Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.) in 57/12) in 7. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 30/07, 94/11) je Občinski svet Občine Žiri na 12. redni seji dne 31. 1. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ZI-11 Ob cesti v Osojnico
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žiri (Uradni list RS, št. 1/11) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje ZI-11 Ob cesti v Osojnico (v nadaljnjem besedilu: OPPN V Osojnico ZI-11).
(2) OPPN V Osojnico ZI-11 je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. projekta U-08/2012.
2. člen
(vsebina in sestava načrta)
(1) OPPN V Osojnico ZI-11 vsebuje besedilo odloka, grafični del in zakonsko predpisane obvezne priloge.
(2) Besedilo odloka določa:
I. Splošne določbe,
II. Opis prostorskih ureditev,
III. Ureditveno območje OPPN z mejo ureditve,
IV. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
V. Rešitve načrtovanih objektov in površin,
VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro,
VII. Pogoji in usmeritve za vodnogospodarsko urejanje,
VIII. Pogoji priključevanja na komunalno, energetsko in
drugo infrastrukturo,
IX. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne
dediščine,
X. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov
in ohranjanja narave,
XI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
XII. Začasna namembnost zemljišč,
XIII. Etapnost izvajanja,
XIV. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
XV. Obveznosti investitorjev,
XVI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti OPPN,
XVII. Končne določbe.
(3) Grafični del:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela
občinskega prostorskega načrta,
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem,
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
4. Prikaz enot urejanja,
5.aUreditvena situacija,
5.bZazidalna situacija,
6. Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
7. Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno
z varstvom pred požarom,
8. Načrt parcelacije.
(4) Obvezne priloge:
– Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Žiri,
– Strokovne podlage – geodetski posnetek obstoječega stanja,
– Prikaz stanja,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
3. člen
(1) V veljavnem občinskem prostorskem načrtu (OPN) je robno območje naselja Žiri ob razvejani poti v smeri proti Idriji imenovano Cesta v Osojnico, opredeljeno kot razvojno območje stavbnih zemljišč z oznako enote urejanja prostora (EUP) ZI 11. Območje je namenjeno stanovanjskim površinam v območju mesta, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim. V območju obdelave je pozidan obcestni pas. Zaledje območja so pretežno nepozidane površine. Te proste površine so v primarni rabi pretežno travniki in pašniki, nekateri z zaraščenimi robovi.
(2) Obravnavano območje ima obcestno pozidavo, ki jo sestavljajo domačije z izoblikovanimi raznolikimi dvorišči. V okviru domačij so še gospodarski objekti. V nekaterih gospodarskih objektih so proizvodno skladiščne dejavnosti. Načrtovana zaokrožitev območja je namenjena vključevanju zalednih in obcestnih površin, kjer se načrtuje razvojna zgostitev relativno redke gradnje s popolnitvijo vrzeli in oživitvijo s spremljajočimi dejavnostmi. Območje je namenjeno stanovanjski gradnji s spremljajočimi dejavnostmi z upoštevanjem lokalne tipologije.
(3) Izhodišča prostorskih ureditev V Osojnico ZI-11 so:
– razvojni pristop k urejanju z zgoščevanjem in popolnitvijo osrednjega dela EUP,
– povezava obstoječe gradnje z novimi strukturami,
– racionalno in učinkovito umeščanje objektov z izboljšavo prometnih priključkov,
– prenova in ureditev obstoječe prometne in javne gospodarske infrastrukture.
(4) Ureditve odprtih zelenih površin:
Obravnavano območje leži na robu naselja, kar pomeni, da so v zaledju predvidene pozidave proste površine oziroma zeleno zaledje naselja za pasiven oddih in sprostitev stanovalcev. Glede na dobro dostopnost zelenega zaledja naselja in osrednjih površin naselja Žiri, se v okviru ureditve tega dela ne načrtujejo posebne ureditve javnih površin.
(5) Racionalna infrastrukturna opremljenost:
Obstoječi objekti so priključeni na nujno infrastrukturo. Ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija ali nadomeščanje obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po površinah javnega dobra s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Obravnavano območje je določeno v veljavnem občinskem prostorskem načrtu (OPN) z oznako enote prostorskega urejanja ZI-11 V Osojnico. Območje je redko pozidano z raznoliko tako namensko kot oblikovno gradnjo.
(2) Območje OPPN V Osojnico ZI-11 zajema zemljišča in dele zemljišč s parc. št. *186, *248, *249, 463/6, 463/7, 463/8, 463/9, 463/10, 517/3, 517/4, 521/1, 521/2, 522/1, 522/2, 526/1, 526/2, 526/3, 526/4, 527/1, 527/2, 527/3, 536, 1290/2, vse k.o. Žiri. V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
(3) Velikost območja:
Površina urejanja meri cca 1,40 ha.
(4) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja se območje ZI-11 deli na urejevalne enote:
+----------+----------------+-----------------------------------+
|ZI/11-1 |ZAHODNI DEL |Stanovanjska pozidava z dopolnilnim|
| | |kmetijskim programom |
+----------+----------------+-----------------------------------+
|ZI/11-2 |OSREDNJE OBMOČJE|Stanovanjska pozidava z dopolnilnim|
| | |proizvodno-poslovnim programom |
+----------+----------------+-----------------------------------+
|ZI/11-3 |VZHODNI OBCESTNI|Stanovanjska pozidava z dopolnilnim|
| |DEL |storitvenim programom (trgovina, |
| | |gostinstvo) |
+----------+----------------+-----------------------------------+
Urejevalne enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 04 »Prikaz enot urejanja«.
5. člen
(namenska raba)
(1) Skladno z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) je znotraj območja urejanja, območje namenjeno stanovanjskim površinam v območju mesta (SSm). Glede na obstoječo pozidavo in lego na izhodu iz poselitvenega dela v odprt prostor, prehaja območje v površine podeželskega naselja.
(2) Dovoljena je stanovanjska gradnja:
– enostanovanjske stavbe,
– večstanovanjske stavbe,
– stanovanjske stavbe za posebne namene.
(3) Poleg bivanja so v območju dovoljene dopustne dejavnosti:
– trgovske in druge storitvene dejavnosti,
– garažne stavbe – samo za potrebe EUP,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– stavbe za opravljanje verskih obredov,
– športna igrišča,
– drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
(4) Pogojno dovoljeni posegi (dopolnilna namenska raba):
– uporaba objektov za proizvodne dejavnosti z uporabnim dovoljenjem,
– gradnja proizvodnih objektov ali poslovnih objektov s proizvodnimi prostori,
– gradnja poslovno stanovanjskih ali poslovno proizvodnih objektov, ki ne presegajo 30 m2 uporabne površine, z ukrepi preprečevanja negativnih vplivov na bivalno okolje,
– uporaba in gradnja objektov za potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
– gradnja nezahtevnih objektov za lastne potrebe, ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, vodni zbiralnik,
– gradnja enostavnih objektov: objekt za lastne potrebe razen nadzemnih rezervoarjev, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ograje, začasni objekti,
– urejanja odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, peš poti, ploščadi, parkirišča.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN V Osojnico ZI-11 je vpeto v prostor z obstoječo redkejšo pozidavo, ob cesto Žiri–Idrija (R3 610, odsek 1371) in sicer severni del nad cesto v strmo pobočje. Obstoječe poselitveno območje je kot prehod iz osrednjega dela občinskega središča v odprt prostor povezano z ostalimi deli naselja in odprtim prostorom, predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju. Z dopolnilno gradnjo, preureditvami in rekonstrukcijami bistveno ne posega na sosednja območja. Z izgradnjo novih infrastrukturnih priključnih vodov in korekcijo dovodov se izboljša stanje pozidave širšega območja.
(2) Neposredno so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
– rekonstrukcija dvojnega priključka (uvoz k stanovanjski hiši parc. št. *249, k.o. Žiri) in dovozne poti (parc. št. 522/1/1, k.o. Žiri),
– rekonstrukcija razpotja serpentinaste poti na parcelah 1290/2 in 521/1, obe k.o. Žiri,
– prestavitev obstoječega priključka (na parceli št. 526/2 k.o. Žiri) in nova gradnja skupnega priključka na parceli št. 526/1 k.o. Žiri, ki napaja parc. št. 526/1, 526/2, 526/3, 527/1 in 527/2, vse k.o. Žiri).
7. člen
(vrste gradenj)
Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev objektov ali delov objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– dozidave in nadzidave že legalno zgrajenih objektov do velikosti določene s tem odlokom oziroma do dovoljenega faktorja zazidanosti,
– sprememba namembnosti v delu stanovanjskih stavb z namensko rabo dovoljeno v tem odloku,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav.
8. člen
(vrste objektov)
(1) Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:
– 111 enostanovanjske stavbe,
– 112 večstanovanjske stavbe,
– 113 stanovanjske stavbe za posebne namene v velikosti stanovanjskih hiš,
– 123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 garažne stavbe – samo za potrebe EUP,
– 1251 proizvodni in skladiščni objekti – obstoječi objekt in delavnice v sklopu hiš do 30 m2,
– 126 stavbe splošnega družbenega pomena v velikosti stanovanjskih hiš,
– 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe v velikosti stanovanjskih hiš,
– 12730 kulturni spomeniki,
– 24110 športna igrišča (samo igrišča na prostem – dopolnitev bivalnemu prostoru),
– 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška igrišča in druga javna igrišča, vrtovi, parki in trgi, ki služijo samo za potrebe območja),
– 2302 energetski objekti – dopustni samo za fotovoltaične sisteme, ki so del strehe, fasade objektov ali so montirani na višje oporne zidove v ravnini brežin padajočega terena.
(2) Dopolnilna namenska raba, ki se lahko gradi oziroma se uporabljajo obstoječi objekti pod pogoji:
– 1211 gostinske stavbe in druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12203 druge upravne in pisarniške stavbe,
– 12520 skladišča v sklopu objektov,
– 12713 stavbe za spravilo pridelka,
– 12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe.
(3) V delih stanovanjskih stavb so dovoljene gradnje ali spremembe namembnosti za dejavnosti, navedene v 2. točki tega člena tega odloka.
(4) Dozidave do predpisanega faktorja zazidanosti (FZ) se lahko izvedejo tudi za potrebe dejavnosti, navedene kot dopolnilna namenska raba (5. člen), do obsega 30 % tlorisne površine etaže na terenu, skupaj z načrtovanim prizidanim delom.
9. člen
(stopnja zazidanosti parcele namenjene gradnji)
(1) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente in površino parcele namenjene gradnji.
V FZ parcele namenjene gradnji se štejejo tudi tlorisne projekcije enostavnih in nezahtevnih objektov na isti parceli namenjeni gradnji.
(2) Faktor odprtih zelenih površin (FOZP) je razmerje med površino zelenih in tlakovanih površin, namenjenih zunanjemu bivanju, ki služijo skupni rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke) ter celotno površino parcele namenjene gradnji.
(3) Na območju tega OPPN je določen faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji za stanovanjske objekte FZ = 40 %, za stanovanjske objekte z dopolnilno dejavnstjo FZ = 55 %, za obstoječe proizvodne objekte in objekte storitvene dejavnosti do FZ = 80 %. Faktor odprtih zelenih površin FOZP = 10 %.
(4) V smislu racionalne izrabe prostora se v bruto etažno površino (BEP) objekta ne šteje površina kletnih prostorov, vkopanih s treh strani ali pod parkiriščem in dovozom.
10. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
(1) Območje se napaja z regionalno cesto R3 610 odsek 1371 Pečnik–Žiri. Ob cesti so zgrajeni objekti različnih namenskih rab in različnih stavbnih mas. Zaledje obcestne pozidave so prosta nezazidana stavbna zemljišča. Za dostop na zaledni del se rekonstruira obstoječ priključek na regionalni cesti. Ob tem se rekonstruira obstoječa pot v dovozno cesto. Za potrebe nove gradnje v območju ZI/11-3 se izvede nova gradnja skupnega priključka, ki obenem nadomesti tudi individualen obstoječ priključek v tej enoti urejanja.
(2) Na prostih površinah se gradijo novi objekti in sicer pretežno stanovanjski. Obstoječi objekti ob cesti pa se lahko rekonstruirajo, odstranijo ali nadomestijo za potrebe osnovne in dopolnilne namenske rabe.
(3) Območje oziroma EUP se glede na izdelano zasnovo deli na zahodni del, osrednje območje in vzhodni obcestni del.
Osojnica ZI- ZI/11-1– zahodni del: 2 parceli
11: obstoječa pozidava namenjeni gradnji
ZI/11-2– osrednji del z 1 parcela
zaledno gradnjo: namenjeni gradnji
obstoječa pozidava –2 parceli
gradnja v nizu namenjeni gradnji
novogradnja
ZI/11-3– vzhodni obcestni 2 parceli
del: namenjeni gradnji
obstoječa pozidava 5 parcel
novogradnja namenjenih gradnji
--------------------------------------------------------------
SKUPAJ: 12 parcel
namenjenih gradnji
V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
11. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
+------------------+--------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+--------------------------------------------+
|ZI/11- 1 |ZAHODNI DEL |
|SS |Stanovanjske površine v območju mesta. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tip zazidave |Območje je razvrščeno v območje stanovanj. |
| |Izvedbeni pogoji glede velikosti in |
| |oblikovanja se za vse objekte ne glede na |
| |namensko rabo in klasifikacijo objekta |
| |prilagodijo oblikovanju stanovanjskih |
| |stavb. V območju se nahajajo stanovanjske |
| |stavbe s pomožnimi objekti kmetijske |
| |dejavnosti, zato se namenske rabe posegov, |
| |kot so dozidave, nadzidave, rekonstrukcije |
| |in spremembe namembnosti prilagodijo |
| |pogojem bivanja, stanovanjskim zasnovam in |
| |oblikovanju. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov |Primarno se ohranja obstoječa pozidava. |
|po klasifikaciji |Dozidave, rekonstrukcije in spremembe |
| |namembnosti so dovoljene kot dopolnitev. |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, |
| |12730 Kulturni spomeniki. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Spremljajoče |12301 Prodajalne in druge storitvene |
|dejavnosti oziroma|dejavnosti, skupaj do 40 % koristne |
|zahtevni in manj |površine pritličja (ali etaže na terenu), |
|zahtevni objekti |12713 in 12714 Nestanovanjske kmetijske |
| |stavbe, ki lahko presegajo velikost |
| |stanovanjskih objektov skupaj za 10 %, pri |
| |tem morajo zagotoviti neovirane dovoze, |
| |dostope in vzdrževanje objektov. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Izključujoče |1261 Stavbe splošnega družbenega pomena, |
|dejavnosti |1251 Industrijske stavbe in skladišča, |
| |V enoti urejanja niso dovoljeni objekti, ki |
| |po velikosti izstopajo od individualne |
| |stanovanjske gradnje za več kot 10 %. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |1. Obstoječi objekti: |
| |OB1 dim. 10,00 x 10,30 m, |
| |OB2 dim. 12,20 x 9,60 m; |
| |gospodarski objekt GK1 dim. 8,05 x 5,90 m; |
| |– Obstoječi objekti ohranjajo obstoječe |
| |gabarite. Dozidave so možne v eni smeri do |
| |maksimalno 30 % tlorisne površine |
| |obstoječega pritličja (etaže na terenu) ob |
| |upoštevanju potrebnih odmikov od ceste, |
| |sosednjih objektov in posestnih mej, |
| |– zaradi reliefnih pogojev so dovoljene |
| |dozidave k obstoječim objektom ali gradnje |
| |v nizu (se z eno stranico dotikajo |
| |obstoječega objekta), v linearni smeri pa |
| |lahko z zamikom ali pravokotno na vzdolžno |
| |os obstoječega objekta (gradnja na ključ), |
| |– pri večjih dozidavah je nujno upoštevati |
| |požarne odmike, dovoze, dostope in primerno |
| |osvetlitev obstoječih in novih prostorov |
| |tangiranih objektov. |
+------------------+--------------------------------------------+
12. člen
+------------------+--------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+--------------------------------------------+
|ZI/11 – 2 |OSREDNJE OBMOČJE |
|SS |Stanovanjske površine v območju mesta. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tip zazidave |Ker je območje razvrščeno v območje |
| |stanovanj, se izvedbeni pogoji glede |
| |velikosti in oblikovanja vsi objekti ne |
| |glede na namensko rabo in klasifikacijo |
| |objekta prilagodijo oblikovanju |
| |stanovanjskih stavb. |
| |V območju je obstoječa proizvodna |
| |dejavnost. V primeru posebne tehnologije, |
| |ki jo je v osnovi možno umestiti v objekte, |
| |kot je okoliška stanovanjska pozidava, so |
| |možna manjša odstopanja zaradi tehnologije |
| |in izvedbe ukrepov zaradi zmanjšanja |
| |vplivov na bivalno okolje sosednjih |
| |objektov. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov |Ohranja se obstoječa pozidava. V območju je |
|po klasifikaciji |predvidena gradnja stanovanjskih ter |
| |poslovnih objektov in objektov z |
| |dopolnilnim programom. |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, |
| |1230 Trgovske in druge za storitvene |
| |dejavnosti, |
| |1251 Stavbe za proizvodnjo, |
| |12420 Garažne stavbe samo za potrebe EUP; |
| |12730 Kulturni spomeniki. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Spremljajoče |1251 Stavbe za proizvodnjo, delavnice, |
|dejavnosti oziroma|skladišča v obstoječih površinah z |
|zahtevni in manj |uporabnim dovoljenjem oziroma v delih |
|zahtevni objekti |objekta, ki ne presegajo 30 m2 uporabne |
| |površine tako, da bivalno okolje ni moteno, |
| |12713 in 12714 Nestanovanjske kmetijske |
| |stavbe, ki ne presegajo velikost |
| |stanovanjskih objektov skupaj za +10 % |
| |stavbišča, pri tem morajo zagotoviti |
| |neovirane dovoze, dostope in vzdrževanje |
| |objektov. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Izključujoče |1261 Stavbe splošnega družbenega pomena |
|dejavnosti |V enoti urejanja niso dovoljeni vsi |
| |objekti, ki po velikosti izstopajo od |
| |obstoječih objektov z enako gradnje več kot |
| |10 %. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |1. obstoječi objekti: |
| |– proizvodni objekt OB3 dim. 6.00 m X 27,00 |
| |m, |
| |ostane v obstoječih gabaritih z možnostjo |
| |izvedbe obzidave + 0,50 m, |
| |– dozidava nadstrešnice B1 na južni stani |
| |objekta OB3 po celotni dolžini |
| |obcestne fasade v širini dim. 43,00 m X |
| |4,50 m, |
| |– obstoječa stanovanjska hiša se lahko |
| |nadomesti z objektom za potrebe trgovske |
| |ali storitvene dejavnosti; |
| |2. nova gradnja: |
| |– zasnova objektov je pravokotna, |
| |prevladujejo naj enostavni pravokotni |
| |volumni z razmerjem stranic 1,2: 1 ali |
| |daljši; |
| |– stanovanjska hiša A1 – nova gradnja: |
| |9,00 x 14,00 m s toleranco ± 0,70 m v obe |
| |smeri, |
| |vkopana klet Ak – nova gradnja: |
| |6,50 x 8,05 m + 6,50 x 6,50 m s toleranco ± |
| |0,70 m v obe smeri, |
| |– stanovanjska hiša A2 – nadomestna |
| |gradnja: |
| |9,00 x 12,00 m s toleranco ± 0,70 m v obe |
| |smeri, |
| |– objekt B2 – obstoječ stanovanjski objekt |
| |se lahko v celoti spremeni ali |
| |nadomesti v objekt za trgovske ali druge |
| |storitvene dejavnosti, |
| |prenova, rekonstrukcija ali nadomestna |
| |gradnja: |
| |9,00 x 16,00 m s toleranco ± 0,70 m v obe |
| |smeri |
| |dozidava nadstrešnice po celotni dolžini |
| |obcestne fasade v širini 4,50 m, |
| |– lociranje objektov je razvidno iz |
| |grafičnih podlag, |
| |– znotraj danega maksimalnega oboda |
| |objektov, ki je označen v grafičnih |
| |prilogah, se objekt lahko lomi oziroma |
| |sestavi v obeh med seboj pravokotnih smereh |
| |osnovnega objekta, |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |funkcionalna dopolnitev dejavnosti, morajo |
| |biti arhitekturno usklajene z osnovnim |
| |stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti |
| |znotraj območja, |
| |– večje nadstrešnice se projektno obdelajo |
| |kot manj zahteven objekt, nadstrešnice nad |
| |vhodi in terasah se vključijo v projekt |
| |osnovnega objekta. |
+------------------+--------------------------------------------+
13. člen
+------------------+--------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+--------------------------------------------+
|ZI/11 – 3 |VZHODNI OBCESTNI DEL |
|SS |Stanovanjske površine v območju mesta. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tip zazidave |Območje je razvrščeno v območje stanovanj, |
| |zato se izvedbeni pogoji glede velikosti in |
| |oblikovanja za objekte ne glede na namensko |
| |rabo in klasifikacijo objekta prilagodijo |
| |oblikovanju stanovanjskih stavb. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrste objektov |Primarno je predvidena gradnja |
|po klasifikaciji |stanovanjskih objektov in objekti z |
| |dopolnilnim programom. |
| |1110 Enostanovanjske stavbe, |
| |1121 Dvostanovanjske stavbe, |
| |1122 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
| |1230 Trgovske in druge za storitvene |
| |dejavnosti, |
| |12420 Garažne stavbe samo za potrebe EUP. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Spremljajoče |1122 Tri- in večstanovanjske stavbe, pomeni |
|dejavnosti oziroma|niz stanovanjskih stavb vezanih na skupni |
|zahtevni in manj |cestni priključek, |
|zahtevni objekti |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
| |do celotne koristne površine pritličja |
| |oziroma etaže na terenu, |
| |12203 Stavbe s pisarnami in poslovnimi |
| |prostori, do celotne koristne površine ene |
| |etaže, |
| |12301 Prodajalne, skupaj do celotne |
| |koristne površine pritličja oziroma etaže |
| |na terenu, |
| |12713 in 12714 Nestanovanjske kmetijske |
| |stavbe, na načrtovani lokaciji stanovanjske |
| |hiše, ki ne presegajo velikost |
| |stanovanjskih objektov skupaj za +10 % |
| |stavbišča, pri tem morajo zagotoviti |
| |neovirane dovoze, dostope in vzdrževanje |
| |objektov. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Izključujoče |1252 Industrijske stavbe, |
|dejavnosti |1261 Stavbe splošnega družbenega pomena, |
| |V enoti urejanja niso dovoljeni vsi objekti |
| |ne glede na dejavnost. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |1. obstoječi objekti: |
| |– stanovanjska hiša OB4 dim. 16,00 x 10,30 |
| |m, |
| |ostane v obstoječih gabaritih z možnostjo |
| |izvedbe obzidave + 0,50 m, |
| |– stanovanjska hiša OB5 dim. 17,45 x 11,70 |
| |m, |
| |ostane v obstoječih gabaritih z možnostjo |
| |izvedbe obzidave + 0,50 m, |
| |– obstoječe gospodarsko poslopje GK 2 dim. |
| |8,80 x 8,50 m |
| |ostane v obstoječih gabaritih, možna je |
| |sprememba namembnosti v okvirih |
| |dovoljenih dejavnosti, |
| |2. nova gradnja: |
| |– zasnova objektov je podolgovata, |
| |prevladujejo naj enostavni pravokotni |
| |volumni z razmerjem stranic 1,2:1 ali |
| |daljši; glede na prostorske danosti je |
| |možno objekte vzdolžno sestaviti v niz ob |
| |skupnem dovozu. Poleg tega je željeno |
| |višinski gabarit vpeti v padajoč teren – z |
| |zamikom posameznih etaž. |
| |Izhodiščni tlorisni gabariti so označeni v |
| |grafiki: |
| |– stanovanjska hiša S1 – nova gradnja: |
| |8,00 x 11,00 m s toleranco ± 0,70 m v obe |
| |smeri, |
| |– stanovanjska hiša S2 – nova gradnja: |
| |8,50 x 11,00 m + 7,05 x 6,50 m, |
| |– stanovanjski hiši S3, S4 – nova gradnja: |
| |8,50 x 11,00 m, |
| |– stanovanjska hiša S5 – nova gradnja: |
| |8,50 x 11,00 m + 6,50 x (5,70 + 1,55), |
| |– gospodarsko garažni objekti: G1, G2, G3, |
| |G4 in G5 – nova gradnja: |
| |6,50 x 6,50 m, |
| |– izhodišče lociranja objektov je razvidno |
| |iz grafičnih podlag, |
| |– tolerance velikosti objektov so podane z |
| |mejami možnosti širitve objektov v smislu |
| |druge ali mansardne etaže, druga ali |
| |dodatna toleranca pri umeščanju objekta v |
| |padajoč teren pa je meja območja |
| |zazidljivosti. Te tolerance veljajo |
| |predvsem za objekte: S2, S3, S4, S5, |
| |– znotraj danega oboda objektov, ki je |
| |označen v grafičnih prilogah, se objekt |
| |lahko lomi oziroma sestavi v niz med seboj |
| |povezanih delov, |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |funkcionalna dopolnitev dejavnosti, morajo |
| |biti arhitekturno usklajene z osnovnim |
| |stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti |
| |znotraj območja in ne smejo posegati v |
| |svetel profil ceste – skupen dovoz, |
| |– večje nadstrešnice se projektno obdelajo |
| |kot manj zahteven objekt, manjše |
| |nadstrešnice nad vhodi in terasah se |
| |vključijo v projekt osnovnega objekta. |
+------------------+--------------------------------------------+
14. člen
Pogoji višinskih gabaritov in oblikovanja objektov na celotnem obravnavanem območju so za vse enote urejanja tega odloka enake, in sicer:
+------------------+--------------------------------------------+
|Umestitev objekta |Odmiki novih objektov so definirani v 37. |
| |členu Odloka o Občinskem prostorskem načrtu |
| |Občine Žiri – OPN (Uradni list RS, št. |
| |1/11). |
+------------------+--------------------------------------------+
+------------------+--------------------------------------------+
|Etažnost |– višinski gabarit je v izhodišču prilagojen|
| |okoliški pozidavi K +P+M ali P+1+M, v vsakem|
| |primeru je gabarit visok 3 etaže, kjer je |
| |spodnja etaža vpeta v padajoč teren in je |
| |kota srednje (2.) etaže lahko maksimalno |
| |0,50 m n ad raščenim terenom najbolj |
| |vkopanega dela objekta; |
| |– skladno z določili OPN-ja je izjemoma |
| |maksimalna dopustna etažnost klet, |
| |pritličje, 1. nadstropje in mansarda ali |
| |podstrešje (K+P+1N+M). V teh primerih je |
| |potrebno objekt vpeti v teren tako, da ne |
| |izstopa od silhuete poselitve oziroma je |
| |najvišja kota fasade na kapni strani objekta|
| |na nižjem raščenem terenu nad terenom največ|
| |10,00 m do kapi; |
| |– vkopana klet ima samo kletno etažo; |
| |– pri sestavljenem objektu so posamezni deli|
| |lahko nižji; |
| |– objekti so lahko tudi medetažni tako, da |
| |sledijo konfiguraciji terena in |
| |funkcionalnim rešitvam programa in v |
| |maksimalnih višinah ne presegajo določenega |
| |vertikalnega gabarita. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Strehe |– izhodišče je simetrična dvokapna streha, |
| |– naklon strešin je med 38° in 45°, |
| |– sleme je vzporedno z daljšo stranico |
| |objekta ali prilagojeno gradnji v nizu, |
| |– pri teh strehah je kritina opečna, rjavo |
| |rdeča ali temno siva, |
| |– v mansardnem delu je možno izvesti frčade,|
| |ki sledijo členitvi fasad, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in |
| |sončne celice) je možno namestiti na ploskev|
| |strešine, |
| |– dovoljena je zelena streha nižjega naklona|
| |ali prilagojena reliefnim nagibom. |
| |Streha je lahko sestavljena: |
| |– nad delom objekta je lahko streha |
| |enokapnica položena kot strešina osnovne |
| |strehe ali pravokotna na osnovno os, |
| |– sestavljena in kombinirana streha je lahko|
| |z zeleno streho, pohodno ali nepohodno |
| |streho z naklonom 2°–10°, |
| |– Na strehe nižjega naklona je priporočljiva|
| |namestitev sončnih kolektorjev ali |
| |fotovoltaike. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Materiali in |– Prednost naj imajo naravni materiali. |
|barve |– Fasade morajo biti za objekt izdelane po |
| |enotnem konceptu in slediti oblikovanju |
| |tovrstnih objektov. Avtor objekta izbere |
| |barvno kompozicijo v spektru, ki je |
| |kompatibilen z objekti v okolici in sicer v |
| |spektru svetlih naravnih tonov do temnejših |
| |peščenih tonov. |
| |– Nasičene barvne fasade so dopustne samo |
| |kot oblikovni poudarek in ne smejo presegati|
| |20 % površine posamezne fasade. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Enostavni objekti |– Na parcelah namenjene gradnji obstoječih |
| |in novih objektov so dopustni vsi enostavni |
| |in nezahtevni objekti za lastne potrebe. |
| |– Na celotnem območju so dovoljeni pomožni |
| |infrastrukturni objekti in postavitev urbane|
| |opreme. |
+------------------+--------------------------------------------+
15. člen
(višinska umestitev nove gradnje)
Višinske kote so določene na podlagi prostorskih danosti in načrtovane ceste, na katero se objekti navezujejo. Zaradi konfiguracije terena se višinsko umeščanje pri vseh objektih navezuje na koto priključka, kateremu se prilagodi dovoz s parkiriščem in vhodom v objekt. Zato so v preglednici navedene izhodiščne kote cestnega priključka. Osnova tolerance višinske kote cestnega priključka je trasiranje novih ali rekonstruiranih cestnih povezav in dovozov.
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
| Oznaka| Višinska |Višinski| Opomba: | Izhodiščne |
|objekta| izhodiščna |gabarit | Lokacija | pritličja |
| | kota | |najnižje etaže| ali vhoda glede |
| | | | | na koto dovoza |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
|A 1 |Pritličje |K+P+M |Pritličje na |Pritličje na |
| |507.00 m | |terenu je |padajočem terenu, |
| |n.m. | |vezano na |kjer je vzhodni |
| | | |dovoz in |del dvignjen nad |
| | | |dovodno cesto.|raščen teren. Na |
| | | |Pod hišo se |nivoju pritličja |
| | | |lahko izvede |formirano |
| | | |klet. |dvorišče, na |
| | | | |katerega sta |
| | | | |vezana parkirišče |
| | | | |in uvoz v kletno |
| | | | |etažo. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
|Ak |Klet |K |Klet na nivoju| |
| |507.00 m | |dvorišča | |
| |n.m. | |stanovanjske | |
| | | |hiše A1. | |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
| |Pritličje |K+P+M |vkopana klet |Uvoz v kletno |
|A2 |498,80 m | | |etažo iz vzhodne |
| |n.m. | | |strani iz dovozne |
| | | | |ceste. Dostop v |
| | | | |pritličje iz |
| | | | |raščenega terena |
| | | | |na severni |
| | | | |strani. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
| |Klet |K+P+M |Dovoz iz|Uvoz v kletno |
|B1 |492,85 m | |nivoja kleti |etažo iz južne |
| |n.m. | |na južni |strani preko |
| | | |strani preko |dvorišča iz |
| | | |dvorišča. |regionalne ceste. |
| | | | |Dostop v |
| | | | |pritličje iz |
| | | | |terase med |
| | | | |obstoječima |
| | | | |objektoma ali iz |
| | | | |raščenega terena |
| | | | |na severni |
| | | | |strani. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
| |Klet |K+P+M |Dovoz iz|Uvoz v kletno |
|B2 |492.55 m | |nivoja kleti |etažo iz južne |
| |n.m. | |na južni |strani preko |
| | | |strani preko |dvorišča iz |
| | | |dvorišča. |regionalne ceste. |
| | | | |Dostop v |
| | | | |pritličje iz |
| | | | |raščenega terena |
| | | | |na severni strani |
| | | | |ali preko |
| | | | |diferencialni |
| | | | |stopnic na |
| | | | |vzhodni strani. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
|S1 |Klet |K+P+M |Kota dovoza. |Dovoz v garažo iz |
| |494.10 m | |Kota najnižje |zahodne strani |
| |n.m. | |etaže. |preko na |
| |lahko klet | | |rekonstruirano |
| |493.15 m | | |obstoječo pot. |
| |n.m. | | |Hiša je lahko v |
| | | | |etažnem zamiku, |
| | | | |tako da je klet |
| | | | |na terenu na |
| | | | |južni strani. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
|S2 |Klet |K+P+M |Navezava na |Dovoz na nivoju |
| |494.30 m | |skupinski |kleti preko |
| |n.m. | |dovoz. |skupinskega |
| | | | |dovoza. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
|S3 |Klet |K+P+M |Navezava na |Dovoz na nivoju |
| |492.85 m | |skupinski |kleti preko |
| |n.m. | |dovoz. |skupinskega |
| | | | |dovoza. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
|S4 |Klet |K+P+M |Navezava na |Dovoz na nivoju |
| |492.45 m | |skupinski |kleti preko |
| |n.m. | |dovoz. |skupinskega |
| | | | |dovoza. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
|S5 |Klet |K+P+M |Navezava na |Dovoz na nivoju |
| |491.00 m | |skupinski |kleti preko |
| |n.m. | |dovoz. |skupinskega |
| | | | |dovoza. |
+-------+------------+--------+--------------+------------------+
16. člen
(splošni dopustni posegi)
V celotnem območju urejanja so dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije:
21120 Ceste in javne poti,
21110 Cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča,
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje:
– ograja,
– oporni zid, škarpa,
– stabilizacijski objekt za vzdrževanje plazu.
17. člen
(postavitev objektov)
(1) Postavitev posameznih objektov sledi konfiguraciji terena, kjer je daljša stranica vzporedna plastnicam. Enovita zasnova naselja se navezuje na osnovani cestni skelet tako, da so definirane regulacijske linije, ki sledijo obstoječi vzdolžni obcestni pozidavi. Poleg tega je možno na osnovnem vzdolžnem delu objekta izvesti še dodaten del objekta v pravokotni smeri.
(2) Dovozi do objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje na cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo napajalni cesti.
(3) Odmiki od cest, na katere se navezujejo stanovanjske hiše, so podani z odmikom najbližjega vogala, ki je razviden v grafičnem delu. Odmiki objektov od parcel namenjeni gradnji so tudi podani v grafičnem delu.
(4) Gradnja pomožnih in začasnih objektov v obcestnem pasu ni dovoljena, kakor tudi ne ob meji z manjšim odmikom od 2,00 m, razen predvidene gradnje v nizu, nadstrešnic nad parkirnimi mesti na parcelah namenjenih gradnji s soglasjem mejaša.
(5) Delitev območja na parcele namenjene gradnji, razporeditev in postavitev objektov na parcelo namenjene gradnji znotraj območja zazidljivosti ter tlorisni gabariti so razvidni iz grafičnih prilog.
18. člen
(zunanje ureditve)
(1) Proste površine ob objektih so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi dvorišč, teras, atrijev in parkovnih ureditev in vrtov.
(2) Ograje naj bodo enotno oblikovane, in sicer na klasično zidanem podstavku (kamen); v višini do 0,50 m je lahko nameščena transparentna ograja do skupne višine nad nivojem ceste pred objektom do 1,20 m. Lahko pa se izvede samo nizek delilni zid do višine 0,50 m z zasaditvijo na zemljišču investitorja.
(3) Ograje, ki ločujejo zasebne vrtove so lahko izvedene kot živa meja, žična ali transparentna ograja do maksimalne skupne višine 1,50 m nad nivojem raščenega terena.
(4) Zasaditev in ograje na cestnih priključkih ne smejo ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
(5) Raščen teren je razgiban, zato je možna gradnja opornih zidov. Manjše višinske razlike med parcelami namenjene gradnji (do 1,20 m) se lahko izvedejo kot utrjene brežine, zasajene z ustrezno vegetacijo. Večje višinske razlike, ki niso podaljšek stanovanjskih objektov, se uredijo terasasto z vmesno zasaditvijo in z opornimi zidovi do višine 1,50 m. Kolikor so oporni zidovi podaljšek objekta, le-ti lahko segajo do višine etaže.
(6) Obstoječi in novi oporni zidovi vzdolž regionalne ceste se lahko gradijo na novo ali rekonstruirajo na severnem robu načrtovanega hodnika za pešce, z upoštevanjem odvodnega jarka do višine 1,50 m skladno z izvedbeno dokumentacijo, ki jo potrdi pristojni organ upravljavca ceste.
19. člen
(utrjene in zelene površine)
(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora. Zasnova stanovanjskega dela naselja načrtuje kot javne površine samo vse prometne površine ob uvozih.
(2) Lokacija za postavitev spominskega ali kakega drugega obeležja ter ureditev dostopov do obstoječih vrednot prostora naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo izboljša orientacijska preglednost širšega prostora. Izhodišča umestitve in oblikovanje poda pristojni zavod za kulturno dediščino ali zavod za ohranjaje naravnih vrednot.
(3) Na prostih površinah izven funkcionalnih zemljišč grajenih struktur je potrebno ohraniti avtohtono zasaditev, skupaj s posameznimi večjimi drevesi znotraj posameznih parcel namenjene gradnji.
(4) Večji del površin znotraj območja urejanja so zelenice ob objektih znotraj parcel namenjene gradnji. Pri urejanju teh zelenih površin se na mestih, kjer je to mogoče, ohrani obstoječa avtohtona drevnina, predvsem starejša, večja drevesa. Potrebno je vzdrževanje vrtov ob stanovanjskih hišah, vključno z ograjami ter zidovi. Dovoljena je uporaba tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar velja tako za prosto-stoječe rastline, skupine in žive meje.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
20. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanju prometnega skeleta. Zasnova upošteva sistem obcestne pozidave s posameznimi priključki.
(2) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s predlaganim posegom v varovalni pas državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državen ceste idr.
(3) Območje se navezuje na regionalno cesto R3 610 Pečnik (Marof)–Žiri, odsek 1371. Za napajanje načrtovane gradnje se izvede rekonstrukcija obstoječe poti v dovozno cesto širine 3,50 m s priključkom.
(4) Dovozna cesta v enoti urejanja ZI/11-2 je načrtovana z obojestransko izvedbo bankine v širini 0,75 m v asfaltni izvedbi.
(5) Skupinski priključek in skupinski dovoz v enoti urejanja ZI/11-3 je dvosmeren, in sicer priključek širine 5,50 m ter skupinski dovoz širine 4,50 m z izvedbo enostranske bankine 0,75 m.
(6) Dovozna cesta in skupinski priključek bosta opremljena z odvodom meteornih vod z vozišča in povoznih površin preko lovilcev olj v obstoječ odprt jarek.
(7) Ob regionalni cesti na severni strani se na vrhu jarka izvede pločnik v širini 1,60 m.
(8) Ob ukinitvi priključka na parcelo 522/2 k.o. Žiri je treba pločnik predvideti do novega skupnega priključka, tako da bo obstoječi priključek fizično zaprt.
21. člen
(tehnični pogoji ureditev prometnih površin)
(1) Na podlagi idejne zasnove novih ali rekonstruiranih cestnih priključkov je potrebno izdelati in upravljavcu državne ceste (Direkcija RS za ceste) posredovati projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije (strokovnih podlag idr.), ki mora biti izdelana v skladu z navodili upravljavca državne ceste. Projektna naloga mora biti potrjena s strani pristojne komisije upravljavca državne ceste, kar je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije (projektov PGD, PZI idr).
(2) Pri določanju širine predvidenega pločnika je potrebno upoštevati ustrezne širine za gibanje pešcev ter ustrezne varnostne širine, kot to določa Pravilnik o projektiranju cest.
(3) V skladu z Zakonom o cestah morajo biti vse površine, ki so ob vozišču namenjene pešcem, biti brez komunikacijskih ovir in morajo zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam. Investitor mora na zaokrožitvah cestnih priključkov ali na lokacijah poglobljenih robnikov, preko katerih poteka pločnik, izvesti klančino za gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja. Pri dimenzioniranju površin za pešce se dodatno upoštevajo dimenzije za otroški voziček ter za invalidski voziček. Prehodi za invalidski voziček se oblikujejo s klančino najmanjše širine 1,0 m in z nagibom do 12,0 %, ki se neposredno priključi na niveleto vozišča. Stik klančine z voziščem mora biti izveden brez stopnje. Detajl klančine mora biti sestavni del projektne dokumentacije.
(4) Urejena mora biti ustrezna cestna razsvetljava v območju površin za pešce. Predvidene površine za pešce in kolesarje morajo biti izdelane v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest. Pri prečkanjih kolesarjev in pešcev preko vozišč je na njihovih prehodih potrebno zagotoviti ustrezne navezave in klančine za invalidne osebe, prav tako morajo biti prečkanja ustrezno pregledna in urejena s cestno razsvetljavo.
(5) Odvodnjavanje državne ceste zaradi ureditve tega območja ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda iz priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa.
(6) Prečkanja ter priključevanja komunalnih vodov z državnimi cestami morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično prikazana v tlorisni obliki in prečnimi prerezi napram državnim cestam. Minimalna globina komunalnih vodov glede na nivo državne ceste in odmiki morajo biti v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest.
(7) Za vse priključke, križišča in prehode za pešce mora biti zagotovljena ustrezna preglednost za dovoljeno hitrost.
(8) Znotraj meja cestnega sveta in preglednega trikotnika na predvidenih priključkih ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, reklamnih panojev, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju državne ceste ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju državne ceste (Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste, Uradni list RS, št. 86/09).
(9) V obravnavanem območju se ne načrtuje izgradnja javnih parkirnih mest. Za potrebe dela naselja se uredi na posameznem zemljišču investitorja primerno število parkirnih ali odstavnih mest.
(10) Investitor oziroma izvajalec del si mora pred pričetkom del, pogojenih z izgradnjo komunalnih priključkov (prekopi ...) pridobiti potrebno soglasje – dovoljenje pristojne službe občinske uprave za ceste.
22. člen
(mirujoči promet)
(1) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
– stanovanjske stavbe 2 PM na stanovanjsko enoto.
(2) Za potrebe dopolnilne dejavnosti je potrebno zagotoviti
na zemljišču investitorja:
– trgovske stavbe 1 PM / 25 m2 BTP,
– druge storitvene
dejavnosti 1 PM / 40 m2 BTP,
– obrtne (proizvodne)
dejavnosti 1,5 PM na dva zaposlena,
– gostinski lokal 1 PM / na 4 sedeže.
(3) Kolikor se v okviru parcele namenjene gradnji investitorja ne zagotovi ustreznega števila parkirnih mest za potrebe kapacitet poslovne dejavnosti, so investitorji za uporabo parkirišč na sosednjih območjih dolžni prispevati sorazmerni delež za izgradnjo in urejanje le-teh.
(4) Na tlakovanih površinah ob objektih morajo investitorji zagotoviti potrebne dostope do objektov in uvoze na parcele, manipulacijske površine za obračanje osebnih vozil ter dostope za intervencijska vozila v skladu s požarnimi predpisi.
VII. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
23. člen
(varstvo voda)
(1) V obravnavanem območju in v vplivnem območju ni vodotoka. Posledično območje ni ogroženo zaradi poplav.
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in, da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Padavinske odpadne vode iz streh objektov je potrebno ponikati (če to dovoljujejo sama tla), pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana.
(4) Sanitarne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem. Pred izvedbo javnega kanalizacijskega sistema naselja Žiri so sanitarne odpadne vode speljane v nepretočno greznico ali malo čistilno napravo. Kanalizacijski odvodni sistem mora poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izpustom v podtalje. Eventualne tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma očiščene do meje, ki jo sistem dopušča.
(5) Odvajanje padavinskih odpadnih voda iz asfaltiranih manipulativnih površin oziroma dvorišč je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj v obstoječ obcestni jarek.
VIII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
24. člen
(splošno)
(1) OPPN obravnava komunalne vode in priključke znotraj ureditvenega območja ter del tras kanalizacijskega, vodovodnega, elektroenergetskega, telekom omrežja, ki segajo tudi preko meje območja urejanja. Razmejitev je razvidna v karti št. 06: Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo. Pri pripravi, izvedbi in uporabi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(3) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavljajo ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi. Speljano naj bo vzporedno s potekom prometnic in dovozov k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(5) Vse stavbe se priključijo na gospodarsko javno infrastrukturo.
Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za samooskrbne objekte se v projektni dokumentaciji (PGD) obdela alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike.
25. člen
(vodovod)
(1) Obstoječi objekti so priključeni na javno vodovodno omrežje z obstoječimi priključki. Pri projektiranju in izvedbi vodovoda in priključkov morajo biti upoštevane smernice nosilca urejanja prostora za vodooskrbo Občine Žiri, ki so v prilogah tega odloka.
(2) Preko dela območja poteka javni vodovod S 200 mm, ki služi kot rezervni vodovod za naselje Žiri ter zagotavljanje požarne vode na področju naselja Osojnica ter razbremenilni vod S 150 za izpust viška vode iz vodohrana. V primeru kakršnihkoli gradbenih posegov v varovalni pas navedenih vodovodnih cevi je potrebno predhodno obstoječe cevi zamenjati.
(3) Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo pitne vode, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, razen v primeru, da se investitor odloči za tehnično in tehnološko primerno napajanje kot samooskrba objekta. V primeru priključitve na javno vodovodno omrežje mora biti le-to urejeno v skladu s sledečimi pogoji:
Vsaka posamezna stavba mora biti opremljena s samostojnim vodovodnim priključkom, ki mora praviloma potekati po zemljiščih lastnika stavbe.
(4) Za vodovodne priključke, dimenzije do DN 50 se uporabijo cevi iz polietilena z minimalno trdnostjo 10 Mpa, priključki enaki ali večji do DN 89 pa morajo biti izdelani iz nodularne litine. V primeru, da se vgradi priključna cev iz polietilena mora biti vgrajena v zaščiti PVC ali PE cevi (minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu DN 50 je DN 5 cm) in tlačne stopnje minimalno PN 6. Praviloma je potrebno cevovod projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od parcelnih meja min. 1,0 meter.
Upoštevati je potrebno vse določbe, navedene v tehničnih normativih in normativih Občine Žiri.
(5) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda.
(6) Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljavec vodovoda.
26. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) V obravnavanem območju OPPN ni javnega kanalizacijskega omrežja. Območje OPPN, s katerim se ureja razširitev naselja Stare Žiri je potrebno opremiti z javnim kanalizacijskim omrežjem, s katerim bo urejeno zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Zasnova javnega kanalizacijskega omrežja mora biti načrtovana v ločenem sistemu tako, da se padavinske vode iz strešin ter utrjenih, tlakovanih in drugih površin, odvodnjavajo ločeno od komunalnih odpadnih vod.
(2) Do izvedbe javnega kanalizacijskega sistema z ustrezno čistilno napravo se odvod sanitarne kanalizacije rešuje z individualnimi malimi čistilnimi napravami ali nepretočnimi greznicami, ki so locirane na način, ki omogoča naknadno priključevanje na bodoči kolektorski sistem s priključkom na novo čistilno napravo naselja Žiri. Po izgradnji javnega kanalizacijskega sistema se bodo morali vsi objekti obvezno priključiti na javno kanalizacijo.
(3) Pri izgradnji objektov posamezne faze se lahko gradijo male čistilne naprave za skupino objektov (2 ali več stanovanjskih hiš skupaj). Vse te male čistilne naprave so locirane na zemljišču investitorjev.
(4) Odvodnjavanje padavinske odpadne vode je potrebno reševati preko ponikovalnih jarkov ali preko ponikovalnih drenažnih cevovodov v okviru investitorjevih parcel namenjeni gradnji.
(5) Urediti je potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce in kolesarske steze. Meteorna kanalizacija naj bo speljana preko lovilcev maščob in peska v ponikanje.
(6) Drenažne in zaledne vode iz posameznih parcel ni dovoljeno priključiti v javni kanalizacijski sistem, namenjen odvodnjavanju komunalnih odpadnih vod.
(7) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javno kanalizacijsko omrežje pod pogoji upravljavca. Do izgradnje javnega omrežja imajo individualne greznice ali male čistilne naprave.
(8) Vsa montažna dela kanalizacije sme izvršiti pooblaščeno podjetje ali strokovno usposobljena oseba, vendar s soglasjem in pod nadzorstvom upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja.
27. člen
(električno omrežje)
(1) Na severnem delu ureditvenega območja sega zemljišče s parc. št. 517/3 k.o Žiri v območje varovalnega pasu obstoječega srednjenapetostnega (v nadaljevanju SN) daljnovoda, ki oskrbuje z električno energijo transformatorske postaje TP 20/0,4 kV v smeri Ledin. Preko ureditvenega območja poteka nizkonapetostni (NN) nadzemni vod (2-Žiri Vovčar), ki se napaja iz bližnje transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Žiri peskokop (parc. št. 459 k.o. Žiri). Omenjen NN izvod napaja obstoječe objekte in je izveden z vodniki tipiziranega prereza A1 4 X 70 mm2 oziroma A1 3 X 35+71,5 mm2.
(2) Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu Žiri zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja.
(3) Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu z elektroenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja (Elektro Ljubljana d.d.).
(4) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena s števci z dajalnikom impulzov.
(5) PMO predvidenih objektov morajo biti locirane na stalno dostopnem mestu in po potrebi omogočati vgradnjo večjega števila merilnih mest.
(6) Vsi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami in bodo namenjeni napajanju predivdenih objektov na obravnavanem območju, naj se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
(7) V priključno merilne kabelske omarice predvidenih objektov je potrebno vgraditi prenapetostne odvodnike razreda I, na mestih iz nadzemnega v podzemni vod pa je potrebno namestiti prenapetostne odvodnike razreda II za zunanjo vgradnjo. V obeh primerih je potrebno izvesti ustrezno ozemljitev, za katero je potrebno izvesti kontrolne meritve.
(8) Po celotni trasi priključnega nizkonapetostnega zemeljskega voda je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4x25 mm.
28. člen
(izvedbeno tehnični pogoji priključevanja na elektro omrežje)
(1) Predviden poseg v prostor na območju obravnavane prostorske ureditve je glede obstoječega NN omrežja v primeru ohranitve gabaritov stanovanjskega objekta (zunanjih sten, naklon in sleme srehe), ki se prekvalificira v poslovno proizvodni objekt ob obstoječem proizvodnem objektu, možen brez posebnih pogojev. Pri morebitnem posegu v območje varovalnega pasu omenjenega SN daljnovoda na severnem delu ureditvenega območja, pa je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elekroenergetskih omrežij oziroma predhodno izvesti ustrezen umik SN daljnovoda skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d.
(2) V primeru izpolnjenih pogojev iz točke (1) bo za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov v 1. gradbeni fazi (ureditvena enota ZI/11-2 SS) potrebno zgraditi nizkonapetostni odcep iz obstoječe priljučno merilne omarice na fasadi objekta (parc. št. *186 k.o. Žiri), ki mora biti izveden z vodniki minimalnega tipiziranega prereza A1 4x70 mm2. Pri tem mora biti dvižni vod na predmetnem objektu enak omenjenemu prerezu. Obstoječo priključno merilno omarico na fasadi objekta pa se po potrebi zamenja za večjo ustreznih dimenzij.
(3) V primeru posega v strukturo novo namenjenega objekta poslovno proizvodni dejavnosti, pa se le-ta dopušča pod pogojem, da se na rob parcele, v linijo obstoječega NN izvoda, ki poteka preko gospodarskega objekta postavi zatezni drog ustrezne višine, na katerega se prestavi oziroma podaljša omenjeni NN izvod in nanj preveže vse sosednje objekte. Napajanje objektov v okviru ureditvene enote ZI/11-2 SS pa se zagotovi preko novega NN priključnega zemeljskega voda minimalnega tipiziranega prereza A1 4x70 mm2 od novega stojnega mesta do PMO na fasadi poslovno proizvodnega objekta. Kolikor bodo gabariti nadomestnega (novozgrajenega) objekta presegli min. varnostno oddaljenost od obravnavanega NN izvoda, bo potrebno izvesti pokablitev le-tega skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Končna stojna mesta (drogove), ki pomenijo prehod NN nadzemnega voda v zemeljski vod se postavi na rob ureditvenega območja oziroma tako, da ne ovirajo gradnje predvidenih objektov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti mehanskim zaščitam zemeljskih vodov na odsekih, ki bodo potekali pod povoznimi površinami.
(4) Napajanje stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 522/2 k.o. Žiri se zagotovi z vključitvijo v nov NN odcep, ki bo namenjen napajanju dveh stanovanjskih objektov na ureditveni enoti ZI/11-2 SS. Vključitev mora biti izvedena z vodniki enakih dimenzij.
(5) Za priklop preostalih objektov na ureditveni enoti ZI/11-3 SS bo predhodno potrebno, med vpetjem na fasadi objekta s parc. št. *249 k.o. Žiri in strešnim stojalom objekta s parc. št. 526/2 k.o. Žiri, zamenjati obstoječ NN vod tipiziranega prereza A1 3x35+71,5 mm2 z vodniki večjega prereza A1 4x70 mm2. Na zemljišču s parc. št. 526/1 k.o. Žiri pa se v liniji obstoječega NN voda postavi zatezni drog in izvede prehod v zemeljski vod enakega prereza, ki bo namenjen napajanju omenjenih objektov.
29. člen
(TK omrežje)
(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Pri pripravi dokumentacije in gradnji objektov A1 in A2 v območju ZI/11-1 je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d. k projektnim rešitvam.
(2) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.
(3) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije d.d. Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
(4) Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220V).
(5) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na TK omrežje pod pogoji upravljavca.
30. člen
(CaTV omrežje)
(1) V območju urejanja ni izvedenega CaTV omrežja. Načrtuje se kabelski CaTV razvod v območju napajalnih cestah. Koaksialni kabli bodo pod asfaltnimi površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi.
(2) Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva del območja.
31. člen
(toplovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Ob območju OPPN-ja ni predvidena gradnja centralnega toplovodnega omrežja, zato se ogrevanje rešuje individualno.
(2) Kolikor investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno z obnovljivimi viri energije kot so:
– kurišča na biomaso,
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in geotermalne energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
32. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske.
(2) Vse ostale odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje parcele namenjene gradnji. Uporabniki morajo sami pripeljati komunalne odpadke do odjemnega mesta na dan odvoza smeti, skladno s sistemom ravnanja z odpadki v Občini Žiri. Odjemna mesta so razvidna iz grafičnih prilog.
(3) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03).
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
33. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
Na obravnavanem območju OPPN V Osojnico ZI 11 ni evidentirana nobena enota kulturne dediščine ali njeno vplivno območje.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
34. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnjo varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) se območje razporedi v III. stopnjo varstva pred hrupom, ki je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SS).
(3) Mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje varstva pred hrupom znašajo:
L(noč) – 50 dBA oziroma L(dvn) – 60 dBA.
(4) Obremenjevanje okolja s hrupom ne sme presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradbenih delih se zagotavlja da:
– so vsi gradbeni stroji in delovne naprave tehnično brezhibni ter ustrezajo standardom kakovosti glede emisij hrupa;
– se dela in prevoz opravljajo le podnevi, zvečer in ponoči ter ob nedeljah in praznikih pa samo izjemoma oziroma pri neodložljivih opravilih.
35. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je zaželeno objekte oskrbovati z obnovljivimi viri energije ter načinom energetsko varčne gradnje.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
36. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod sanitarnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo javnega kanalizacijskega sistema, na katerega je obvezen priklop vseh objektov. Do izvedbe javnega kanalizacijskega sistema se odvod sanitarne kanalizacije rešuje z individualnimi malimi čistilnimi napravami ali nepretočnimi greznicami.
(3) Meteorne odplake s strešin je potrebno speljati preko peskolovov v ponikovalnice.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in odprti kanal za odvajanje meteornih voda.
(5) Na območju niso dovoljene poslovne dejavnosti, pri katerih bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
37. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov, naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
38. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju urejanja ni evidentirana nobena naravna vrednota.
(2) Območje se nahaja v življenjskem območju medveda – robno območje.
XI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
39. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti;
– potreben odmik med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z zunanjim hidrantnim omrežjem.
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev.
(4) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
40. člen
(naravne omejitve)
(1) Območje ni izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.
(2) Za območje OPPN-ja je potrebno pri statičnem izračunu upoštevati projektni gravitacijski pospešek tal 0,225 g, za zahodni del (enota ZI/11-1) pa gravitacijski pospešek tal 0,2 g.
XII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
41. člen
(1) Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnegakoli posega v obstoječe objekte, novogradnje, dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.
(2) Kolikor se zemljišče v primarni rabi uporablja v kmetijske namene, je na zemljišču možno postaviti vse pomožne kmetijske objekte, vključno z ograjami.
XIII. ETAPNOST IZVAJANJA
42. člen
(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju oziroma se posamezna gradnja lahko izvaja ločeno od naslednjih gradenj ves čas veljavnosti tega OPPN-ja.
(2) Gradnja stanovanjskih objektov je dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi med investitorji in Občino Žiri.
XIV. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
43. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(2) V grafičnih prilogah (05b – Zazidalna situacija) so gabariti novonačrtovanih objektov podani izhodiščno, in z označeno možnostjo širitve tlorisnega gabarita z izzidanimi deli v etažah. Objekti so lahko poljubno manjši, s tem da ohranjajo podolgovato tlorisno zasnovo oziroma se združujejo v vzdolžnih nizih. Tolerance samih objektov so možne v območju, ki ga označujejo meje zazidljivosti in regulacijske linije. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
44. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– v času gradnje ali obnove objektov in ureditev zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XVI. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
45. člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XVII. KONČNE DOLOČBE
46. člen
OPPN V Osojnico ZI-11 je skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Žiri.
47. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
48. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2013-1
Žiri, dne 31. januarja 2013
Župan
Občine Žiri
mag. Janez Žakelj l. r.
