Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) ter 15. člena Statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 84/11) je Občinski svet Občine Hodoš na 15. redni seji dne 15. 2. 2013 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za območje Goričkega v Občini Murska Sobota za območje Občine Hodoš - Šalovci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje Goričkega v Občini Murska Sobota za območje Občine Hodoš - Šalovci (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP), in sicer:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Goričkega v Občini Murska Sobota za območje Občine Hodoš - Šalovci (Uradni obj., št. 10/90, 7/11) (v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP).
(2) Spremembe in dopolnitve se nanašajo na pogoje gradnje gradbeno inženirskih objektov na območju kmetijskih, gozdnih, vodnih in obvodnih zemljišč ter prometnih površin, ki se urejajo z obstoječim PUP.
2. člen
Prva alineja, 10. člena, druga alineja 11. člena in druga alineja 12. člena se nadomestijo z besedilom:
»– novogradnje, dograditve, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve gradbeno inženirskih objektov kot so: cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje, ne glede na zahtevnost.
Za zadnjo alinejo 10. člena in 11. člena se doda nova alineja, ki glasi:
– na kmetijskih zemljiščih so brez spremembe namenske rabe dopustni posegi, kot so:
– pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči in ostali enostavni in nezahtevni pomožni kmetijski objekti iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– rekonstrukcije lokalnih cest.«
3. člen
Doda se 12.a člen, ki se glasi:
»Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo (vodna in priobalna zemljišča) so dopustni naslednji posegi:
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve manjših zajemališč požarne vode in vode za namakanje ter
– objektov namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Odstranitev vegetacije z obvodnih zemljišč ni dopustna razen vzdrževalnih posekov in redne košnje.«
4. člen
Doda se 12.b člen, ki se glasi:
»Na območjih infrastrukturnih objektov (cest) so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela,
– rekonstrukcije,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij,
– gradnja servisnih objektov.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.«
5. člen
Naslov poglavja VII. in 36. člen se spremenita tako, da glasita:
»VII. VARSTVO NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE«
»(1) Na območju Občine Hodoš se nahajajo številna območja z varstva narave. Najobsežnejši del občine prekriva Krajinski park Goričko (ID_ŠT. 3913), ki je zavarovan z Uredbo o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03). V občini se med drugim nahaja več območij naravnih vrednot, Ekološko pomembno območje Goričko in območja varstva narave Natura 2000, ki jo sestavljata dve območji, ki sta zavarovani po direktivi o habitatih (pSCI območja) in direktivi o pticah (SPA območja). Območja z naravovarstvenim statusom so razvidna iz prikaza stanja prostora.
(2) Vsak poseg v varovano območje se izvede pod pogoji in soglasjem naravovarstvene službe.
(3) Konkretne usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000):
– Id. št.: SI 5000221, Ime: SCI Goričko so:
Potek tras VHO-1, VHO-2, SH-1 naj se v nadaljevanju postopka natančneje umesti na način, da bodo potekale čim bolj po obstoječih prometnicah oziroma v neposredni bližini prometnic. Na območjih, kjer trasa poteka po travniških površinah naj se zaradi varstva kvalifikacijskih travniških habitatnih tipov in habitatov kvalifikacijskih vrst SPA in SCI Goričko, čim manj posega izven ožjega območja trase vodovoda (izven območja trase izkopov se ne deponira gradbenega materiala in premika gradbenih strojev). Za zasutje izkopanega jarka naj se uporabi prvotno odstranjena travna ruša, ki se po potrebi zaseje z lokalno značilno avtohtono travno mešanico.
– Id. št.: SI 300009 Ime: SPA Goričko so:
Z odvečnim materialom naj se ne zasipava travniških površin na varovanem območju, deponira naj se ga izven travniških površin. Na odsekih, kjer trasa poteka po gozdnem prostoru naj se, zaradi varstva kvalifikacijskih gozdnih habitatnih tipov in habitatov kvalifikacijskih vrst območij SCI in SPA Goričko, v gozd izven neposrednega poteka trase ne posega (seka vegetacije, odlaga materiala, premika gradbenih strojev in drugo). Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti naj se izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve kvalifikacijskih vrst ptic območja SPA Goričko.
(4) Konkretne usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja id. št.: 42100, ime: Goričko so: Kot usmeritve se naj upoštevajo konkretne usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000).
(5) Konkretne usmeritve za varstvo zavarovanega območja id. št.: 3913, ime: Krajinski park Goričko so: Kot usmeritve se naj upoštevajo konkretne usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000).«
6. člen
37. člen se v celoti spremeni in se glasi:
»(1) V Občini Hodoš je kulturna dediščina na občinski ravni zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 8/91).
(2) Sestavni del PUP so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(3) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(5) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(6) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(7) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(8) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vaje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(9) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(12) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določen.
(13) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Hodoš, je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(14) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov.
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«
38. člen se v celoti izbriše.
7. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-0002/2013-2
Hodoš, dne 18. februarja 2013
Župan
Občine Hodoš
Rudolf Bunderla l.r.