Na podlagi 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12) in 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 21. 2. 2013 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) s katerim se spreminja in dopolnjuje pet manjših posamičnih območij v centru mesta Sežana, ki se urejajo z Odlokom o ureditvenem načrtu UC 1 –»Sežana center 1« v Sežani (Uradne objave, št. 35/02).

Ta odlok določa prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.

Vsebina OPPN določa:
– območje podrobnega načrta,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, če bo ta potrebna,
– rešitve in ukrepe glede ravnanja s kulturno dediščino,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.

Sestavni deli sprememb in dopolnitev so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora

1.1. Izsek iz urbanistične zasnove Sežana             M 1:5000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
prostora
2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
prostora                                              M 1:2000
3. Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije
3.1. Katasterski načrt s prikazom območja OPPN
(območja A1, B1, C1, C2, D1)                           M 1:500
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN
(območja A1, B1, C1, C2, D1)                           M 1:500
3.3. Načrt obodne parcelacije in parcelacije
zemljišč (območja A1, B1, D1, C2)                      M 1:500
3.4. Načrt zakoličbe (območja A1, B1)                  M 1:500
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in
oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1. Ureditvena situacija z značilnimi prerezi
(območja A1, B1, C1, C2, D1)                           M 1:500
4.2. Prometna ureditev in načrt intervencijskih
poti (območja A1, B1, C1, C2, D1)                      M 1:500
4.3. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
(območja A1, B1, C1, C2, D1)                           M 1:500

Priloge sprememb in dopolnitev so:
1. izvleček iz urbanistične zasnove,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev,
6. povzetek za javnost.

Območja obravnave tega OPPN so:
A-1: parcele št.: 2974/2, 6091/21 – del, 6636 – del, 6637 – del 6091/40, 6091/41, 2990 – del, 4023/9, 3745/576 – del, vse k.o. Sežana
B-1: parcele št.: 4010/1, 4010/8, 6604, 6606, 4009/4, 4010/9, 6607, 6608, 6609, 4010/7, 4014/5, 6600/3, 6600/5, 4013, 4011/2, 4010/4, 4010/5, 4010/6, vse k.o. Sežana
C-1: parcele št.: 4054/8 – del, 6212/2, 4054/5, 6213 – del, 6104/1 – del, 6211/1 – del, 4050/4 – del, 4050/5, 4046/3, 4054/6 – del, vse k.o. Sežana
C-2: parcele št.: 6104/8, 6089/32 – del, 6203/2, 6203/1, 6202, 4043/1, 6201 – del, 6183 – del, 6182/1 – del, 6104/9, 6203/3, 4043/2 – del, 4043/4 – del, 4043/5, vse k.o. Sežana
D-1: parcele št.: 4023/11, 4023/10, 4023/5, 6644, 6645, 6646, 6647, 6648, 6649, 6650, 6651, 6652, 6653, 6654, 6655, 6656, 6657, 6658, 6659, 6660, 6661, 4023/4 – del, vse k.o. Sežana.
Meja območja sprememb in dopolnitev je razvidna iz grafičnih načrtov: 1.1 Izsek iz urbanistične zasnove, 3.1. katastrski načrt s prikazom območja sprememb in dopolnitev in 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja sprememb in dopolnitev.

Območja OPPN se navezujejo na sosednje planske celote po obstoječih obodnih cestah.
Vplivi in povezave so razvidni iz grafičnega načrta 2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.

V območju sprememb in dopolnitev so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje legalno zgrajenih objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcije obstoječih objektov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih površin.

Območje sprememb in dopolnitev je razdeljeno na prostorske enote:
A-1
Predvidena je ureditev parkiranja med sodiščem in železnico in uskladitev območja na meji z Ureditvenim načrtom UC 9 športno rekreacijski center v Sežani, ki na delu, kjer se dva ureditvena načrta prekrivata, načrtuje garderobe za potrebe stadiona.
B-1
Predvidena je ureditev parkirnih mest in dostopov v kareju med Partizansko cesto, Ulico 1. maja, Kosovelovo ulico ter Bazoviško cesto. Uredi se glavni dostop iz Bazoviške ter zaprtje dovoza neposredno iz Partizanske ceste. Na tem območju se predvideva preoblikovanje javnih površin nekdaj predvidene tržnice; na parceli št. 4011/2, k.o. Sežana, je predvidena umestitev manjšega poslovno stanovanjskega objekta na podlagi pobude investitorja. Predvidena je še ter določitev funkcionalnih zemljišč blokov (Kosovelova ulica 2 in 4, Bazoviška cesta 4, Ulica 1. maja 3).
C-1
Na območju je predvidena ureditev parkirišča ob zdravstvenem domu. Opredeli se potek prometa na celotnem opredeljenem območju (izhodi reševalnih vozil), ustrezni dostopi za peš promet, odvajanje prometa iz parkirišč stanovanjskih blokov na območju, ter sprememba gabaritov reševalne postaje.
C-2
Predvidena je ureditev javnih površin pri cerkvi – Trg osvoboditve (ukinitev parkirišč) in ureditev površin v zaledju (dvorišče nekdanje Mohorčičeve gostilne).
D-1
Predvidena je ureditev parkirnih mest in javnih površin ob Ljudski univerzi ter določitev funkcionalnih zemljišč blokov (Bazoviška cesta 7A, Ulica Mirka Pirca 7).
Členitev območja na prostorske enote je razvidna iz grafičnih načrtov: 3.1. Katastrski načrt s prikazom območja sprememb in dopolnitev in 3.2. Geodetski načrt s prikazom območja sprememb in dopolnitev.
1. Namembnost
Prostorska enota A1
12650 Stavbe za šport
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste (parkirišča, pešpoti)
22210 Lokalni distribucijski plinovodi
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (urejene zelene površine)
Prostorska enota B1
12112 Gostilne restavracije in točilnice
11220 Večstanovanjske stavbe
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste (parkirišča, pešpoti)
22210 Lokalni distribucijski plinovodi
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (urejene zelene površine)
Prostorska enota C1
12420 Garažne stavbe
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste (parkirišča, pešpoti)
22210 Lokalni distribucijski plinovodi
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (urejene zelene površine)
Prostorska enota C2
11100 Enostanovanjske stavbe
11220 Večstanovanjske stavbe (največ 3 stanovanja)
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste (parkirišča, pešpoti)
22210 Lokalni distribucijski plinovodi
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (urejene zelene površine)
12301 Trgovske stavbe – samo specializirane prodajalne s kruhom, pecivom, testeninami, sladkornimi izdelki (navedene dejavnosti so dovoljene v pritličju in kleti).
12510 Industrijske stavbe za: proizvodnjo kruha, testenin, svežega peciva in slaščic (navedene dejavnosti so dovoljene v pritličju in v kleti).
Prostorska enota D1
11220 Večstanovanjske stavbe
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste (parkirišča, pešpoti)
22210 Lokalni distribucijski plinovodi
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo
22231 Cevovodi za odpadno vodo
22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (urejene zelene površine)
2. Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve
Prostorska enota A1
Predvidena je odstranitev obstoječega objekta garderob in gradnja garderob s spremljajočimi prostori in tribunami za gledalce za potrebe stadiona. Na nepozidanih površinah med sodiščem, železniško progo in predvidenimi garderobami in tribunami se predvidi ureditev večjega števila javnih parkirnih mest za potrebe športnega parka in okoliških dejavnosti.
Predvidena je ureditev parkirišč za osebna vozila in 2 avtobusa z obračališčem za avtobuse. Na območju so predvidene potrebne pešpoti od parkirišč do novega objekta garderob s tribunami. Povežejo pa se s predvidenim pločnikom ob Bazoviški cesti.
Med parkirnimi pasovi se uredi zelenice in zasadi drevesa.
Dostop do obstoječih stavb sodišča in policije se ohranja.
Prostorska enota B1
Določi se funkcionalno zemljišče obstoječih blokov (Kosovelova ulica 2 in 4, Bazoviška cesta 4, Ulica 1. maja 3) z ureditvami možnih parkirnih mest in uredi ekološke otoke in zbirna mesta za odpadke.
Na območju parcel: 4011/2, k.o. Sežana, je predvidena gradnja poslovno stanovanjskega objekta z gostinskim programom v pritličju in stanovanji v etažah. Na pripadajočem zemljišču se uredi potrebna parkirna mesta.
Na območju se predvideva preoblikovanje javnih površin nekdaj predvidene tržnice, na parceli št. 4010/4, k.o. Sežana. Območje se uredi kot območje brez motornega prometa, oblikuje se manjši trg z ozelenitvijo.
Na osrednjem območju obstoječih parkirišč se razširi območje za parkiranje in uredi dostop iz Bazoviške ceste.
Na območju se uredi nove pešpoti iz smeri blokov do Partizanske ceste in od Ceste 1. maja do predvidenega urejenega trga.
Prostorska enota C1
Na območju je predvidena ureditev parkirišča ob zdravstvenem domu. Uredi se potek prometa na celotnem opredeljenem območju (izhodi reševalnih vozil), ustrezni dostopi za peš promet, odvajanje prometa iz parkirišč stanovanjskih blokov na območju. Reševalna postaja se predvidi na delu območja kot pritlični objekt. Uredi se peš dostope do zdravstvenega doma in reševalne postaje, uredi prostore za zbiranje odpadkov ter ekološki otok. Obstoječe parkovne zelene površine se ohranja. Park ob zdravstvenem domu se uredi z upoštevanjem razširitve pešpoti ob zdravstvenem domu in ureditve prostora za zbiranje odpadkov na skrajnem severnem delu.
Prostorska enota C2
Predvidena je ureditev javnih površin pri cerkvi – Trg osvoboditve (ukinitev parkirišč). Ohranja se dostop za motorni promet z Partizanske ceste. Na skrajnem vzhodnem delu trga se uredi parkirna mesta za invalide in obiskovalce cerkve. Zahodni del ostaja prevozen za motorni promet – navezava na Prečno ulico. Osrednji del se tlakuje in uredi kot peščeve površine.
V stavbi na parceli št.: 6203/3, k.o. Sežana, se pritličje in klet nameni proizvodnji in specializirani prodajalni s kruhom, pecivom, testeninami, sladkornimi izdelki. V nadstropju je dovoljena izgradnja do 3 stanovanj.
Predvidena je ureditev obstoječih zelenih površin in parkirišč (dvorišče nekdanje Mohorčičeve gostilne).
Prostorska enota D1
Predvidena je ureditev parkirnih mest in javnih površin ob Ljudski univerzi ter določitev funkcionalnih zemljišč blokov (Bazoviška cesta 7A, Ulica Mirka Pirca 7).

V območju sprememb in dopolnitev je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
A1:
Nezahtevni objekti:
ograje do 1,60 m, oziroma 2,20 m za igriščne ali varovalne ograje,
škarpe in podporni zidovi,
pomožni infrastrukturni objekti.
Enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, varovalne ali protihrupne ograje do višine 2,20 m,
pomožni energetski objekti razen tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk,
pomožni komunalni objekti razen tipske greznice, male čistilne naprave in vodnega zajetja,
vadbeni objekti: igrišča namenjena športu in rekreaciji na prostem,
urbana oprema.
B1:
Nezahtevni objekti:
ograje,
škarpe in podporni zidovi,
pomožni infrastrukturni objekti.
Enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, varovalne ali protihrupne ograje do višine 2,20 m,
pomožni energetski objekti razen tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk,
pomožni komunalni objekti razen tipske greznice, male čistilne naprave in vodnega zajetja,
vadbeni objekti: igrišča namenjena športu in rekreaciji na prostem,
urbana oprema.
C1:
Nezahtevni objekti:
ograje,
škarpe in podporni zidovi,
pomožni infrastrukturni objekti.
Enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, varovalne ali protihrupne ograje do višine 2,20 m,
pomožni energetski objekti razen tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk,
pomožni komunalni objekti razen tipske greznice, male čistilne naprave in vodnega zajetja,
vadbeni objekti: igrišča namenjena športu in rekreaciji na prostem,
urbana oprema.
C2:
Nezahtevni objekti:
ograje,
škarpe in podporni zidovi,
pomožni infrastrukturni objekti.
Enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, varovalne ali protihrupne ograje do višine 2,20 m,
pomožni energetski objekti razen tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk,
pomožni komunalni objekti razen tipske greznice, male čistilne naprave in vodnega zajetja,
vadbeni objekti: igrišča namenjena športu in rekreaciji na prostem,
urbana oprema.
D1:
Nezahtevni objekti:
ograje,
škarpe in podporni zidovi,
pomožni infrastrukturni objekti.
Enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti: objekt javne razsvetljave, varovalne ali protihrupne ograje do višine 2,20 m,
pomožni energetski objekti razen tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk,
pomožni komunalni objekti razen tipske greznice, male čistilne naprave in vodnega zajetja,
vadbeni objekti: igrišča namenjena športu in rekreaciji na prostem,
urbana oprema.

A1
Predvidena je odstranitev obstoječega objekta garderob in gradnja garderob s spremljajočimi prostori in tribunami za gledalce za potrebe stadiona. Nov objekt bo postavljen vzporedno z ograjo igralne površine. Glavni vhod bo z severovzhodne strani. Objekt bo enonadstropen in bo oblikovan skladno z namembnostjo. Tribuna bo od igrišča ločena z ograjo.
Streha bo ravna oziroma v blagem naklonu do 10 stopinj.
Oblikovanje zunanjih površin
Parkirišča:
Uredijo se eno nivojska parkirišča z vmesnimi zelenimi pasovi z zasaditvijo dreves. Uredi se peš površine in peš povezave.
B1
Poslovno stanovanjski objekt z gostinskim programom v pritličju in stanovanji v etažah se oblikuje skladno z namembnostjo in sledi oblikovanju okoliških objektov. Ob objektu se uredi zunanje gostinske površine.
Na območju se predvideva preoblikovanje javnih površin nekdaj predvidene tržnice, ki se uredi kot območje brez motornega prometa. Oblikuje se manjši trg, ki se tlakuje. Preuredi se dostop v gostinski objekt. Na trgu se lahko uredi zunanje gostinske površine. Trg se poveže z Partizansko cesto z novim stopniščem umeščenim simetrično glede na os trga. V osi se postavi vodnjak ali skulptura. Trg se od peš povezave (obstoječa prometnica) loči z zelenim pasom (zasadi se drevesa.)
Območje obstoječega javnega parkirišča se preoblikuje, tako, da se na zahodni strani pomakne od obstoječega bloka. Tako ustvarjeni vmesni prostor se ozeleni in zasadi drevesa.
Vse predvidene pešpoti in površine se tlakuje.
Ob pešpoti zahodno od blokov se posadi drevesa kot bariero med bloki in javnimi parkirišči.
Na osrednjem območju obstoječih parkirišč se razširi območje za parkiranje in uredi dostop iz Bazoviške ceste.
Na območju se uredi nove pešpoti iz smeri blokov do Partizanske ceste in od Ulice 1. maja do predvidenega urejenega trga.
Obstoječi visoki suhi zid med parcelama št. 4011/2 in 6595, obe k.o.Sežana, se rekonstruira.
C1
Objekt reševalne postaje se oblikuje kot pritlični objekt.
Uredi se park pred zdravstvenim domom oziroma z ureditvijo – razširitvijo pešpoti ob zdravstvenem domu se zgradi nov oporni zid iz naravnega kamna. Enako se uredi zid ob ureditvi zbirnega mesta za odpadke. Ostale površine in objekte parka se obnovi.
Pešpoti na območju se tlakuje oziroma z drugo kvaliteto tlaka loči od prometnih površin. Uredi se park južno od predvidenih parkirnih površin, z dodatno zasaditvijo.
C2
Površine novega trga se tlakuje in loči od prometnih površin z bariero (tlak, zelene površine, stebrički).
Uredi se park v povezavi s parkirnimi prostori na nekdanjem Mohorčičevem dvorišču. Ob obstoječo visoko ograjo z parcelo 4043/1 se s strani parka zasadi – uredi zeleno kuliso (vzpenjalke), ki vzpostavi cezuro med predvidenim parkom in območjem Vinakras.
Parkirišče se od parka loči z manjšim opornim zidcem iz naravnega kamna.
Za vodnjak na parceli 4043/1 je potrebno ugotoviti ali njegov podzemni del – zbiralnik še obstaja in ob morebitni najdbi park urediti tako, da se ga ustrezno prezentira.
Odstranitev obstoječega objekta na parceli št. 6203/3, k.o. Sežana ni dopustna. Objekt je evidentiran kot enota kulturne dediščine. Oblikovanje zunanjščine je potrebno /možno prilagoditi izvorni obliki. Na dvoriščno stran je v nadstropju dovoljeno zgraditi balkon (»gank«) v maksimalni širini 1,35 m.
D1
Na območju blokov se uredi parkirne in zelene površine, tako da ni možno parkiranje na zelenih površinah.
Uredi se parkirišče za Ljudsko univerzo. Ob parkirišču se pešpot tlakuje. Zeleni pas napram železnici se uredi z zasaditvijo dreves, ki vizualno ločijo območje od železnice.
Pri urejanju zunanjih površin je potrebno zagotoviti odmike od cestnega sveta. Ograje, ozelenitve in drevesa ne smejo posegati v pregledno polje, pregledno bermo in območje vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev cestne signalizacije.
Oblikovanje reklamnih panojev in izveskov mora biti v posameznih območjih urejanja enotno. Panoji na ograjah niso dovoljeni.

1. Tlorisni gabariti
A1
Odstranitev obstoječega objekta garderob dimenzije: 44,90 m x 8,60 m.
Predvideni objekt garderob s tribunami: 43,80 m x 10,60 m.
B1
Stanovanjsko poslovni objekt: 16,60 m x 10,60 m.
C1
Objekt reševalne postaje: obstoječi tlorisni gabariti.
Maksimalne tlorisne dimenzije so podane z zakoličbenimi točkami: list 3.4. Načrt zakoličbe.
2. Višinski gabariti
A1
Objekt garderob s tribunami: P+1 (pritličje in nadstropje), maksimalna višina objekta do slemena 8,55 m.
B1
Stanovanjsko poslovni objekt: K+P+1M (klet, pritličje, nadstropje in ena mansarda).
Maksimalna višina objekta do vrha slemena 10,40 m.
C1
Objekt reševalne postaje: P (pritličje).
3. Absolutne kote terena:
Objekt A1: garderobe, tribune, kota pritličja +- 0,00 = 364,95 m.n.v.
Objekt O1 na območju B1, kota pritličja: +-0,00 = 364,50 m.n.v.
4. Regulacijski elementi
Vsi enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se zgradijo z minimalnim odmikom 1,50 m od roba sosednje parcele. Ograje, podporni zidovi in škarpe se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji ne posega v javno površino.
Gabariti objektov in regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov: list št.: 3.4.Načrt zakoličbe.

Načrt parcelacije določa velikost zemljišča namenjenega gradnji za objekt O1 na območju B1 in velikost zemljišča namenjenega gradnji za objekt garderob in tribun na območju A1.
Določena so območja funkcionalnih zemljišč blokov – večstanovanjskih objektov na območjih B1 in D1.
Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na karti Načrt parcelacije list št.: 3.3.

V območju OPPN je posamezne gradnje mogoče izvajati etapno.

Sestavni del OPPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora.
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni.
Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
Pred kakršnim koli posegom v zemeljske plasti je treba skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva kulturne dediščine izvesti predhodne arheološke raziskave.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Za obravnavano območje je v pripravi uredba, ki bo to območje zaščitila kot vodovarstveno območje. Po sprejetju omenjene uredbe bodo na vodovarstvenem območju dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki bodo skladni z njenimi določili. Za predvidene posege bo treba skladno z zakonodajo, upoštevati morebitne omejitve gradnje in varovalne ukrepe zaradi lege območja na vodovarstvenem pasu.
V projektni dokumentaciji morajo biti ustrezno prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na stanje voda in vodni režim ter prikazani vsi ukrepi za preprečevanje eventualnih negativnih vplivov predvidene gradnje na stabilnost zemljišča ali sproščanje gibanja hribin.
Za vse ponikalne objekte je potrebno v projektni dokumentaciji ponikalno sposobnost računsko dokazati in priložiti hidrogeološko mnenje o možnosti ponikanja predvidenih količin odpadnih voda v tla.
Na obravnavanem območju je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti.
Vse vozne in parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike in morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
Pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla.
Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč.
Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena.
Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov in kletnih etaž mora biti izvedeno naravno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnaženi zrak je potrebno speljati nad strehe objektov.
Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.
V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
5. Odstranjevanje odpadkov
Na območjih sprememb in dopolnitev se ob gradnji novih objektov uredijo zbirna mesta za komunalne odpadke.
Na območjih: B1 in C1 se uredijo novi ekološki otoki.

Morebitno odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja v času od 31. julija do 1. marca.
Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja potencialnih geoloških naravnih vrednot (minerali, fosili, tektonske strukture) in podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Na podlagi 74. člena Zakona o ohranjanju narave je lastnik zemljišča, na katerem je bil najden mineral ali fosil ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti ministrstvu, ki je pristojno za ohranjanje narave. Hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. Enako velja v primeru najdbe jamskih objektov v skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04, 61/06 – ZDru-1).
Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno z predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo (intenziteta EMS in MSK) potresne ogroženosti območja in glede na projektni pospešek 0,125.
Območje se ne nahaja na poplavnem ali plazovitem območju ali območju z možnim dvigom podtalnice.
Vsi objekti morajo biti projektirani skladno z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– odmike objektov od parcelnih mej,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
– v fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarni varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.
2. Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.
3. Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
4. Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
5. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi nesrečami.

1. Motorni promet
Splošno
Območja OPPN z načrtovanimi parkirišči v zaledju mestnih površin se navezujejo na državno cestno omrežje, in sicer na regionalni cesti:
R2 – 445/0350 Sežana–Fernetiči,
RT – 934/6838 Sežana–Lipica.
Pred gradnjo cestnih priključkov na državno cestno omrežje je potrebno izdelati strokovne podlage in upravljavcu državne ceste posredovati projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije (strokovnih podlag idr.), ki mora biti izdelana v skladu z navodili upravljavca državne ceste. Projektna naloga mora biti potrjena s strani upravljavca državne ceste, kar je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije.
A1
Območje se prometno navezuje na obstoječo nekategorizirano cesto mimo policijske postaje.
Vse predvidene prometne navezave so širine najmanj 5,0 m.
Na območju se uredi:
parkirišča: 75 PM (od tega 4 za invalide) + 2 PM za avtobuse. Uredi se obračališče za avtobuse.
B1
Območje se prometno navezuje na Bazoviško cesto.
Obstoječo dostopno cesto s Partizanske ceste se ukine. Obstoječi dovoz iz Bazoviške ulice se razširi na širino 5,00 m. Ob dostopni cesti se uredijo parkirna mesta. Do izgradnje novega dostopa z Bazoviške ceste se za dostop na območje uporablja dovozno cesto s Partizanske ceste.
Dovoz z Ulice 1. maja do blokov ostaja enosmeren.
Na območju se uredi 39 javnih parkirnih mest (od tega 2 za invalide). Na funkcionalnem zemljišču blokov se uredi 15 PM.
Ob poslovno stanovanjskem objektu se uredi 15 PM (od tega 1 za invalide).
C1
Uredi se promet z delno ureditvijo enosmernega prometa na posameznih notranjih cestah ulicah, ki omogoči nemoteno vožnjo z reševalnimi vozili.
Uredi se javno parkirišče z 26 parkirnimi mesti (od tega 2 za invalide).
Dovoz na parkirišče je predviden iz Levstikove ulice in je na lokaciji obstoječega.
Obstoječa povezava med reševalno postajo in Partizansko cesto je namenjena intervenciji.
C2
Ob cerkvi se uredi 4 parkirišča za potrebe obiskovalcev cerkve (od tega 2 za invalide).
Uredi se prometni dostop z Partizanske ceste. Ohranja se prometni dostop v osi Ulice Mirka Pirca.
Na nekdanjem dvorišču Mohorčičeve gostilne se uredi 17 javnih parkirnih mest od tega 2 za invalide. Prometni režim na območju se ohranja.
Za objekte v tej prostorski enoti se lahko parkirna mesta zagotavljajo v okviru javnih mestnih parkirnih mest, ker funkcionalno zemljišče obsega samo fundus stavb.
D1
Dovoz do novo urejenih parkirnih mest je z Bazoviške ceste. Uredi se 45 javnih parkirnih mest.
Na funkcionalnih zemljiščih večstanovanjskih objektov je predvidena ureditev 11 parkirnih mest.
Odvodnjavanje
Odvodnjavanje je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se ob robniku odvaja do požiralnikov v kanalizacijski sistem, preko separatorjev v ponikanje.

Območje OPPN se nahaja na desni strani železniške proge št. 50 Ljubljana–Sežana–državna meja med km 678 + 110 in km 678 + 520.
Vsi predvideni objekti na območju OPPN se bodo gradili v odmiku najmanj 8,00 m od osi najbližjega železniškega tira.

1. Splošno
– Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju sprememb in dopolnitev:
– Novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje in sicer kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.
– V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
– Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Kanalizacijsko omrežje
Na območju je predviden ločen kanalizacijski sistem, ki je gravitacijski po celotni trasi. Komunalne odpadne vode posameznih objektov so z mrežo fekalnih kanalov priključene na obstoječe fekalne kanale, kateri se priključujejo na čistilno napravo.
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.
Na območju bo urejena meteorna kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov. Meteorne vode iz parkirnih platojev se bodo na meteorno kanalizacijo priključevale preko ustrezno dimenzioniranih separatorjev ogljikovodikov.
Fekalne odpadne vode
Fekalne odplake iz pritličja in višjih nadstropij objektov se odvajajo v zunanjo fekalno kanalizacijo, ki se preko sistema kanalov priključuje na čistilno napravo. Kanalizacija poteka težnostno.
Fekalne odpadne vode iz kletnih etaž bodo na kanalizacijo priključene preko hišnih črpališč.
Meteorne vode tlakovanih površin
Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v meteorno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.
Meteorne vode utrjenih tlakovanih površin – parkirni platoji vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike ter preko separatorja ogljikovodikov v meteorno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno.
Meteorna vode se vodi v sistem ponikanja. Odvod meteornih vod s ponikanjem se rešuje na lokaciji posameznega objekta.
Meteorne vode strešnih površin
Meteorne odpadne vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem meteorne kanalizacije in ponikanje na lokaciji posameznega objekta.
Cevi meteorne in fekalne kanalizacije
Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
Revizijski jašek
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi
Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
Cestni požiralniki
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
Vgradijo se vodotesni povozni betonski požiralniki.
Kanalete
Kanalete so tipske z litoželezno rešetko.
Lovilec olj - koalescenčni separator ogljikovodikov
Vse meteorne vode asfaltnih parkirnih površin se vodijo preko separatorja olj. Separator je izdelan in dimenzioniran v skladu s standardom SIST EN 858. Separator je dimenzioniran za očiščenje eventuelno onesnaženih padavinskih vod.
Separator je opremljen s plovcem z avtomatskim zapiralom.
Prečkanja in približevanja komunalnim vodom
Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljalcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
Predpisani so sledeči neto odmiki:
pri približevanju fekalne kanalizacije in

elektro NN kabel                                0,80 m
elektro VN kabel                                0,80 m
telefonski kabel                                0,80 m
vodovod                                         0,80 m
plinovod                                        0,80 m
pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in
elektro NN kabel                                0,30 m
elektro VN kabel                                0,30 m
telefonski kabel                                0,30 m
vodovod                                         0,30 m
plin                                           0,30 m.

Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0,40 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0,20 m.
V primeru, da je horizontalna razdalja med kanalizacijo in vodovodom manjša od 2,00 m in vertikalna od 0,30 se vodovod ščiti. Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2,00 m od roba cevi.
3. Vodovodno omrežje
V območju A1, B1 in D1 je potrebna dograditev novega omrežja in priključitev obstoječih objektov.
V območju A1 se predvidi nov vodovod NL100 s hidrantom za napajanje novega objekta z navezavo na obstoječ vodovod s potekom v Kosovelovi ulici.
V območju B1 se predvidi nov vodovod NL80 s hidrantom za napajanje novega objekta z navezavo na obstoječ vodovod.
V območju D1 se predvidi nov vodovod NL80 s hidrantom za napajanje obstoječih objektov z navezavo na obstoječ vodovod PE90.
Omrežje bo izvedeno z NL cevovodi in javnimi nadzemnimi hidranti rezporejenimi glede na predpise. Vodomerni jaški bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij.
Povezava na obstoječe naselje in širše zazidalno območje naj se uredi v funkcionalno zaključene oskrbovalne cone v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo.
4. Plinovodno omrežje
Na posameznih območjih se nahaja obstoječe plinovodno omrežje.
Predvidena je priključitev novega objekta v območju B1 na obstoječe plinovodno omrežje Bazoviške ulice.
Predvidena je priključitev novega objekta v območju A1 na obstoječe plinovodno omrežje Kosovelove ulice.
Pri projektiranju, izdelavi tehnične dokumentacije za izgradnjo predvidene zazidave je potrebno upoštevati določila, ki jih navaja Tehnični pravilnik za projektiranje, že izvedena tehnična dokumentacija za izvedbo plinovodnega omrežja v tem območju ter tehnično izvedbo in uporabo javnega plinovoda na območju Občine Sežana skladno z tehničnimi zahtevami Petrolplin d.o.o.
Križanja plinovoda z drugimi podzemnimi vodi oziroma vzporedni poteki morajo biti izvedeni po zahtevah tehničnih predpisov in normativov. Poleg tega se morajo izvesti tudi potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi:
– nemoteno vzdrževanje plinovodnih objektov in naprav,
– varnost plinovodnih objektov in naprav.
Minimalni horizontalni odmik pri paralelnem vodenju plinovoda z ostalimi komunalnimi napeljavami je 0,5 m, medtem ko je vertikalni odmik pri križanju plinovoda z drugimi podzemnimi vodi minimalno 0,3 m. Izjema je pri kanalizaciji, in sicer v primeru, ko je horizontalna razdalja med vodovodom in kanalizacijo enaka ali manjša od 2,0 m, se plinovod ščiti znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto dolžine 2,0 m, merjeno od roba kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 30 cm nad temenom cevi. Zaščita plinovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2,0 m od roba cevi.
Križanje plinovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi plinovoda in osi druge podzemne napeljave med 45° in 90°.
Plinovod lahko poteka na globini največ 3,5 m oziroma najmanj 1,0 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena.
V primeru, da zaradi neupoštevanja pogojev nastane škoda na objektih in napravah jo je investitor dolžan povrniti
Pričetek gradnje je investitor dolžan sporočiti PETROL PLIN d.o.o., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana, zaradi predhodne uskladitve predvidenega izkopa z obstoječim vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem ter zaradi določitve ustreznega zavarovanja ostalih instalacij.
Pri zakoličbi trase plinovoda mora biti prisoten predstavnik PETROL PLINA, zaradi določitve mikrolokacije kanalizacije na terenu.
Zasutje pri prečkanju vodovodnih cevi s kanalizacijo in ostalimi podzemnimi napeljavami se lahko opravi le po predhodnem ogledu in navodilih predstavnika PETROL PLIN-a.
Po zaključenih delih je investitor dolžan dostaviti izvleček projekta izvedenih del, ki zajema prečkanje kanalizacije z vodovodom in plinovodom.
Za pridobivanje soglasja k projektnim rešitvam mora investitor posebej pismeno zaprositi upravljalca plinske instalacije PETROL PLIN d.o.o., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana.
Priključeki za posamezne objekte so izvedeni do fasade objektov ter označeni z pozicijskimi tablicami.
5. Elektroenergetsko omrežje
NN Elektoenergetsko omrežje
Na obravnavanem območju ni predvidenih novogradenj oziroma potreb po novih odjemalcih, razen: novega objekta v območju B1, ki bo predvidoma napajan iz TP STOLPNICE prek PMO nameščene na stalno dostopnem mestu – fasadi.
Novi objekt tribun in garderob v območju A1, kateri pa bo napajan iz obstoječe PMO.
Tehnični pogoji
Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki jo nameravana gradnja zajema.
Pri izvajanju izkopov v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za dela v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov, naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
Vse morebitne poškodbe, ki bi nastale na elektroenergetskih napravah je izvajalec dolžan odpraviti na lastne stroške.
Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo se bo izvajal na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1kV do vključno 20kV – 10 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1kV do vključno 20 kV – 1m,
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4kV – 2 m.
Za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih ali načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 z dne 13. 12. 2010).
Do obstoječih transformatorskih postaj in do jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin.
Javna razsvetljava – JR
JR je potrebno urediti s primernimi kandelaberskimi svetilkami, katere bodo razmeščene ob pločnikih in poteh v enakomernih razdaljah. Točna razmestitev svetil, tip in moči svetil bodo izbrani skladno s potrebami, potrebnimi izračuni in fotometričnimi podatki za posamezni vir.
Drogovi morajo biti kovinski vroče cinkani z minimalno debelino nanosa cinka 100 um – proizvod mora zaradi izgleda in kvalitete biti tipski kot sestavni del celotne svetilke proizvajalca.
Napajanje svetil JR je iz obstoječega omrežja oziroma novega prižigališča v kolikor bo to potrebno. Predvidena nova prižigališča JR naj se uredijo izven transformatorskih postaj v sklopu razdelilno vozliščnih prostostoječih omar.
Podatke za priključitve bo podala pristojna služba ELEKTRO PRIMORSKA d.d.
Svetilke in omarice morajo imeti zaščito proti brizgajoči vodi.
Svetilke se napajajo z napetostjo 230V in so opremljene z visokotlačnimi sijalkami HST – 70W, (125,250).
Svetilke so izdelane v zaščitni stopnji IP65. Pri montaži je potrebno paziti, da zaradi malomarne montaže ne poslabšamo razreda mehanske stopnje zaščite
Do posameznih svetilk se kabelska kanalizacija izvede tako, da se izkoplje jarek v katerega se položijo rebraste fleksibilne zaščitne cevi PC-E F 63 mm in v njih položi elektroenergetski kabel.
Vkopna globina kabla znaša minimalno 0,7 m, oziroma pod cestno površino 1,0 m od zgornje površine tal.
Za zaščitno ozemljitev se uporabi pocinkani jekleni trak (FeZn 25x4 mm), ki je pokončno položen v zemljo na globini najmanj 0,5 m vzdolž celotne kabelske trase in je spojen z drogovi svetilk.
Vzdolž celotne trase se na globini ca. 0,3 m ohlapno položita dva opozorilna plastična trakova rdeče barve.
6. Telekomunikacijsko omrežje
Za predvideno območje je omrežje TK že izgrajeno skupaj s sistemom kabelske kanalizacije.
Pred izdelavo JR za posamezna parkirišča je pred gradbenimi posegi potrebno pridobiti točne lokacije TK kablovodov in infrastrukture, katere bo potrebno zaščititi oziroma ustrezno prestaviti skladno s projektnimi pogoji, katere bo posredoval Telekom Slovenije.
7. Odpadki
Na obravnavanih območjih se uredijo ekološki otoki, in sicer na območjih C1 in B1. Na območju D1 se ohranja obstoječi ekološki otok, predvideno je mesto za nov ekološki otok, če bo potreben.
Zbirna mesta preostanka komunalnih odpadkov se predvidi ob predvidenih objektih: garderobe in tribune na območju A1 in objekt O1 na območju B1.
Na območju B1 so predvidena nova zbirna mesta.
Na območju C1 je predvideno novo zbirno mesto za potrebe zdravstvenega doma.
Na območju C2 je predvideno novo zbirno mesto za potrebe območja.
Gradbene odpadke in komunalne odpadke za čas gradnje se zbira in odstranjuje skladno z veljavnimi predpisi.

Za vse tlorisne gabarite predvidenih objektov so določena dopustna odstopanja –10. Za vse določene višinske gabarite veljajo dopustna odstopanja +-10 %.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o ureditvenem načrtu UC 1 –»Sežana center 1« v Sežani (Uradne objave, št. 35/02) in Odlok o ureditvenem načrtu za območje UC 9 – Športnorekreacijski center v Sežani (Uradni list RS, št. 38/98, 43/01, 23/04) v delu, ki se nanaša na ureditvena območja, določena s tem podrobnim prostorskim načrtom.
Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah tega akta.

V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov ter določila glede namembnosti objektov.

OPPN skupaj s prilogami je na vpogled na Občini Sežana

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.