Na podlagi 20. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 30/11 – odl. US in 90/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za živo mojstrovino državnega pomena se razglasi enota žive dediščine Tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas, EID 2-00018 (v nadaljnjem besedilu: živa mojstrovina).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za živo mojstrovino, so:
– izdelovanje kranjskih klobas je večstoletni razvojni proces, temelječ na kulturni dediščini kolin,
– izvirnost kranjskih klobas priznava sodobna domača in tuja strokovna literatura; recept za kranjsko klobaso se je prvič dokumentirano pojavil leta 1855, od druge polovice 19. stoletja so na voljo številni pisni in slikovni viri o kranjski klobasi,
– kranjska klobasa je unikaten prehranski izdelek (tradicionalnost uporabljenih sestavin, lesena špila), značilen za Slovenijo in razpoznaven v svetu,
– tradicija izdelovanja kranjskih klobas omogoča različno z njo povezano družbeno dogajanje (festivale, prireditve idr.) ter prispeva k nacionalni identiteti in prepoznavnosti (prvo mednarodno priznanje je prejela kranjska klobasa že leta 1932 v Bruslju),
– izdelovanje kranjskih klobas po Pravilniku o Kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo ima pomemben gospodarski potencial.

Živa mojstrovina se razglasi z namenom, da se zagotovita njena javna dostopnost in njeno prenašanje iz roda v rod ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– tradicionalne sestavine za izdelavo kranjske klobase (kakovostno svinjsko meso, trda sveža slanina, morska sol, soliter, stolčen poper, strt česen, voda, tanka svinjska čreva),
– tradicionalni način izdelave kranjske klobase (oblika klobase, uporaba lesene špile za špiljenje, vroče prekajevanje v dimu iz bukovih drv in pasteriziranje),
– izdelovanje kranjske klobase na območju Slovenije.

Za živo mojstrovino velja varstveni režim, ki določa:
– uporabo tradicionalnih sestavin za izdelavo kranjskih klobas,
– izdelavo kranjskih klobas na tradicionalen način,
– spodbujanje prenašanja tradicije izdelovanja kranjskih klobas,
– zagotavljanje kontinuitete tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas,
– evidentiranje in dokumentiranje tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas in dogodkov, povezanih s kranjsko klobaso, ter hranjenje dokumentacije pri nosilcih,
– izdelovanje kranjskih klobas na območju Slovenije.

Nosilce ohranjanja povezuje Gospodarsko interesno združenje Kranjska klobasa, ki zagotovi kontinuiteto izdelovanja kranjskih klobas, povezovanje posameznih izdelovalcev, izobraževanje, usposabljanje in promocijo.

Strokovne naloge v zvezi z ohranjanjem žive mojstrovine opravlja Koordinator varstva žive dediščine.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.