Na podlagi prvega in drugega odstavka 119.a člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B in 60/11) minister za notranje zadeve, v soglasju z ministrom za kmetijstvo in okolje ter ministrom za zdravje, izdaja
P R A V I L N I K
o fizičnem varovanju jedrskih objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1) Ta pravilnik ureja:
– razvrstitev objektov, v katerih so jedrske ali radioaktivne snovi, in jedrskih ter radioaktivnih snovi glede na možne učinke in posledice ob zlorabah;
– zahteve in pogoje fizičnega varovanja objektov, v katerih so jedrske snovi ali radioaktivne snovi;
– zahteve in pogoje fizičnega varovanja prevozov jedrskih snovi;
– vsebino ocene ogroženosti;
– vsebino načrtov fizičnega varovanja;
– način in obseg poročanja;
– usposabljanje varnostnega osebja in oseb, ki imajo dostop do jedrskih ali radioaktivnih snovi.
(2) Namen pravilnika je določiti takšen obseg in način zagotavljanja ukrepov fizičnega varovanja objektov, v katerih so jedrske ali radioaktivne snovi, pri vseh vrstah njihove uporabe, gradnji, razgradnji, med prevozom ter skladiščenjem jedrskih snovi, da se kar najbolj preprečijo tatvina, odtujitev, zloraba, sabotaža, diverzija in druga kazniva dejanja, ki bi lahko ogrozila fizično varovanje in jedrsko ter sevalno varnost ali omogočila širjenje jedrskega orožja ali nedovoljeno uporabo jedrskih in radioaktivnih snovi.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kakor izrazi, opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, in v zakonu, ki ureja zasebno varovanje.
3. člen
(razvrstitev objektov v katerih so jedrske ali radioaktivne snovi)
(1) Ta pravilnik se uporablja za:
– jedrske objekte I., II. in III. kategorije;
– jedrske snovi I., II. in III. kategorije;
– objekte, v katerih so radioaktivne snovi ter katerih aktivnost določi Vlada Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost.
(2) Razvrstitev jedrskih objektov je določena v prilogi 1, razvrstitev jedrskih snovi pa v prilogi 2, ki sta sestavni del tega pravilnika in sta objavljeni skupaj z njim.
II. ZAHTEVE IN POGOJI ZA FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV, V KATERIH SO JEDRSKE ALI RADIOAKTIVNE SNOVI
4. člen
(splošne zahteve)
Splošne zahteve za fizično varovanje objektov, v katerih so jedrske ali radioaktivne snovi:
– upravljavec mora jedrske snovi I. kategorije in opremo ter naprave v objektih I. kategorije, ki so pomembne za jedrsko varnost, fizično varovati v vitalnem območju;
– upravljavec mora jedrske snovi II. kategorije in opremo ter naprave v objektih II. kategorije, ki so pomembne za jedrsko varnost, fizično varovati v fizično nadzorovanem območju;
– upravljavec mora jedrske snovi III. kategorije in opremo ter naprave v objektih III. kategorije, ki so pomembne za jedrsko varnost, fizično varovati v kontroliranem območju;
– objekti iz tretje alineje prvega odstavka tretjega člena se morajo fizično varovati v kontroliranem območju;
– dokumentacija, pomembna za fizično varovanje jedrskih objektov I., II. in III. kategorije in radioaktivnih snovi, se hrani v skladu z zakonom, ki ureja področje tajnih podatkov.
5. člen
(ukrepi v kontroliranem območju zunaj objekta)
(1) Na kontroliranem območju se morajo izvajati naslednji ukrepi fizičnega varovanja:
– občasna kontrola gibanja oseb;
– občasna fizična kontrola območja;
– občasen vizualni nadzor območja.
(2) V kontroliranem območju se morajo izvajati naslednji ukrepi tehničnega varovanja:
– kontrola gibanja oseb;
– stalen nadzor preko videonadzornega sistema.
(3) Kontrolirano območje jedrskega objekta I. kategorije obsega območje v polmeru najmanj 500 m od središča vitalnega objekta in mora biti označeno z opozorilnimi tablami upravljavca ter napisoma »KONTROLIRANO OBMOČJE«, »GIBANJE OMEJENO«.
(4) Kontrolirano območje jedrskega objekta II. in III. kategorije mora biti ograjeno z enojno ograjo in označeno z opozorilnimi tablami upravljavca ter napisoma »KONTROLIRANO OBMOČJE«, »GIBANJE OMEJENO«.
6. člen
(ukrepi v kontroliranem objektu ali v kontroliranem prostoru znotraj objekta)
(1) V kontroliranem objektu ali v prostoru znotraj objekta se morajo izvajati naslednji ukrepi fizičnega varovanja:
– občasna fizična kontrola na objektu ali v prostoru znotraj objekta;
– občasen vizualni nadzor objekta ali prostora;
– občasno kontroliranje delavcev upravljavca;
– gibanje obiskovalcev v kontroliranem objektu ali v prostoru znotraj objekta se opravlja v prisotnosti pristojne osebe upravljavca v skladu z internimi pravili in postopki upravljavca ter ukrepi, določenimi v načrtu fizičnega varovanja.
(2) V kontroliranem objektu ali prostoru znotraj objekta se morajo izvajati naslednji ukrepi tehničnega varovanja:
– vgrajena mora biti naprava za odkrivanje nedovoljenega vstopa v objekt ali prostor;
– sistemi za prenos alarmnih signalov morajo biti izdelani tako, da odkrijejo nedovoljene posege v sistem, in morajo imeti lasten vir napajanja;
– vgrajena morajo biti tehnično varovana protivlomna vrata s slepo kljuko z zunanje strani in z vgrajenim samodejnim zapiralom;
– vgrajena morajo biti okna s protivlomno zaščito;
– objekt ali prostor mora imeti vgrajeno napravo za nadzor vstopa in izstopa.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka se v objektih iz tretje alineje prvega odstavka 3. člena tega pravilnika izvajajo ukrepi tehničnega in fizičnega varovanja tako, da se z uveljavljanjem načela stopenjskega pristopa zagotovi nemoteno izvajanje sevalne dejavnosti.
7. člen
(ukrepi v fizično nadzorovanem območju)
(1) V fizično nadzorovanem območju se morajo izvajati naslednji ukrepi fizičnega varovanja:
– stalna prisotnost varnostnikov;
– varnostniki morajo biti oboroženi;
– stalno izvajanje obhodne službe;
– intervencija varnostnikov v času, določenem v načrtu fizičnega varovanja, a ne daljšem od pet minut;
– gibanje obiskovalcev v fizično nadzorovanem območju se opravlja v prisotnosti pristojne osebe upravljavca v skladu z internimi pravili in postopki upravljavca ter ukrepi, določenimi v načrtu fizičnega varovanja;
– vse osebe, prtljaga, vozila in tovor, ki vstopajo in izstopajo, se varnostno pregledajo;
– vstop vozil, ki niso v lasti upravljavca, v fizično nadzorovano območje je omejen in možen le z dovoljenjem osebe odgovorne za fizično varovanje.
(2) V fizično nadzorovanem območju se morajo izvajati naslednji ukrepi tehničnega varovanja:
– območje mora biti ograjeno z dvojno ograjo, visoko najmanj 2,4 metra, ki ima na vrhu vgrajeno varnostno žico, in označeno z opozorilnimi tablami upravljavca ter napisoma »FIZIČNO NADZOROVANO OBMOČJE«, »GIBANJE OMEJENO«, kjer to ni mogoče, pa se prilagodi terenu in se morajo izvajati dodatni tehničnimi ukrepi (radarski ali infrardeči sistemi za nadzor prostora in drugi dodatni tehnični sistemi);
– na zunanji in notranji strani varnostne ograje mora biti najmanj pet metrov široko območje, ki je brez kakršnih koli mehanskih ovir, kjer pa to ni mogoče, se izvedejo drugi tehnični ukrepi (videonadzor, osvetlitev, namestitev alarmnih naprav), ki omogočajo učinkovito opravljanje fizičnega varovanja;
– območje mora biti razdeljeno na sektorje za lažjo detekcijo, oceno in ukrepanje ob alarmu, rednem ali izrednem dogodku;
– območje mora imeti vgrajene naprave za videonadzor območja;
– območje mora biti ob zmanjšani vidljivosti osvetljeno, da je omogočen videonadzor;
– vgrajene morajo biti naprave za nadzor dostopa in registracijo vstopa ter izstopa;
– vgrajene morajo biti naprave za odkrivanje nedovoljenega vstopa;
– sistemi za prenos signalov morajo biti izdelani tako, da odkrijejo nedovoljene posege v sistem, in imeti lasten ter nadomestni vir napajanja;
– vgrajene ali nameščene morajo biti naprave za pregled ročne ali druge prtljage, tovora ali drugih pošiljk, da se prepreči vnos nedovoljenih predmetov in snovi ter nedovoljena odtujitev jedrskih snovi;
– vgrajene morajo biti naprave za pregled oseb, ki vstopajo in izstopajo;
– varnostniki morajo imeti ročne naprave za pregled oseb, ki vstopajo ali izstopajo;
– vsa nadzorovana izstopna mesta na evakuacijskih poteh iz fizično nadzorovanega območja morajo biti zgrajena tako, da jih je možno odpreti ob morebitnem izrednem dogodku;
– na vstopu v fizično nadzorovano območje morajo biti vgrajena kovinska vrtljiva vrata za vstop oseb;
– na zunanji strani vrat mora biti vgrajena ustrezna slepa kljuka in samodejno zapiralo;
– vgrajeni morajo biti sistemi za preprečitev nasilnega vstopa motornih vozil.
8. člen
(ukrepi v fizično nadzorovanem objektu ali fizično nadzorovanem prostoru znotraj objekta)
(1) V fizično nadzorovanem objektu ali fizično nadzorovanem prostoru znotraj objekta se morajo izvajati vsi ukrepi fizičnega varovanja iz prvega odstavka prejšnjega člena. Poleg teh ukrepov fizičnega varovanja je treba zagotoviti še intervencijo varnostnikov v času, določenem v načrtu fizičnega varovanja, a ne daljšem od treh minut.
(2) V fizično nadzorovanem objektu ali fizično nadzorovanem prostoru se morajo izvajati ukrepi tehničnega varovanja od četrte do petnajste alineje drugega odstavka prejšnjega člena. Poleg predpisanih ukrepov se morajo izvajati še naslednji ukrepi tehničnega varovanja:
– vgrajena morajo biti tehnično varovana protivlomna vrata s slepo kljuko z zunanje strani in vgrajenim samodejnim zapiralom;
– na zunanji strani objekta morajo imeti okna v pritličju in prvem nadstropju vgrajeno protivlomno zaščito.
9. člen
(ukrepi v vitalnem območju)
(1) Za varovanje vitalnega območja se morajo izvajati naslednji ukrepi fizičnega varovanja:
– stalna prisotnost varnostnikov in stalno izvajanje obhodne službe v tistih delih vitalnega območja, kjer to omogočajo delovni procesi in je določeno z načrtom fizičnega varovanja;
– intervencija varnostnikov v času, določenem v načrtu fizičnega varovanja, a ne daljšem od treh minut;
– stalna prisotnost pristojne osebe ali varnostnika pri spremstvu obiskovalcev tako, da pripada najmanj ena pristojna oseba ali en varnostnik na deset obiskovalcev;
– varnostniki morajo biti oboroženi.
(2) Za varovanje vitalnega območja se morajo izvajati naslednji ukrepi tehničnega varovanja:
– območje mora biti pregledno in segati najmanj pet metrov od vitalnega objekta in mora biti brez vseh ovir, ki bi zmanjševale možnost opazovanja, kjer to fizično ni mogoče, pa se prilagodi terenu in se morajo izvajati dodatni tehničnimi ukrepi (videonadzor, naprave in tehnična sredstva za kontrolo dostopa);
– območje mora biti ograjeno;
– območje mora biti označeno z opozorilnimi tablami upravljavca in napisom »GIBANJE OMEJENO«;
– območje mora biti ob zmanjšani vidljivosti osvetljeno, da je omogočen videonadzor;
– vgrajene morajo biti naprave za videonadzor območja;
– vgrajene morajo biti naprave za kontrolo vstopa in izstopa;
– na vstopu v vitalno območje morajo biti vgrajena kovinska vrtljiva vrata;
– vgrajene morajo biti naprave za videonadzor vrat, ki vodijo v vitalno območje;
– vgrajene morajo biti naprave za nadzor dostopa ter registracijo vstopa in izstopa;
– vgrajene morajo biti naprave za odkrivanje nedovoljenega vstopa;
– sistemi za prenos signalov morajo biti izdelani in vgrajeni tako, da odkrijejo nepooblaščene posege v sistem, imeti morajo lasten vir napajanja;
– omejeno mora biti število kontroliranih in nadzorovanih vhodov in izhodov;
– vsa nadzorovana izstopna mesta na evakuacijskih poteh morajo biti zgrajena tako, da se dajo ob morebitnem izrednem dogodku odpreti.
(3) Med vzdrževalnimi deli v vitalnem območju se dodatno izvajajo ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja, ki so podrobneje opredeljeni v načrtu fizičnega varovanja upravljavca.
10. člen
(ukrepi v vitalnem objektu)
(1) Za varovanje vitalnega objekta se morajo izvajati naslednji ukrepi fizičnega varovanja:
– stalna prisotnost varnostnikov in stalno izvajanje obhodne službe v tistih delih vitalnega objekta, kjer to omogočajo delovni procesi in je določeno z načrtom fizičnega varovanja;
– intervencija varnostnikov v času, določenem v načrtu fizičnega varovanja, a ne daljšem od treh minut;
– stalna prisotnost pristojne osebe ali varnostnika pri spremstvu obiskovalcev tako, da pripada najmanj ena pristojna oseba ali en varnostnik na deset obiskovalcev;
– varnostniki morajo biti oboroženi.
(2) Za varovanje vitalnega objekta se morajo izvajati naslednji ukrepi tehničnega varovanja:
– objekt mora biti označen z opozorilnimi tablami upravljavca in napisom »GIBANJE OMEJENO«;
– objekt mora biti ob zmanjšani vidljivosti osvetljen, da je omogočen videonadzor;
– vgrajene morajo biti naprave za videonadzor objekta;
– vgrajene morajo biti naprave za registracijo, kontrolo in nadzor vstopa in izstopa;
– vgrajene morajo biti naprave za videonadzor vrat, ki vodijo v vitalen objekt;
– vgrajene morajo biti naprave za odkrivanje nedovoljenega vstopa;
– sistemi za prenos signalov morajo biti izdelani in vgrajeni tako, da odkrijejo nepooblaščene posege v sistem, imeti morajo lasten vir napajanja;
– omejeno mora biti število kontroliranih in nadzorovanih vhodov in izhodov;
– vsa nadzorovana izstopna mesta na evakuacijskih poteh morajo biti zgrajena tako, da se dajo ob morebitnem izrednem dogodku odpreti;
– vgrajena morajo biti tehnično varovana protivlomna vrata s slepo kljuko z zunanje strani in vgrajenim samodejnim zapiralom;
– na zunanji strani objekta morajo imeti okna v pritličju in prvem nadstropju vgrajeno protivlomno zaščito.
(3) Med vzdrževalnimi deli v vitalnem objektu se dodatno izvajajo ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja, ki so podrobneje opredeljeni v načrtu fizičnega varovanja upravljavca.
11. člen
(objekt z radioaktivnimi snovmi)
Ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja iz prvega in drugega odstavka 6. člena tega pravilnika se v objektu z radioaktivnimi snovmi začnejo izvajati pred namestitvijo teh snovi v objekt, ko so te snovi odstranjene, pa se prenehajo izvajati.
12. člen
(varnostno-nadzorni center)
(1) Jedrski objekti I. in II. kategorije mora imeti svoj varnostno-nadzorni center.
(2) Poleg pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, mora varnostno-nadzorni center izpolnjevati še naslednje pogoje:
– objekt mora imeti glavni in pomožni varnostno-nadzorni center;
– oba varnostno-nadzorna centra morata biti znotraj fizično nadzorovanega območja;
– v vsakem varnostno-nadzornem centru morajo biti stalno prisotni operaterji varnostno-nadzornega centra;
– zgrajen mora biti tako, da onemogoča nasilen vstop;
– imeti mora najmanj dva neodvisna izvora za napajanje z električno energijo;
– opremljen mora biti tako, da beleži in shranjuje vse motnje, poskuse nepooblaščenih vstopov, sprožene alarme in izvedene ukrepe;
– zagotovljene mora imeti ustrezne zveze za nemoteno dvosmerno komuniciranje z varnostniki in intervencijskimi skupinami;
– v varnostno-nadzornem centru je uporaba mobilnih telefonov prepovedana;
– prepovedano je nepooblaščeno fotografiranje in snemanje varnostno-nadzornega centra;
– center mora imeti zaščiteno direktno komunikacijsko povezavo s policijo in centrom za obveščanje;
– vstop oseb v varnostno-nadzorni center mora biti nadzorovan in omejen.
13. člen
(testiranje tehničnih sistemov varovanja in sistemov zvez)
(1) Upravljavec in prevoznik ali organizator prevoza (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) jedrskih snovi morata zagotavljati testiranje delovanja tehničnih sistemov varovanja in sistemov zvez ter povezav z zunanjimi službami v skladu z navodili proizvajalcev in njihovimi internimi akti, ki urejajo postopke preverjanja kakovosti, sisteme vodenja in upravljanja.
(2) Vsa testiranja sistemov tehničnega varovanja morajo biti ustrezno dokumentirana.
(3) Vso dokumentacijo v zvezi s testiranjem sistemov tehničnega varovanja je treba hraniti pet let.
14. člen
(informacijska varnost)
Upravljavec mora z ustrezno informacijsko tehnologijo stalno zagotavljati informacijsko varnost znotraj vseh informacijskih sistemov fizičnega varovanja pred možnimi kibernetskimi napadi in prekinitvami.
III. NAČIN IN OBSEG POROČANJA
15. člen
(obveščanje in poročanje upravljavca)
(1) Upravljavec objekta ali imetnik jedrske snovi iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika mora policijo in organa, pristojna za jedrsko varnost in varstvo pred sevanji, takoj obvestiti o izrednih varnostnih dogodkih, ki se nanašajo na fizično varovanje, ali okvarah sistema tehničnega varovanja, ter jim v 48 urah pisno poročati o izvedenih ukrepih ob nastalem izrednem varnostnem dogodku ali nastali okvari na sistemu tehničnega varovanja objekta.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka zajema kratek opis dogodka, izvedene ukrepe in načrtovane aktivnosti za sanacijo nastalih razmer ter čas, predviden za odpravo pomanjkljivosti na tehničnem sistemu varovanja.
IV. ZAHTEVE IN POGOJI ZA FIZIČNO VAROVANJE PREVOZA JEDRSKIH SNOVI
16. člen
(splošne zahteve za I., II. in III. kategorijo jedrskih snovi)
(1) Prevoznik jedrske snovi mora zagotoviti:
– načrt fizičnega varovanja prevoza, ki mora biti usklajen z varnostnim osebjem, ki bo fizično varovalo prevoz jedrskih snovi;
– podroben pregled prevoznega sredstva pred natovarjanjem in odpošiljanjem, da na njem ni sredstev, ki bi ogrožala ali onemogočala prevoz;
– da je voznik varnostno preverjen;
– komunikacijsko povezavo z varnostnim osebjem med prevozom;
– da je voznik pred začetkom vožnje opravil preizkus alkoholiziranosti in postopek za prepoznavo znakov ali simptomov, ki so posledica uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.
(2) Prevoznik iz prejšnjega odstavka mora v sodelovanju z varnostnim osebjem zagotoviti tudi naslednje:
– da so varnostniki oboroženi in opremljeni z ustrezno osebno varovalno opremo ter ustreznimi zaščitnimi sredstvi;
– da varnostniki pred začetkom prevoza prejmejo pisna navodila o dolžnostih pred in med prevozom ter po njem;
– zaupnost informacij o urniku in relaciji prevoza;
– ustrezno komunikacijo med varnostniki, ki opravljajo fizično varovanje, in varnostno-nadzornim centrom;
– da se prevoz jedrskih snovi opravi v čim krajšem možnem času;
– zaščitenost prenosa informacij o prevozu;
– postopke, s katerimi zagotavlja najmanj polurni interval medsebojnih potrditvenih klicev, in način ukrepanja, če klic ni opravljen znotraj predpisanega intervala.
(3) Kadar policija v skladu s tem pravilnikom opravlja naloge varovanja in spremstva prevoza, prevozniku obračuna stroške varovanja in spremstva prevoza na podlagi veljavnega cenika storitev in blaga lastne dejavnosti ministrstva pristojnega za notranje zadeve, ki zajemajo priprave na varovanje, opravljene ure varovanja in spremstva, prevožene kilometre s službenimi vozili, uporabo helikopterja, drugih tehničnih sredstev in opreme policije.
V. ZAHTEVE IN POGOJI ZA PREVOZ JEDRSKIH SNOVI III. KATEGORIJE
17. člen
(cestni in železniški promet)
(1) Prevoz jedrskih snovi III. kategorije se v cestnem in železniškem prometu opravi:
– s prevoznimi sredstvi, opremljenimi z napravo, ki omogoča spremljanje gibanja vozila na trasi prevoza;
– tako, da je voznik opremljen z napravo za periodično javljanje.
(2) Varnostniki izjemoma opravljajo naloge fizičnega varovanja in spremstva prevoza v cestnem in železniškem prometu, če na to vplivajo varnostne razmere v skladu z oceno in stopnjo ogroženosti iz 23. člena tega pravilnika.
18. člen
(pomorski in zračni promet)
(1) Prevoz jedrske snovi v zračnem prometu se opravi z zračnim plovilom, namenjenim le za ta tovorni promet.
(2) Prevoz jedrske snovi po morju se opravi:
– v zabojniku, ki je zaklenjen ali zaplombiran ali kako drugače varovan;
– tako, da je pošiljka v zavarovanem oddelku ladje;
– tako, da je zabojnik ustrezno pritrjen.
(3) Varnostniki izjemoma opravljajo naloge fizičnega varovanja plovila med nakladanjem ali razkladanjem tovora, če na to vplivajo varnostne razmere v skladu z oceno in stopnjo ogroženosti iz 23. člena tega pravilnika.
VI. ZAHTEVE IN POGOJI ZA PREVOZ JEDRSKIH SNOVI II. KATEGORIJE
19. člen
(cestni in železniški promet)
(1) Prevoz jedrskih snovi II. kategorije se v cestnem in železniškem prometu opravi:
– s prevoznimi sredstvi, opremljenimi z napravo, ki omogoča spremljanje gibanja vozila na trasi prevoza;
– tako, da je voznik opremljen z napravo za periodično javljanje;
– tako, da prevoz spremljata koordinator varovanja in najmanj en varnostnik na vsako vozilo, odvisno od ocene ogroženosti.
(2) Policija izjemoma opravlja naloge varovanja in spremstva prevoza v cestnem in železniškem prometu v skladu s svojim načrtom varovanja, če na to vplivajo varnostne razmere v skladu z oceno in stopnjo ogroženosti iz 23. člena tega pravilnika.
20. člen
(zračni in pomorski promet)
(1) Prevoz jedrske snovi v zračnem prometu se opravi z zračnimi plovili, namenjenimi le za ta tovorni promet.
(2) Prevoz jedrske snovi po morju se opravi:
– s tovorno ladjo, namenjeno takim prevozom;
– tako, da se pošilja v zavarovanem oddelku;
– tako, da se pošilja v zabojniku, ki je zaklenjen, plombiran ali kako drugače varovan;
– tako, da je ustrezno pritrjen.
(3) Varnostniki opravljajo naloge fizičnega varovanja plovila med nakladanjem in razkladanjem tovora.
(4) Policija izjemoma opravlja naloge varovanja, spremstva prevoza na morju in varovanje plovila ali varovanje zračnega plovila med nakladanjem in razkladanjem v skladu s svojim načrtom varovanja, če na to vplivajo varnostne razmere v skladu z oceno in stopnjo ogroženosti iz 23. člena tega pravilnika.
VII. ZAHTEVE IN POGOJI ZA PREVOZ JEDRSKIH SNOVI I. KATEGORIJE
21. člen
(cestni in železniški promet)
(1) Prevoz jedrske snovi I. kategorije se v cestnem in železniškem prometu opravi:
– s prevoznimi sredstvi, opremljenimi z napravo, ki omogoča spremljanje gibanja vozila na trasi prevoza;
– tako, da je voznik opremljen z napravo za periodično javljanje;
– tako, da prevoz spremlja koordinator varovanja.
(2) Policija opravlja naloge varovanja in spremstva prevoza v cestnem in železniškem prometu v skladu s svojim načrtom varovanja.
22. člen
(zračni in pomorski promet)
(1) Prevoz jedrske snovi v zračnem prometu se opravi z zračnimi plovili, namenjenimi le za ta tovorni promet.
(2) Prevoz jedrske snovi po morju se opravi:
– tako, da se pošilja v zabojniku, ki je zaklenjen, plombiran ali kako drugače varovan;
– tako, da je zabojnik ustrezno pritrjen v zavarovanem oddelku;
– s tovorno ladjo, namenjeno takim prevozom.
(3) Policija opravlja naloge varovanja in spremstva prevoza po morju ali varovanja zračnega plovila med nakladanjem in razkladanjem v skladu s svojim načrtom varovanja.
VIII. OCENA OGROŽENOSTI
23. člen
(izdelava ocene ogroženosti)
(1) Policija izdela oceno ogroženosti jedrskih objektov in jedrskih ter radioaktivnih snovi v Republiki Sloveniji in vsako leto z njo seznani organa, pristojna za jedrsko varnost in varstvo pred sevanji, ter upravljavce objektov.
(2) Prevoznik jedrskih snovi mora najmanj 120 dni pred načrtovanim prevozom pisno zahtevati od policije, da izdela oceno ogroženosti prevoza jedrske snovi na ozemlju Republike Slovenije. Policija oceno ogroženosti prevoza izdela v 30 dneh po prejemu popolne vloge.
24. člen
(vsebina ocene ogroženosti)
(1) Ocena ogroženosti mora vsebovati:
– opis območja, objekta ali prevoznega sredstva;
– podatke o jedrski ali radioaktivni snovi, ki se varuje, in opis vitalnih točk;
– kratek opis obstoječega sistema fizičnega varovanja;
– splošne varnostne razmere na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni;
– podatke o nedovoljenih dejavnostih z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi;
– podatke o terorističnih grožnjah;
– podatke o drugih oblikah ogrožanja, ki lahko vplivajo na varnost objekta ali prevoza;
– podatke o možnem notranjem sodelovanju pri ogrožanju;
– verjetni scenariji ogrožanja;
– podatke o možnih oblikah ogrožanja, napadov in številu, opremi ter motivu napadalcev.
(2) Stopnja ogroženosti se določa kot »NIZKA«, »SREDNJA« ali »VISOKA«.
IX. NAČRT FIZIČNEGA VAROVANJA
25. člen
(načrt fizičnega varovanja objektov in snovi)
(1) Načrt fizičnega varovanja objektov in snovi iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika mora zajemati:
– namen načrta fizičnega varovanja;
– pregled pravnih virov, ki jih je treba upoštevati pri pripravi načrta;
– uporabljena priporočila in standarde za tehnično in fizično varovanje;
– opis varovanih območij in objektov v območju varovanja;
– načrt ali skico varovanih območij z vrisanimi objekti;
– opis jedrskih ali radioaktivnih snovi in kategorije jedrske snovi, skupaj s količino in vrsto embalaže;
– organizacijo službe fizičnega varovanja in sisteme upravljanja;
– organizacijo nadzora dostopa;
– izvajanje ukrepov fizičnega varovanja na varovanem območju;
– izvajanje ukrepov tehničnega varovanja na varovanem območju;
– delovanje varnostno-nadzornega centra;
– kratek opis delovanja tehničnih sistemov varovanja;
– skice vseh oblik tehničnega varovanja;
– analizo sproženega alarma in ukrepanje;
– sisteme tehničnega varovanja, ki jih je treba periodično testirati;
– pregledovanje in vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja;
– kontrolo vstopajočih oseb, prtljage, vozil in blaga;
– seznam ukrepov in postopkov varnostnega osebja ob tatvini, sabotaži, diverziji, napadu in drugih izrednih dogodkih;
– ukrepanje ob težavah z delovanjem tehničnih sistemov varovanja;
– načrtovane ukrepe za preverjanje vseh postopkov in ukrepov službe fizičnega varovanja;
– sodelovanje s policijo, drugimi pristojnimi organi in ustanovami;
– navodila osebam, ki imajo dostop do jedrskih ali radioaktivnih snovi;
– sodelujoče organizacijske enote pri izvajanju fizičnega in tehničnega varovanja objekta;
– odgovornost osebja, ki je vključeno v varovanje objekta;
– ukrepe informacijske varnosti;
– seznam vseh postopkov, ki se uporabljajo pri izvajanju fizičnega in tehničnega varovanja objekta;
– priloge (sheme, posnetki, karte, potrdila, pooblastila itd.).
(2) Upravljavec mora na podlagi ocene ogroženosti izdelati načrt fizičnega varovanja in ga poslati v soglasje organu, pristojnemu za jedrsko varnost, ali organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, ki mora odločiti o soglasju v 30 dneh od datuma prejema popolne vloge. Upravljavec mora načrt fizičnega varovanja s soglasjem pristojnega organa predložiti v potrditev ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki odloči o potrditvi v 30 dneh od datuma prejema popolne vloge.
(3) Upravljavec mora v 30 dneh po vsakoletni seznanitvi z oceno ogroženosti pregledati obstoječ načrt fizičnega varovanja in ga po potrebi dopolniti. Če je bil načrt fizičnega varovanja dopolnjen ali spremenjen, ga je treba takoj posredovati v soglasje organu, pristojnemu za jedrsko varnost, ali organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, in nato predložiti v potrditev ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
(4) Upravljavec mora za potrditev načrta fizičnega varovanja omogočiti organu, pristojnemu za jedrsko varnost, ali organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, in ministrstvu pristojnem za notranje zadeve, vpogled v projektno dokumentacijo fizičnega varovanja.
(5) Upravljavec ali investitor mora imeti med gradnjo ali razgradnjo jedrskega objekta izdelan načrt fizičnega varovanja, v katerem so opredeljeni nujni ukrepi fizičnega varovanja.
26. člen
(načrt fizičnega varovanja jedrskih snovi med prevozom v cestnem in železniškem prometu)
(1) Načrt fizičnega varovanja jedrskih snovi med prevozom v cestnem in železniškem prometu mora vsebovati:
– namen načrta fizičnega varovanja;
– pregled pravnih virov;
– opis varovanega prevoznega sredstva in dostopa do sredstva ali pošiljke;
– podatke o jedrski snovi in kategoriji jedrske snovi, skupaj s količino in vrsto embalaže;
– načrt relacije skupaj s časovnim načrtom prevoza z opisom možnih točk ogrožanja prevoznega sredstva z jedrsko snovjo;
– opredeljeno fizično varovanje prevoznega sredstva na relaciji prevoza, ob postankih in morebitni okvari;
– opredeljeno odgovornost fizičnega varovanja pri primopredaji jedrskih snovi;
– predvideno možnost uporabe nadomestne poti prevoza jedrske snovi skupaj z načrtom alternativne relacije prevoza;
– skico fizičnega varovanja prevoznega sredstva ob različnih dogodkih;
– način pregleda prevoznega sredstva;
– opis tehničnih ukrepov varovanja prevoznega sredstva in tovora;
– načrt uporabe zvez;
– ukrepe za preverjanje vseh postopkov in ukrepov službe fizičnega varovanja;
– ukrepe za ugotavljanje psihofizične sposobnosti voznika za vožnjo;
– opis ukrepov in postopkov varnostnega osebja ob tatvini, sabotaži, diverziji, napadu ali drugih izrednih dogodkih;
– pisna navodila za varnostno osebje o varnostnih ukrepih za varno izvajanje dela;
– sodelovanje s policijo ter drugimi pristojnimi ustanovami.
(2) Prevoznik iz prejšnjega odstavka na podlagi ocene ogroženosti izdela načrt fizičnega varovanja in ga najmanj 45 dni pred načrtovanim prevozom pošlje v soglasje organu, pristojnemu za jedrsko varnost, ki mora odločiti o soglasju v 15 dneh od datuma prejema popolne vloge. Prevoznik mora načrt fizičnega varovanja s soglasjem pristojnega organa predložiti najmanj 30 dni pred načrtovanim prevozom v potrditev ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki odloči o potrditvi v 15 dneh od datuma prejema popolne vloge.
27. člen
(načrt fizičnega varovanja jedrskih snovi med prevozom po morju ali v zračnem prometu)
Ukrepi fizičnega varovanja prevoza jedrskih snovi po morju ali v zračnem prometu se načrtujejo v skladu z oceno in stopnjo ogroženosti iz 23. člena tega pravilnika in so sestavni del načrta fizičnega varovanja jedrskih snovi v cestnem ali železniškem prometu.
X. USPOSABLJANJE
28. člen
(usposabljanje varnostnega osebja)
(1) Varnostno osebje, ki fizično varuje objekte, jedrske in radioaktivne snovi ter prevoze jedrskih snovi, se mora za izvajanje ukrepov in postopkov fizičnega varovanja ter dvig varnostne kulture stalno strokovno usposabljati.
(2) Usposabljanje varnostnega osebja mora potekati po veljavnih programih osnovnega strokovnega usposabljanja in programih obdobnega strokovnega izpopolnjevanja, ki so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje in varstvo pred ionizirajočimi sevanji ter jedrsko varnost.
(3) Varnostno osebje se mora pred nastopom dela strokovno usposobiti za fizično varovanje objektov, jedrskih in radioaktivnih snovi ter za fizično varovanje prevozov jedrskih snovi.
29. člen
(preizkus strokovne usposobljenosti)
Preizkus strokovne usposobljenosti varnostnega osebja, ki fizično varuje jedrske objekte, jedrske in radioaktivne snovi ter prevoze jedrskih snovi, se mora izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje.
30. člen
(usposabljanje oseb, ki imajo dostop do jedrskih ali radioaktivnih snovi)
(1) Osebe, ki imajo dostop do jedrskih ali radioaktivnih snovi, morajo biti ustrezno seznanjene z navodili, ki določajo pravice in dolžnosti oseb zaradi zagotavljanja fizičnega varovanja objektov ali jedrskih in radioaktivnih snovi. V nasprotnem primeru nimajo pravice samostojno vstopati na varovana območja.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka se morajo stalno usposabljati in seznanjati z navodili o fizičnem varovanju objektov iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, da se povečuje ustrezna stopnja varnostne kulture in varnostne ozaveščenosti.
(3) Usposabljanje oseb iz tega člena mora potekati v skladu s standardnimi postopki upravljavca objekta.
XI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
31. člen
(uskladitev obsega fizičnega varovanja)
Upravljavci načrte fizičnega varovanja objektov uskladijo v skladu z določbami tega pravilnika v devetih mesecih po njegovi uveljavitvi.
32. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o fizičnem varovanju jedrskih snovi, jedrskih objektov in sevalnih objektov (Uradni list RS, št. 31/05) ter Pravilnik o pogojih za delavce, ki izvajajo fizično varovanje jedrskih snovi, jedrskih objektov ali sevalnih objektov, in o pogojih za delavce, ki imajo dostop do jedrskih snovi, ter o drugih pogojih, povezanih s fizičnim varovanjem (Uradni list RS, št. 36/05 in 64/05 – popr.).
33. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 843-18/2012/23
Ljubljana, dne 31. januarja 2013
EVA 2012-1711-0029
dr. Vinko Gorenak l.r.
Minister
za notranje zadeve
Soglašam!
Franc Bogovič l.r.
Minister
za kmetijstvo in okolje
Soglašam!
Tomaž Gantar l.r.
Minister
za zdravje
Priloga 1
Razvrstitev jedrskih objektov
+-------------------+---------------------+---------------------+
| I. kategorija | II. kategorija | III. kategorija |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|jedrski reaktor v |jedrski reaktor v |raziskovalni reaktor |
|kritični ali |kritični ali |termične moči, |
|podkritični |podkritični sestavi |manjše od 1 MW, |
|sestavi termične |termične moči do 10 |dokler so prisotne |
|moči, večje od 10 |MW, dokler so |jedrske snovi |
|MW, dokler so |prisotne jedrske | |
|prisotne jedrske |snovi | |
|snovi | | |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|objekt za | |objekt za |
|predelavo in | |skladiščenje ali |
|obogatitev | |obdelavo nizko in |
|jedrskih snovi ali | |srednje |
|izdelavo jedrskega | |radioaktivnih |
|goriva | |odpadkov |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|objekt za | |obratujoče |
|skladiščenje | |odlagališče nizko in |
|izrabljenega | |srednje |
|jedrskega goriva | |radioaktivnih |
|ali visoko | |odpadkov |
|radioaktivnih | | |
|odpadkov | | |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|obratujoče | | |
|odlagališče | | |
|izrabljenega | | |
|jedrskega goriva | | |
|ali visoko | | |
|radioaktivnih | | |
|odpadkov | | |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|jedrska elektrarna | | |
|ali toplarna, | | |
|dokler so prisotne | | |
|jedrske snovi | | |
+-------------------+---------------------+---------------------+
Priloga 2
Razvrstitev jedrskih snovi
+------------+-------------+------------------------------------+
| Snov | Oblika | Kategorija |
| | +---------+-----------+--------------+
| | | I | II | III |
+------------+-------------+---------+-----------+--------------+
|1. plutonij |neobsevan (b)| 2 kg ali|manj kot 2 |500 g ali |
|(a) | | več |kg, vendar |manj, |
| | | |več kot 500|vendar več |
| | | |g |kot 15 g |
+------------+-------------+---------+-----------+--------------+
|2. uran-235 |neobsevan (b)| | | |
| |– uran, | 5 kg ali|manj kot 5 |1 kg ali |
| |obogaten z 20| več |kg, vendar |manj, vendar |
| |% | |več kot 1 |več kot 15 g |
| |U-235 in več | |kg |manj kot 10 |
| |– uran, | |10 kg ali |kg, |
| |obogaten z 10| |več |vendar več |
| |% | | |kot 1 kg |
| |U-235, vendar| | |10 kg ali več |
| |manj kot z 20| | | |
| |% | | | |
| |– uran, ki je| | | |
| |bolj obogaten| | | |
| |kot naravni, | | | |
| |vendar manj | | | |
| |kot z 10 % U-| | | |
| |235 | | | |
+------------+-------------+---------+-----------+--------------+
|3. uran-233 |neobsevan (b)| 2 kg ali|manj kot 2 |500 g ali |
| | | več |kg, vendar |manj, |
| | | |več kot 500|vendar več |
| | | |g |kot 15 g |
+------------+-------------+---------+-----------+--------------+
|4. obsevano | | |gorivo v |gorivo v |
|gorivo | | |količinah |količinah, |
| | | |50 kg ali |manjših od 50 |
| | | |več |kg |
+------------+-------------+---------+-----------+--------------+
(a) Vse oblike plutonija, razen tistega z izotopsko koncentracijo nad 80 % Pu-238.
(b) Snov, ki ni bila obsevana v reaktorju, ali snov, ki je bila obsevana v
reaktorju, pri čemer je hitrost absorbirane doze na razdalji enega metra brez
ščitenja 1 Gy/h ali manj.
