev prostorske ureditve, zasnovo projektnih rešitev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine OPPN-ja iz prejšnjega odstavka so podrobneje navedene v 3. členu tega odloka.

I. Besedilni del
Besedilo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
II. Grafični del
List 1 Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine M 1:2880
List 2 Lega prostorske ureditve v širšem območju M 1:2500
List 3 Lega prostorske ureditve M 1:1000
List 4 Geodetski načrt M 1:1000
List 5 Območje obravnave M 1:500
List 6 Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami M 1:500
List 7 Zakoličbene točke
List 8 Zasnova prometne ureditve M 1:500
List 9 Zasnova komunalne in energetske ureditve – obstoječe M 1:500
List 10 Zasnova komunalne in energetske ureditve – predvideno M 1:500
List 11 Načrt ureditve z regulacijskimi elementi M 1:500
List 12 Značilni prerezi M 1:500
List 13 Etapnost izvedbe M 1:500
List 14 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:500
List 15 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:500
III. Priloge OPPN
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Prikaz stanja
– Strokovne podlage – Geodetski načrt.

Območje OPPN je namenjeno gradnji stanovanjskih objektov s spremljajočimi dejavnostmi. Dopustna je gradnja novih – enostanovanjskih stavb in pomožnih objektov za lastne potrebe, infrastrukturnih objektov, začasnih objektov ter urbane opreme. Z OPPN-jem se znotraj ureditvenega območja predvidi razširitev naselja ter prometna in infrastrukturna ureditev z navezavo na obstoječo infrastrukturo.
Dopustna je tudi nadomestna gradnja, prizidava in nadzidava že zgrajenih istovrstnih objektov.

Ureditveno območje OPPN zajema zemljišče s parcelno številko 469 k.o. Šmartno (šifra k.o. 1847). Površina ureditvenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta znaša 5.655 m2. Območje obdelave je prikazano na grafičnih prilogah list številka 1, list številka 2 in list številka 3.

(1) Območje urejanja meji na sledeče obstoječe dejanske rabe prostora:
– na severovzhodu in jugozahodu z obstoječo pozidavo naselja Šmartno;
– na severozahodu in jugovzhodu s površinami kmetijskih zemljišč.
(2) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja objektov različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov ureditve v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravniško zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
(3) Predvidena ureditev bo po končani gradnji vplivala:
– z minimalno povečanim prometom na obstoječo regionalno cesto R2 416 Litija–Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič.
(4) Na predvideno ureditev bodo vplivali:
– minimalni hrup z dostopne ceste;
– občasno delo na okoliških kmetijskih površinah.
(5) Vplivno območje v času gradnje in v času obratovanja objektov je prikazano v grafični prilogi »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (list številka 14)«.

Načrtovana je gradnja šestih stanovanjskih objektov s komunalno in prometno ureditvijo. Pri umestitvi objektov je potrebno upoštevati gradbene meje in gradbene linije ter elemente za zakoličbo novih parcel. Na prostih površinah ob objektih se uredijo zelene površine in tlakovana dvorišča s parkirnimi prostori in manipulacijskimi površinami za osebna vozila. Območje OPPN se prometno navezuje na obstoječo regionalno cesto R2 416 Litija–Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič.
Območje OPPN je razdeljeno na posamezne enote urejanja (A, B, C, D, E, F, G, H, I), pri čemer ima vsaka enota urejanja opredeljene tri faze.
Višina regulacijskega terena se prilagodi arhitektonski rešitvi zunanje ureditve.
Predvideni so podolgovati tlorisni gabariti objektov, dimenzij 10,00 m x 9,00 m. Predvidene podolgovate tlorisne gabarite 10,00 m x 9,00 m se lahko dograjuje v smeri daljših stranic objektov.
Dozidave ne smejo presegati gradbene linije.
Nezahtevni objekti in enostavni objekti se lahko gradijo izven gradbene linije, vendar le na površinah znotraj gradbene meje.
Regulacijski elementi:
Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena meja (GM) definira površine za gradnjo stavb od površin, kjer ni dovoljena gradnja stavb. Je meja, do katere sme segati pozidava novo grajenih stavb;
– gradbena linija (GL) je linija, ki se je morajo novo grajene stavbe dotikati z zunanjo linijo fasade. Preko gradbene linije ne smejo segati fasadni poudarki oziroma skrajni deli konstrukcijskih elementov stavb. Lahko pa gradbeno linijo presegajo napušči strehe, montažni nadstreški nad vhodi ter nezahtevni in enostavni objekti;
– tlorisna dimenzija je velikost zunanjega oboda stavbe in se nanaša na zunanji rob nosilne konstrukcije stavbe. Preko določene tlorisne dimenzije lahko segajo dozidave, fasadni sloji, nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki; Fasadni poudarki so izpostavljeni deli fasade, na primer izpostavljena okna, poudarjene loggie ali balkoni ter izzidki, ki lahko segajo preko določene tlorisne dimenzije v področju, ki je opredeljen z gradbeno mejo.
Urbanistično oblikovanje zemljišč namenjenih za gradnjo, je prikazano v grafični prilogi »Načrt ureditve z regulacijskimi elementi (list številka 11)«.

(1) Na posameznem zemljišču namenjenemu za gradnjo so dovoljeni posegi:
– gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov;
– gradnja pripadajoče infrastrukture;
– nasipanje, vklop dostopne ceste;
– izraba do 50 % stavbe za mirno poslovno ali storitveno dejavnost brez motečega vpliva na okolico (obisk strank) in v skladu s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost;
– urejanje odprtih površin ob objektu.
(2) Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– objekte je dovoljeno postavljati le znotraj regulacijskih elementov, ki so opredeljeni v 7. členu tega odloka;
– postavitev objekta na parcelo sledi funkciji in legi obstoječih objektov v morfološki celoti;
– predviden je podolgovat tlorisni gabarit objekta (10,00 m x 9,00 m);
– predvidene podolgovate tlorisne gabarite 10,00 m x 9,00 m se lahko dograjuje v smeri daljših stranic objektov znotraj gradbene meje;
– višinski gabarit: (klet) + pritličje + mansarda do (klet) + pritličje + 1 nadstropje;
– ob višinskem gabaritu: (klet) + pritličje + mansarda je dovoljena višina kolenčnega zidu največ 1,60 m;
– ob višinskem gabaritu: (klet) + pritličje + 1 nadstropje kolenčni zid ni dovoljen;
– objekti so lahko nepodkleteni oziroma delno ali v celoti podkleteni. Pri izvedbi kleti je treba upoštevati prisotnost talne vode;
– višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov in ne sme biti sleme višje kot 10.00 m nad koto pritličja;
– čista višina pritlične in nadstropne etaže ne sme biti višja od 2,60 m;
– streha mora biti simetrična dvokapnica naklona med 30° in 45° s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico, posamezna strešina ne sme biti lomljena. Pri nezahtevnem ali enostavnem objektu je dopustna izvedba drugačnega naklona strehe oziroma je dovoljena tudi enokapna in ravna streha;
– frčade se lahko izvedejo v drugačnem naklonu ali obliki glede na osnovni naklon strehe, frčade ne smejo biti večje od 40 % posamezne strešine;
– strešine prizidkov naj se oblikujejo v enakem naklonu kot osnovna streha, če gre za njeno podaljšanje oziroma kot nova dvokapnica (frčada) pravokotno na osnovno streho;
– osvetlitev podstrešij s strešnimi okni in frčadami;
– kritina naj bo v rdeči, rjavi ali sivi barvi;
– objekt je lahko zidan ali montažen;
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi, dovoljene so obloge iz naravnega, umetnega kamna, lesa, ne refleksnega stekla, pločevine, opeke ali keramike, v svetlih – pastelnih odtenkih z dopustnimi fasadnimi poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine;
– napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov;
– balkonske ograje so lesene, kovinske ali steklene izvedbe.
2.1. Dozidave in prizidki
Na funkcionalnem zemljišču objekta so dovoljene dozidave oziroma prizidki do 50 % velikosti osnovnega tlorisa objekta, vendar pozidanost zemljišča ne sme presegati razmerja 40 % pozidanega proti 60 % nepozidanega zemljišča. Dozidani oziroma prizidani del ne sme presegati gradbene meje in gradbene linije. Vertikalni gabarit prizidanega dela se mora višinsko prilagoditi osnovnemu objektu katerega ne sme preseči, je pa lahko prizidani del nižji od obstoječega.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti so garaže, nadstreški, škarpe in podporni zidovi, ograje, pomožni cestni, energetski in komunalni objekti … Pomožni objekti se lahko gradijo v skladu s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
3.1. Oporni zidovi:
– v območju gradnje ni dopustno postavljati visokih opornih zidov, dopustni so nižji oporni zidovi (do 1,50 m);
3.2. Medsosedske ograje:
– gradnja zidanih ograj ni dopustna – meja naj se uredi z zasaditvijo žive meje, ob kateri je dopustna žična ograja;
– ograja sme biti postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče;
3.3. Ograje, ki mejijo na cesto:
– odmik skrajnega roba ograje od skrajnega roba asfalta vozišča ali pločnika je najmanj 1,00 m;
– višina ograje v 3,00 m širokem varovalnem pasu (merjeno od roba asfalta) ob vseh kategoriziranih lokalnih cestah, javnih poteh, državnih cestah v občini je lahko največ 1,80 m.
(4) Dvorišče je potrebno urediti tako, da bo dovolj zelenih površin, utrjenih površin in parkirnih mest. Parkirna mesta so urejena v območju dvorišča, garaže in nadstreška in mora imeti vsaka stanovanjska hiša vsaj dve parkirni mesti na svoji zemljiški parceli. V skladu z normativi je potrebno projektirati in urediti parkirna mesta ter prostor za manipulacijo vozil.
(5) Posegi v prostor se skladajo z elementi, prikazanimi v grafični prilogi »Načrt ureditve z regulacijskimi elementi (list številka 11)«.

Površine, ki niso predvidene za pozidavo, se ohrani v prvotni funkciji. Obcestni prostor napajalne ceste se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami ali drevesi ob zagotavljanju preglednosti pri vključevanju v promet. Glede zelenih površin posameznih enot je potrebno upoštevati, da se zatravijo in ozelenijo.

(1) Parcelacija se izvede po načrtu list številka 6 »Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami«. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej zemljišč, namenjenih za gradnjo in objektov v naravo. Zemljišča namenjena gradnji, so določena z lomnimi točkami, ki so v Gauss–Krugerjevem sistemu.
(2) Izvedba parcelacije ni pogoj za izvedbo posameznih objektov oziroma izdajo gradbenega dovoljenja.

(1) Uvoz na območje OPPN je urejen s priključkom na obstoječo regionalno cesto drugega reda R2 416 Litija – Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič.
Notranja cesta se navezuje na obstoječo regionalno cesto in se zaključi kot slepa ulica. Predviden zaključek notranje povezovalne ceste je urejen v obliki obračališča (oblika črke »T«), katerega oblika in izvedba se prilagaja terenu in tehničnim zahtevam. Priključek, ureditev in dostopna cesta se urejajo v skladu s predpisi, ki določajo merila o cestnih priključkih na javne ceste, in sicer z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 86/09), Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09), Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 65/08 – popr.), Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/08), Pravilnikom za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/12).
(2) Priključek dostopne ceste na regionalno cesto R2 416, odsek 1346 (Litija–Šmartno–Radohova vas–Grm–Bič), v km 2.015 – desno, za potrebe šestih stanovanjskih objektov je dimenzioniran glede na predvideno količino in vrsto prometa preko priključka. Priključek je prilagojen niveleti vozišča državne ceste. Zagotovljena je potrebna preglednost, urejeno je ustrezno odvodnjavanje in predvidena ustrezna utrditev.
(3) Dostopna cesta ima širino 6,50 m (vozišče 2 x 2,50 m in bankina 2 x 0,75 m) ter okvirno dolžino 81,60 m. Tehnični elementi dostopne ceste omogočajo uvoz komunalnega / intervencijskega vozila.
Dostop do objektov je urejen z dovozi direktno na dvorišče objektov. Dovozi do parcel so urejeni preko minimalne širine 3,50 m.
Dovozna cesta in tudi individualni priključki nanjo so urejeni tako, da bo preprečeno odtekanje meteorne vode na obstoječo regionalno cesto in obratno. Odvodnjavanje bo potekalo preko dveh cestnih rešetk in asfaltnih muld. Odvodnjavanje bo v celoti potekalo po investitorjevi parceli 469 k.o. Šmartno.
(4) Dovozna cesta bo asfaltirana. Na obeh straneh dovozne ceste bosta urejeni ob robu asfaltni muldi, širine 75 cm.
V bližini priključka na regionalno cesto ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost priključka (pregledni trikotnik).
(5) Javno službo (vzdrževanje javnih cest in izvajanje zimske službe) izvaja občina v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje gospodarskih javnih služb. Ureditev in razširitev dostopnih poti se pri zatečenem stanju ureja dogovorno glede na možnosti.
V primeru, da je dostopna pot privatna lastnina, si mora investitor za uporabo te poti pridobiti ustrezna soglasja lastnikov, urediti služnost (pri notarju overjena služnostna pogodba in služnostna pravica vpisana v zemljiško knjigo) ali zagotoviti (delni) odkup zemljišča. Tudi vzdrževanje zasebne ceste in izvajanje zimske službe je v primeru privatne lastnine v domeni investitorja oziroma lastnika zemljišča.
(6) Podroben načrt prometne ureditve (dovozne ceste s priključkom) se izdela v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo.
(7) Slepa ulica, ob robu katere so prevzemna mesta za odpadke mora imeti zaključek z obračališčem, ki mora biti izvedeno v obliki črke »T«, z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter najmanjšim notranjim radijem 6,5 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako učinkovito, kot to zagotavlja navedeno obračališče.
(8) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– vsi objekti znotraj območja morajo imeti dostop do javne ceste in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje (po njegovi izgradnji), elektroenergetsko omrežje in telekomunikacijsko omrežje (opcijsko);
– gradnja komunalnih naprav mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda.
(9) Potek komunalne, energetske in prometne ureditve je prikazan na grafičnih podlagah »Zasnova prometne ureditve (list številka 8) in Zasnova komunalne in energetske infrastrukture (list številka 10)«.

Mirujoči promet se zagotovi z najmanj dvema parkirnima mestoma za vsako stanovanjsko hišo. V skladu z normativi je potrebno projektirati in urediti parkirna mesta ter prostor za manipulacijo vozil. Vsi dostopi se navezujejo na notranjo cesto.

V varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture je potrebno pri načrtovanju upoštevati predpisane minimalne odmike od obstoječih sistemov komunalnih in elektroenergetskih vodov ter prometne infrastrukture v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Križanja komunalnih vodov in naprav morajo biti izvedena tako, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in obnova vodovodnih in ostalih komunalnih objektov in naprav in higienska neoporečnost pitne vode v skladu z veljavnimi sanitarno–tehničnimi predpisi oziroma pogoji.

(1) Oskrba območij opremljanja s pitno vodo se ureja v skladu s predpisi, ki določajo način oskrbe s pitno vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji.
(2) Ureditveno območje je območje, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Za vse objekte je obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca.
(3) Načrtovan vodovod se priključuje na obstoječe vodovodno omrežje jugovzhodno od območja urejanja in poteka znotraj načrtovanega cestnega sveta. Priključitev več odjemnih mest na javni vodovod je potrebno izvesti tako, da se priključek stavbe na obratujoč sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom. Cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod do razcepov za priključitev individualnih odjemnih mest, se šteje kot javni vodovod ter ga bo po izgradnji potrebno predati v upravljanje občini oziroma upravljavcu javnega vodovoda.
(4) V območju OPPN je potrebno predvideti vodovodno omrežje, ki bo zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter izvesti hidrantno omrežje.
(5) Priključek objekta na javno vodovodno omrežje mora pri objektih z večjo požarno obremenitvijo zagotoviti možnost gašenja požara. Kolikor to ni možno, si mora investitor zagotoviti drug vir vode in način gašenja.
(6) Podroben načrt oskrbe s pitno vodo (vodovodni priključki) se izdela v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo.

(1) Občina Šmartno pri Litiji skrbi za odvajanje in čiščenje odpadne vode v skladu s predpisi, ki določajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine.
(2) Osnova za urejanje odpadnih voda so predpisi, ki določajo pogoje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda in padavinskih voda.
(3) Ureditveno območje Šmartno sever – 3. del leži deloma na območju poselitve Litija – Šmartno, ID 20007, kjer se po operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode predvideva odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijo. Javno kanalizacijsko omrežje na območju urejanja še ni dograjeno. Po dograditvi javne kanalizacije bo za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javne kanalizacije v skladu s soglasjem upravljavca. Malo čistilno napravo pa je potrebno po izločitvi iz uporabe očistiti.
(4) Potek predvidene kanalizacije je prikazan v grafičnem delu na: Zasnova komunalne in energetske infrastrukture (list številka 10)«.

(1) Do izgradnje kanalizacijskega sistema je potrebno predvideti individualne male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50PE. Prečiščeno vodo iz malih čistilnih naprav je potrebno speljati v individualne ponikovalnice.
(2) Na območju, kjer ni javne kanalizacije, je potrebno zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, pred odvajanjem očisti na mali čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiščenja.

(1) Padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materialni prekritih površin, s katerih odteka padavinska odpadna voda, ki je tako onesnažena, da se v skladu s predpisom, ki ureja odvodnjavanje padavinskih voda s cest, ne sme odvajati v vode, mora upravljavec objektov na območju, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti v zadrževalniku padavinske odpadne vode ali obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi za padavinske odpadne vode.
(2) Upravljavec objektov mora z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin za padavinsko odpadno vodo, ki odteka z njegovih površin in je onesnažena z usedljivimi ali plavajočimi snovmi, zagotoviti mehansko čiščenje v usedalniku, če se padavinsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo (po izgradnji le-te).
(3) Padavinska voda, ki odteka s strehe stavbe, naj se odvaja neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo (v individualne ponikovalnice).
(4) Potrebno je predvideti ustrezno odvodnjavanje utrjenih površin. Odvodnjavanje vozišča se izvede kontrolirano z asfaltno muldo ali ob robniku. Projektna rešitev odvajanja padavinskih voda mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote ter predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

(1) Na območju OPPN Šmartno sever – 3. del se ne nahajajo elektroenergetski objekti in naprave v upravljanju podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu Litija naročiti zakoličbo, umike in ustrezno mehansko zaščito elektroenergetskih vodov in naprav, kjer je to potrebno in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.
(2) Napajanje predvidenih stanovanjskih objektov se zagotovi preko novega nizkonapetostnega priključka zemeljskega voda ustreznega preseka iz bližnje transformatorske postaje TP Šmartno Ustje. Načrtovana trasa elektroenergetskega omrežja je prikazana na grafični prilogi »Zasnova komunalne in energetske infrastrukture – obstoječe, list številka 9«.
(3) Napajanje predvidenih stanovanjskih objektov se tako zagotovi z vzankanjem v načrtovan nizkonapetostni (NN) zemeljski vod tipiziranega prereza NAY2Y-J 4x240+1,5 mm2, ki bo potekal ob južnem robu ureditvene parcele in se skladno z vsebino projektne dokumentacije »Občinski lokacijski načrt za območje Šmartno sever – SŠ-2«, pripravljalca TENDENCA d.o.o., Savska cesta 5, 1270 Litija, št. Projekta 70/2008, december 2008, nadaljeval ob regionalni cesti R2-416-1346 vse do predvidene stanovanjske pozidave na ureditvenem območju Šmartno sever – SŠ2, severno od obravnavanega območja. Omenjen nov NN vod bo oskrbovan z električno energijo iz obstoječe transformacijske postaje TP 20/0,4 kV Šmartno Ustje, ki je locirana na parceli številka 538/6 k.o. Šmartno.
(4) Na ureditvenem območju je potrebno predvideti za priklop predvidenih stanovanjskih objektov prostostoječe kabelske omarice na stalno dostopnih mestih. Vsi zemeljski vodi na območju naj bodo uvlečeni v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. V fazi pred projektiranjem je potrebno dimenzijo in predviden potek NN priključnega voda ter število zaščitenih PVC cevi uskladiti s podjetjem Elektro Ljubljana d.d v nadzorništvu Litija.

(1) Predvidena je opcijska priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki poteka jugovzhodno od območja OPPN.
(2) V primeru priključitve načrtovanih objektov na javno TK omrežje je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Predvidi naj se TK kabelska kanalizacija z ustreznimi cevmi in TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Točka priključitve na telekomunikacijsko omrežje se nahaja jugovzhodno od območja OPPN.

Znotraj območja OPPN je predviden individualni način ogrevanja. Dovoljeni so tudi drugi načini ogrevanja v skladu z energetsko usmeritvijo občine.

(1) Prostori za odlaganje odpadkov morajo biti locirani v skladu z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 27/09).
(2) Prevzemno mesto za odpadke mora biti dostopno vozilom za neoviran prevzem odpadkov. Urejeno na prostem in je lahko istočasno tudi mesto praznjenja zabojnikov v vozilo oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnikov največ 7 m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.

(1) Na območju OPPN Šmartno ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Pred posegom v prostor je priporočljivo opraviti predhodne arheološke raziskave. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba.
Za izvedbo arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Kolikor arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba zaradi varstva arheoloških ostalin pooblaščeni osebi javne službe za varstvo dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja varstveni režim za arheološke ostaline, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(1) Obravnavano območje OPPN se ne nahaja na vodnovarstvenem območju in po razpoložljivih podatkih ni erozijsko in poplavno ogroženo. Na območju urejanja ni površinskih vodotokov.
(2) Prečiščene odpadne padavinske vode z območja OPPN se speljejo v načrtovane individualne ponikovalnice.

Po končani izvedbi OPPN se onesnaženje zraka ne bo povečalo.

(1) V območju urejanja ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev v okolju.
(2) Območje OPPN je opredeljeno s II. stopnjo varstva pred hrupom. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
(3) Za objekte je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati elaborat zaščite pred hrupom in izkaz o zaščiti pred hrupom.

Območje OPPN Šmartno leži izven posebnega varstvenega območja (območje natura 2000), izven območja daljinskega vpliva na posebno varstveno območje in izven zavarovanega območja.

(1) Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo.
(2) Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazani v načrtu »Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (list številka 15)«.

(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja;
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje;
– ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe OPPN ne bo spreminjala. V času gradnje in po njej bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.
(3) V projektu PGD je potrebno opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom podanih v predpisih, ki določajo varstvo pred požarom in pri tem smiselno upoštevati določila veljavnih podzakonskih aktov.
(4) Za objekte je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati zasnovo požarne varnosti in izkaz požarne varnosti.
(5) V fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je potrebno opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavnost, erozivnost ter plazovitost terena) in cono potresne ogroženosti, ki je na karti potresne nevarnosti definirana s projektivnim pospeškom tal 0,2 g (Atlas okolja) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve oziroma način gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe.

(1) Izvajanje OPPN je razdeljeno na posamezne enote (A, B, C, D, E, F, G, H, I), pri čemer ima vsaka enota urejanja opredeljene tri faze.
(2) Predvidena je gradnja enot v zaporedju B, A, C, D, E, F, G, H, I ali drugače, vendar je potrebno pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za enoto B pred vložitvijo vloge za gradbeno dovoljenje za ostale enote. Gradnja oziroma izvajanje posameznih enot se lahko tudi združuje. Enota A je neodvisna od izvajanja ostalih enot in se lahko časovno prilagodi gradnji glavne ceste in ne pogojuje izvajanja drugih enot.
(3) Vsaka enota vključuje v prvi fazi izvedbo komunalne in energetske infrastrukture ter prometne infrastrukture. Druga faza vključuje gradnjo objektov.
Tretja faza vključuje hortikulturno ureditev območja OPPN in končno obdelavo finalnega sloja asfalta na dovozni cesti.
(4) Enota A predstavlja ureditev mulde in dela pločnika ob državni cesti. Enota B predstavlja ureditev dovozne ceste s priključkom in komunalnimi ter energetskimi vodi. Enote C, D, E, F, G, H predstavljajo gradnjo objektov in enota I predstavlja ureditev zelenih površin.

(1) Višinska regulacija terena se prilagodi arhitektonski rešitvi zunanje ureditve ob tem, da se upošteva niveleto dostopne ceste kot izhodiščno točko ureditve.
(2) Odstopanja od horizontalnih gabaritov objektov so lahko +/– 5 % vendar le na straneh, kjer niso določena z gradbeno linijo. Odstopanja od vertikalnih gabaritov niso dovoljena.
(3) Komunalni vodi, objekti in naprave:
Pri realizaciji so dopustni premiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih, kolikor gre za prilagajanje stanju terena, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatno podzemno gospodarsko javno infrastrukturo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri pristojnem ministrstvu za področje prostora.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na občinski upravi Občine Šmartno pri Litiji.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.