Na podlagi 20. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 30/11 – odl. US in 90/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za živo mojstrovino državnega pomena se razglasi enota žive dediščine Izdelovanje ljubenskih potic, EID 2-00011 (v nadaljnjem besedilu: živa mojstrovina).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za živo mojstrovino, so:
– ljubenske potice so figuralno oblikovane cvetnonedeljske butare in kot take edinstvene v Sloveniji in Evropi,
– ljubenske potice so unikatno oblikovane kot najrazličnejša orodja, naprave in predmeti, povezani z vsakdanjim življenjem in delom ljudi z Ljubnega in iz okoliških krajev ter s krščansko simboliko,
– od konca 19. stoletja jih na cvetno nedeljo prinašajo na ogled in k blagoslovu v župnijsko cerkev sv. Elizabete na Ljubnem,
– materiali in tehnika izdelave sledijo lokalni tradiciji, motivika pa postaja vedno bolj pestra in se prilagaja sodobnemu vsakdanjemu življenju,
– izdelovanje potic je trdno zasidrano v zavesti Ljubencev in pomembno vpliva na prepoznavnost kraja.

Živa mojstrovina se razglasi z namenom, da se zagotovita njena javna dostopnost in njeno prenašanje iz roda v rod ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– izdelava potic v času pred cvetno nedeljo,
– izdelava potic na območju Ljubnega z okolico,
– blagoslov v župnijski cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem,
– značilna motivika potic,
– uporaba naravnih materialov,
– simbolna uporaba potic za zaščito pred nesrečami ter za večjo rodnost polj in živine.

Za živo mojstrovino velja varstveni režim, ki določa:
– izdelovanje ljubenskih potic v času pred cvetno nedeljo,
– izdelovanje potic na območju Ljubnega z okolico,
– blagoslov v župnijski cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem,
– ohranjanje značilne motivike,
– uporabo naravnih materialov,
– prenašanje znanja na mlajše generacije,
– zagotavljanje kontinuitete izdelovanja potic in ohranjanja šege,
– spodbujanje izdelovanja potic v lokalnem okolju,
– spodbujanje prezentacije izbranih primerkov ljubenskih potic v lokalnem okolju,
– evidentiranje in dokumentiranje izdelovanja, blagoslova in uporabe ljubenskih potic, hranjenje dokumentacije pri nosilcih,
– preprečevanje komercializacije, ki bi ogrozila tradicionalno šego (izdelovanje, blagoslov in simbolno uporabo potic) v lokalnem okolju,
– ohranjanje odprtega predprostora župnijske cerkve sv. Elizabete.

Nosilca ohranjanja sta Župnija Ljubno ob Savinji in Občina Ljubno, ki zagotovita kontinuiteto izdelovanja ljubenskih potic in ohranjanja šege ter povezovanje posameznih izdelovalcev potic.

Strokovne naloge v zvezi z ohranjanjem žive mojstrovine opravlja Koordinator varstva žive dediščine v sodelovanju s krajevno pristojno organizacijo za varstvo premične dediščine.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.