Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 in 57/12) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 19. redni seji dne 27. 2. 2013 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja PA 5 – Vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah (Acman, Pavšar) v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 17/12 in so sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11).
Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11 in 57/12).

OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE

Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je:
1. Ureditveno območje A s parcelno št. 449/176, k.o. Male Braslovče v naselju Male Braslovče, ki je na zahodni strani omejena z JP9903908 (odsek 990391 Male Braslovče–Letuška gmajna), na severni vzhodni in južni strani pa z obstoječo stanovanjsko pozidavo.
2. Ureditveno območje B s parcelama št. 449/106 in 449/134, k.o. Male Braslovče v naselju Male Braslovče, ki je na južni strani omejeno z cesto C1, na vzhodni strani z JP990200 (odsek 990201 Preserje–Male Braslovče), na zahodni in severni strani z obstoječo stanovanjsko pozidavo.
Ureditveno območje A in B sta v neposredni bližini vodotoka Savinja, ki poteka na vzhodni strani.
Velikost območja prostorske ureditve A znaša ca. 693,00 m2.
Velikost območja prostorske ureditve B znaša ca. 1431,00 m2.
Izven območja OPPN poteka izvedba priključitve območja na cestno, električno, vodovodno, telefonsko in optično omrežje. Območje priključevanja, dograjevanja obstoječega omrežja poteka po parcelah št. 449/198, 449/104 in 449/194, k.o. Male Braslovče.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost,
– storitvena dejavnost.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti in sprememba rabe,
– rekonstrukcija objektov,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti,
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura),
– gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov,
– zelene površine.

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novega objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
Ureditveno območje A in B
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever–jug in vzhod–zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja.
Odmik od sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
– horizontalni gabariti: pri projektiranju objektov se mora ohranjat min. razmerje med stranicami 1:1,2 do 1:1,6 pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike.
Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne maks. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov.
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K + P + M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,0 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m. V primeru izvedbe kletne etaže se le-ta mora izvesti v kesonski izvedbi zaradi bližine vodotoka Savinje.
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: po geodetsko zazidalni situaciji;
– kolenčni zid: do 1,00 m;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine 30º–45º z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče barve, možno je tudi drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi naselja;
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– osvetlitev mansarde: strešna okna in/ali frčade;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključki do enodružinskih stanovanjskih hiš bodo izvedeni iz kategoriziranih občinskih cest. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.

Enostavni objekti:
Znotraj zemljiške parcele je v ureditvenem območju A in B možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo se lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do maks. višine 1,80 m so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.

Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju A in B obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.

Gradbena parcela:
Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN je v ureditvenem območju A objekt lociran na sedanje lastniško stanje parc. št. 449/176, k.o. Male Braslovče in v ureditvenem območju B na sedanje lastniško stanje parc. št. 449/106 in 449/124, k.o. Male Braslovče.
Dovoljen odmik zidu stanovanjskih objektov od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60 %. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.

Dovozi in dostopi ter parkiranje:
Ureditveno območje A se na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP990390 (odsek 990391 Male Braslovče–Letuška gmajna) navezuje preko nove dovozne ceste, ki poteka po parceli št. 449/104, k.o. Male Braslovče.
Ureditveno območje B se z individualnim priključkom priključuje na cesto C1 (Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vikend naselja ob Savinji v Malih Braslovčah, Uradni list RS, št. 109/05). Ta pa se priključuje na kategorizirano občinsko cesto JP990200 (odsek 990201 Preserje–Male Braslovče). V ureditvenem območju A in B v polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste. Predvideti je potrebno, da se s postavitvijo ograj ali živih mej proti javni cesti poleg polja preglednosti upošteva obvezen minimalni odmik ograje 1 m izven cestišča oziroma od posestne meje, ki ne smejo biti višje od 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto.
Zaradi prihodnjega razvoja občinskih cest JP990201 in JP990390 je potrebno predvideti, da se bosta javni poti razširili na minimalno širino 5 m.

Vodovod:
Iz smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 90 mm, ki poteka zahodno od obravnavane parcele na nasprotni strani ceste za območje A in PE Ø 90 mm, ki poteka vzhodno ob obravnavani parceli za območje B.
Za nove objekte na obravnavanem območju bo potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na področju nove pozidave.
V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m. Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.

Kanalizacija – odvod komunalnih in meteornih voda:
Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju predvidenega OPPN še ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo. Na obravnavanih območjih je predvidena izgradnja javne kanalizacije. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v malo komunalno čistilno napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
Meteorna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalniki meteornih vod, višek teh vod pa lahko ponikajo v podtalje ali se vodijo v površinski odvodnik. Onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilca olj in maščob.

Električno omrežje:
Ureditveno območje A
Na podlagi smernic Elektro Celje d.d. je energija za napajanje objekta v obravnavanem območju OPPN na razpolago v prostostoječi razdelilni omarici R2, katera se napaja iz transformatorske postaje TP male Braslovče Lukner – NN izvod R1-R2-R5-Perger. Ob robu parcele št. 449/176, k.o. Male Braslovče potekajo NN podzemni elektroenergetski vodi. Na mestu, kjer je predvidena dovozna cesta in uvoz na parcelo je iste potrebno mehansko zaščititi in oceviti. Kolikor je ob robu parcele predvidena ograja je isto potrebno načrtovati tako, da bo skrajni rob ograje odmaknjen od skrajne točke obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov minimalno 1 m. Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno elektro kable dodatno zaščititi.
Čez vogal parcele št. 449/176, k.o. Male Braslovče poteka obstoječi SN elektroenergetski vod DV 20kV Podlog (Prebold) iz TP Mozirje. Kolikor je ob robu predvidena kovinska ograja je istemu potrebno povečati stopnjo električne in mehanske izolacije, prav tako je potrebno kovinsko ograjo ozemljiti in po izvedbi izmeriti ozemljitveno upornost katera ne sme presegati dovoljene vrednosti.
Ureditveno območje B
Obstoječi objekt na parceli št. 449/106 in 449/134, k.o. Male Braslovče, kateri je predviden za rušenje je že priključen na distribucijsko omrežje na odjemnem mestu št. 11210502843, z zakupljeno priključno močjo 5kW kar ustreza omejevalcu toka 1 x 20A. V fazi izgradnje novega objekta je potrebno obstoječe merilno mesto odstraniti.
Energija za napajanje predvidene enodružinske stanovanjske hiše je na razpolago v prostostoječi razdelilni omarici R7, katera se napaja iz transformatorske postaje TP Male Braslovče Cvikl-NN izvod R7. Za napajanje predvidenega stanovanjskega objekta je potrebno predvideti prostostoječo priključno merilno omarico, ki naj bo locirana na robu parcele ob dovozni cesti in se napaja iz obstoječe razdelilne omarice R7 na parceli št. 449/134. Ob robu parcele št. 449/134, k.o. Male Braslovče potekajo NN podzemni elektroenergetski vodi. Kolikor je ob robu parcele predvidena ograja je isto potrebno načrtovati tako, da bo skrajni rob ograje odmaknjen od skrajne točke obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov minimalno 1 m.
Čez parcelo 449/134, k.o. Male Braslovče poteka obstoječi SN elektroenergetski vod DV 20kV Podlog (Prebold) iz TP Mozirje. Kolikor je ob robu predvidena kovinska ograja je istemu potrebno povečati stopnjo električne in mehanske izolacije. prav tako je potrebno kovinsko ograjo ozemljiti in po izvedbi izmeriti ozemljitveno upornost katera ne sme presegati dovoljene vrednosti.

Telefonsko omrežje, kabelski razdelilni sistem:
Na obravnavanih območjih je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja, katerega je potrebno glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti, ter si pridobiti soglasje Telekom Slovenije k projektnim rešitvam. Trase obstoječih TK vodov se določijo na kraju samem z zakoličbo kjer se določi tudi trasa novega TK priključka in točka priključitve na javno TK omrežje, ki mora biti usklajena z ostalimi komunalnimi vodi.
Cevna KK KKS je umeščena v prostor izven območja predvidenih gradbenih posegov. Cevna KK KKS je položena v zemljino javnih površin in omogoča omejeno širitev (potrebna rekonstrukcija). Pri načrtovanju gradbenih posegov se upošteva, da je priključitev predvidenih objektov na že zgrajeno omrežje KKS možna z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC Ø 110 mm znotraj OPPN od enega od obstoječih jaškov KK KKS.

Plinovodno omrežje:
Na obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje objektov bo možno vršiti preko vkopanih plinskih cistern na parceli stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije.

Odpadki:
Za vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.

Varstvo pred hrupom
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.

Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

Varstvo voda in urejanje voda:
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo o emisiji in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) ali Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10). Na območju OPPN ni kanalizacijskega omrežja, zato se do izgradnje le-tega uporabljajo male komunalne čistilne naprave.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Pridobljena geološka mnenja izkazujeta da je višek meteornih vod iz zadrževalnika možno zaradi geološke sestave tal ponikniti.
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda se bo doseglo z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja z čistilno napravo,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MKO, Agencija RS za okolje, Oddelek območja Savinje, Lava 11, 3000 Celje. Območje načrtovane gradnje je bilo ob visokih vodah Savinje poplavljeno. V študiji »Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica Letuš«, št. projekta A99-FR/10, februar 2010, ki ga je izdelal Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, je ugotovljeno, da parcela 449/176, k.o. Male Braslovče spada v razred majhne poplavne nevarnosti, parceli 449/106 in 449/134, k.o. Male Braslovče pa v razred preostale poplavne nevarnosti.
Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2.
Koto terena na območju OPPN (parkirišča, ceste, manipulativne površine, zelenice …) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto pritličja stanovanjskega objekta pa je dopustno dvigniti nad poplavno varno koto visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom.
Po evidencah MKO, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov.

Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.

Varstvo gozda:
Ureditveno območje A (parcela 449/176, k.o. Male Braslovče) je v negozdnem prostoru, prav tako preko njega ne potekajo dostopne poti do gozda oziroma se pogoji za uporabo teh poti ne spreminjajo, zato za to območje niso potrebne smernice.
Ureditveno območje B (parceli št. 449/106 in 449/134 k.o. Male Braslovče) sta glede na veljavni gozdnogospodarski načrt zajeti v območje večnamenskih gozdov z izjemo poudarjenimi funkcijami. Na 1. stopnji poudarjenosti sta tako funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ter klimatska funkcija. Na 2. stopnji poudarjenosti so rekreacijska funkcija in funkcija pridobivanja drugih gozdnih proizvodov. Kombinacija in poudarjenost funkcij sicer usmerjata gospodarjenje s temi površinami h kar največji ohranitvi gozdnih površin, v skladu s prostorskim planom Občine Braslovče pa so te površine opredeljene kot stavbna zemljišča. Za območje B so predlagane naslednje usmeritve:
– pri umestitvi objektov v prostor se naj skuša ohraniti kar največ obstoječe gozdne zrasti, ki sicer zaradi majhne površine nima več značaja gozdnega sestoja, vendar je popestritev v krajini. Predlaga se dostop do objekta po zahodni strani parcele, v območju elektrovoda, tako da se ohrani kar največji delež obstoječe zrasti,
– gozdna površina naj se oblikuje v parkovno obliko gozda s podstojnim travnikom in posameznim gozdnim drevjem, s čim bolj sklenjenimi krošnjami. Del gozdnega drevja je primerno postopoma zamenjati s plodonosnimi drevesnimi vrstami, dodatno kvaliteto pa lahko doda tudi kombinacija s plodnosnimni grmovnicami,
– pri urejanju sestoja je pred začetkom gradbenih posegov potrebno preveriti fizološko stanje drevja. Vsa oslabela drevesa oziroma drevesa, katerih koreničniki so v pasu manj kot dva metra od območja poseganja (po posegu tako obstaja velika verjetnost fizološkega pešanja) je primerno posekati pred izvajanjem gradbenih del. S posekom naj se dosledno varujejo površine na katerih je po izvedbi posega predvidena gozdna zarast.
Glede na veljavni gozdnogospodarski načrt je del površine območja OPPN – območje B uvrščen ureditveno med gozdne površine v odsek 33058F. Na podlagi določil Zakona o gozdovih se z gozdnimi površinami ne glede na to, da je na površini opredeljena namenska planska raba stavbno zemljišče, do pridobljenega gradbenega dovoljenja gospodari v skladu z določili gozdarske zakonodaje. Popoln posek gozdnega drevja je na podlagi določil Zakona o graditvi objektov pripravljalno delo na gradnjo in ga je kot takšnega možno izvesti po pridobljenem dokončnem gradbenem dovoljenju.

Varstvo kulturne dediščine:
Območje, predvideno za pozidavo individualne stanovanjske hiše s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega-geotehničnega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Požar
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/03).
Obramba in zaščita
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
Ureditveni območji A in B obravnavanega OPPN sta poplavno ogroženi z visokimi vodami Savinje. Ugotovljeno je da ureditveno območje A s parcelo št. 449/176, k.o. Male Braslovče spada v razred majhne poplavne nevarnosti, ureditveno območje B s parcelami 449/106 in 449/134, k.o. Male Braslovče pa v razred preostale poplavne nevarnosti. Koto pritličja stanovanjskih objektov je dopustno dvigniti nad poplavno varno koto visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom.
Na predlagani parceli se naj vsaj do celovite poplavne zaščite Malih Braslovč ne gradijo drugi objekti (npr. zidovi, goste žive meje, ograje), ki bi lahko zavirali ali preusmerili tok poplavnih vod in s tem poslabšali razmere sosednjim prebivalcem. Okoliški teren naj ostane na obstoječih kotah.
Za območje Malih Braslovč je izdelan tudi idejni projekt ureditve Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij. Po realizaciji predlaganih ukrepov bo območje Malih Braslovč poplavno in erozijsko varno pred stoletnimi vodami.
Umestitve objektov v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim. Prav tako v tej fazi in ob upoštevanju pričakovane celovite ureditve Savinje ni smiselno izvajati dodatnih nadomestnih ukrepov.
Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanimi geološko-geomehanskimi poročili, ki jih je izdelalo podjetje GEOSVET Samo Marinc s.p. iz Celja.

Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.

Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.

Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa,
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele,
– za kote pritličja manipulativnih površin so tolerance ±50 cm, vendar kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3 %,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.