Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 5. marca 2013.

V Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12 – ZUJF) se v 5. členu za 17. točko pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 18. točka, ki se glasi:
»18. začasno ali občasno delo je plačano začasno ali občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo upravičenca ali upravičenke do opravljanja začasnega ali občasnega dela (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).«.

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
(2) Zavod ni dolžan izvesti javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal.
(3) Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(4) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.«.

V 14. členu, ki postane drugi odstavek, se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Pri zavodu se zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve in pri povečanju zaposlitvenih možnosti prijavi delavec, kateremu teče odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.«.

V III. poglavju se za 27. členom doda novo podpoglavje, ki se glasi:

(1) Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:
– naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
– ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
– vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
– obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
– podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
– datum sklenitve pogodbe,
– urna postavka za opravljeno delo in
– predviden skupen znesek dohodka.
(2) Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(3) V sporih med delodajalcem in upravičencem po tem zakonu odloča delovno sodišče.

(1) Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.
(2) Med upravičence iz prejšnjega odstavka se ne štejejo osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.

(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
(2) Urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,20 eurov, dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 eurov. Višina urne postavke in višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo.
(3) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:
– pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,
– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela.
(5) Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
(6) Ministrstvo, pristojno za delo, lahko na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji za največ tri mesece v koledarskem letu določi večje število ur začasnega ali občasnega dela, kot je določeno v četrtem odstavku tega člena, vendar ne več kot 1.500 ur v koledarskem mesecu.
(7) V število zaposlenih delavcev iz četrtega in šestega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

Delodajalec je za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.

(1) Delodajalec je na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upravičencu dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.
(2) Kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot deset ur začasnega ali občasnega dela in upravičenec začasno ali občasno delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem koledarskem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo skupaj za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

(1) Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v višini 25  %.
(2) Zavezanec za plačilo dajatve iz prejšnjega odstavka je delodajalec.

(1) Delodajalci nakazujejo sredstva iz dajatve, določene v prejšnjem členu, v proračun Republike Slovenije.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se odvajajo v proračunski sklad iz 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in 105/12).
(3) Delodajalec mora dajatev obračunati na posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati na dan izplačila dohodka.
(4) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1) Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dajatve iz 27.e člena tega zakona opravlja Davčna uprava Republike Slovenije.
(2) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem podpoglavjem, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejata davčni postopek oziroma davčno službo.«.

V 40. členu, ki postane prvi odstavek, se v prvi alineji za besedo »pravna« dodata besedi »ali fizična«, tretja alineja pa se črta.
Dosedanje četrta, peta, šesta, sedma in osma alineja postanejo tretja, četrta, peta, šesta in sedma alineja.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če izpolnjujejo pogoje iz tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka, se lahko v register zunanjih izvajalcev vpišejo tudi konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na območju države, in združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države.«.

V drugem odstavku 41. člena se za besedama »s pozivom« doda besedilo »in tehnično specifikacijo storitev«.

Za tretjim odstavkom 44. člena se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(4) Sprejemljiva je tista ponudba, katere cena ne presega zagotovljenih sredstev izvajalca ukrepov APZ, ali ponudba, katere cena ni višja od cen, ki veljajo za predmet posameznega programa na trgu.
(5) Če izvajalec ukrepov APZ ne prejme nobene sprejemljive ponudbe, lahko zunanje izvajalce, ki so oddali ponudbo, povabi k pogajanjem o ceni, v primeru neuspešnih pogajanj pa lahko k sodelovanju povabi tudi izvajalca, ki ni vpisan v register zunanjih izvajalcev. Z njim lahko izvajalec ukrepov APZ sklene pogodbo o izvajanju posameznega programa, če izpolnjuje vse pogoje, zahtevane za vpis v register zunanjih izvajalcev, in če je program pripravljen izvesti po sprejemljivi ceni.
(6) Neizbrane ponudnike se pisno obvesti o odločitvi v roku, določenem v pozivu k predložitvi ponudbe. Zoper odločitev je možen upravni spor.
(7) Izvajalec ukrepov APZ mora objaviti obvestilo o sklenjenih pogodbah v 48 dneh po podpisu pogodb. Obvestilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepov APZ.«.

V prvem odstavku 45. člena se v peti alineji pika nadomesti s podpičjem in doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– če zunanji izvajalec ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register.«.

46. člen se črta.

V drugem odstavku 47. člena se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Predsednik strokovne komisije mora imeti izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, ki ga ureja ta zakon.«.
V šestem odstavku se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Zoper odločitev je možen upravni spor.«.

V 50. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. Ciljne skupine brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela, in obdobje ponovne vključitve se določijo v katalogu APZ.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Za ponovno vključitev se šteje vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka zadnje vključitve v javna dela.
(4) Ne glede na določbo 53. člena tega zakona lahko občina z namenom aktiviranja njenih brezposelnih občanov sprejme program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje in pred sprejemom programa javnih del pridobi soglasje zavoda. Zavod soglasje poda, če je predlagani program javnih del skladen z objavljenim javnim povabilom za izbiro izvajalcev javnih del.«.

V prvem odstavku 57. člena se v drugi alineji za besedo »tujino« črta vejica in besedilo »ko se vključijo v prostovoljno zavarovanje,«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Osebe iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena sklenejo pogodbo o prostovoljnem zavarovanju pred odhodom v tujino.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

V 60. členu, ki postane prvi odstavek, se dodajo novi drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(2) Trajanje denarnega nadomestila, določeno v prejšnjem odstavku, se v prvem mesecu upravičenosti skrajša za čas odsotnosti z dela, ki jo je delodajalec po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, dolžan omogočiti delavcu iz prvega odstavka 14. člena tega zakona zaradi uveljavljanja ukrepov po tem zakonu.
(3) Delodajalcu se za čas trajanja odsotnosti z dela iz prejšnjega odstavka kot nadomestilo stroška delavčeve bruto plače, ki jo je delodajalec izplačal delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela, izplača znesek v višini nadomestila plače iz tretjega odstavka 97. člena Zakona o delovnih razmerjih.
(4) Izplačilo delodajalcu po določbi prejšnjega odstavka se izvrši na podlagi odločbe, ki jo izda zavod po uradni dolžnosti obenem z odločbo, s katero se delavcu prizna pravica do denarnega nadomestila.
(5) Če se delavec iz drugega odstavka tega člena po izteku odpovednega roka ne prijavi na zavodu in ne uveljavlja pravice do denarnega nadomestila, se izplačilo delodajalcu prizna na podlagi njegovega zahtevka, če ga vloži najkasneje do izteka treh mesecev po prenehanju delavčevega delovnega razmerja.
(6) Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena veljata tudi v primeru, če se delavec kljub odobreni odsotnosti z dela ne prijavi pri zavodu ali se prijavi, vendar ne izpolnjuje obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom.
(7) Ne glede na prvi odstavek 59. člena tega zakona lahko brezposelna oseba, ki je mlajša od 30 let, pridobi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, če je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih. Brezposelna oseba lahko uveljavlja pravico do denarnega nadomestila v trajanju dveh mesecev.«.

V prvem odstavku 61. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Osnova za odmero denarnega nadomestila za zavarovanca iz sedmega odstavka prejšnjega člena je njegova povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Osnova za odmero denarnega nadomestila se ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki jih zavezanci posredujejo davčnemu organu na predpisanih obrazcih (REK obrazci). Če zavezanec davčnemu organu za delavca ni posredoval predpisanih REK obrazcev, se osnova za odmero denarnega nadomestila določi na podlagi podatkov, ki jih zavodu na njegovo zahtevo posreduje delodajalec.«.

Prvi odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov.«.

Drugi odstavek 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Med razloge iz prejšnjega odstavka se šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi:
– na podlagi pisnega sporazuma;
– zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov;
– zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga;
– zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil;
– zaradi delodajalčeve izredne odpovedi;
– zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
– zaradi delodajalčeve redne odpovedi iz razlogov, ki jih kot neutemeljene odpovedne razloge izrecno določa zakon, ki ureja delovna razmerja, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
– zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
– če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
– če delavec v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod pri drugem delodajalcu;
– zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo v skladu s predpisi.«.
V tretjem odstavku se v tretji alineji podpičje nadomesti s piko, četrta alineja pa se črta.

Drugi odstavek 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe.«.

70. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zavarovanec, ki zaradi mirovanja ni v celoti izkoristil priznane pravice do denarnega nadomestila, ima po prenehanju razlogov za mirovanje pravico uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah tega zakona razlog za prenehanje pravice, razen če ima pogoje za priznanje nove pravice, določene v 59. členu tega zakona, in če njegova ponovna brezposelnost ni nastala iz razloga, zaradi katerega se po določbah tega zakona priznanje pravice odkloni.
(3) Če je trajanje pravice do neizkoriščenega dela denarnega nadomestila daljše kot bi bilo trajanje nove pravice, se zavarovanec lahko odloči, da bo namesto nove pravice uveljavil preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Odločitev o tem mora biti pisna. Preklic odločitve je možen le do izdaje odločbe organa prve stopnje.
(4) Zavarovalna doba, ki zaradi odločitve zavarovanca, da bo uveljavil preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila, še ni bila upoštevana pri odmeri nadomestila, se upošteva pri odmeri pravice ob naslednjem uveljavljanju denarnega nadomestila.
(5) Pravica do preostalega, še neizkoriščenega dela denarnega nadomestila se prizna v že določeni višini, usklajeni po določbi 62. člena tega zakona, neizkoriščeni del denarnega nadomestila pa se izplačuje enako kot denarno nadomestilo.«.

71. člen se črta.

Besedilo 72. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ukrepe iz 15. člena tega zakona lahko izvajajo naslednji izvajalci:
– ministrstvo, pristojno za delo;
– Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;
– domači ali tuji pravni subjekti s sedežem v Republiki Sloveniji, konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na območju države, in združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države, ki pridobijo koncesijo po določbah tega zakona;
– Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
(v nadaljnjem besedilu: izvajalci ukrepov).«.

V drugem odstavku 74. člena se črta besedilo »in podatkov iz prejetih prijav prostih delovnih mest oziroma vrste del«.

Besedilo 124. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavod podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom, pridobiva neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter brezplačno iz evidenc naslednjih upravljavcev: ministrstva, pristojnega za izobraževanje, ministrstva, pristojnega za obrambo, Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Davčne uprave Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, upravljavca Centralnega registra prebivalstva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in od vseh upravljavcev zbirk podatkov, ki so vzpostavljene oziroma se obdelujejo na podlagi zakona.
(2) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka, razen z zbirkami Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.
(3) Ministrstvo, pristojno za delo, in sklad podatke, ki jih potrebujeta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja po tem zakonu, pridobivata neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter brezplačno iz evidenc naslednjih upravljavcev: Davčne uprave Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, upravljavca Centralnega registra prebivalstva in od vseh upravljavcev zbirk podatkov, ki so vzpostavljene oziroma se obdelujejo na podlagi zakona.
(4) Sklad lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev, ki so določeni v prejšnjem odstavku.
(5) Zavod lahko zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev iz 8. člena tega zakona na podlagi izpolnjene prijave osebe v evidenco brezposelnih oseb, v kateri je obvezni podatek enotna matična številka občana, od Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve neposredno pridobiva podatke o tem, ali je oseba samozaposlena, ali je poslovodna oseba v osebni družbi in v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu.
(6) Izvajalci ukrepov lahko za namen izvajanja ukrepov od zavoda pridobijo podatke o tem, ali se oseba vodi v evidenci brezposelnih oseb, in druge podatke, ki jih potrebujejo za namen izvajanja ukrepov, pri čemer morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namen izvajanja ukrepov.
(7) Uživalci pravic po tem zakonu so dolžni zavodu in ostalim izvajalcem ukrepov sporočati vsa dejstva, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic, in sicer najkasneje v osmih dneh od nastanka takšnega dejstva.«.

Prvi odstavek 130. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavod po uradni dolžnosti preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, z dnem nastanka razloga za prenehanje vodenja v evidenci, ki ga ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc pooblaščenih organov in organizacij ali iz uradnih evidenc drugih upravljavcev evidenc oziroma ko se oseba sama odjavi iz evidence.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, se lahko uveljavlja sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za socialne spore.«.
V osmem odstavku se črta besedilo »dokončnosti odločbe, s katero je bilo v upravnem postopku odločeno o« ter se za besedo »evidenci« črta vejica.

V 131. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V evidenco iskalcev zaposlitve se najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi osebno ali po elektronski poti prijavi delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

132. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci iskalcev zaposlitve, če:
– se oseba odjavi iz evidence;
– se oseba v obdobju šestih mesecev po prijavi niti enkrat ne javi zavodu;
– oseba po izteku odpovednega roka pridobi status brezposelne osebe;
– oseba odjavi prebivališče in ne prijavi novega oziroma s pretekom dovoljenja za prebivanje;
– oseba postane trajno nezmožna za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali nezaposljiva po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(2) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka se oseba preneha voditi v evidenci z dnem odjave, v primeru iz druge, tretje in četrte alineje po uradni dolžnosti z dnem nastanka razloga za prenehanje vodenja v evidenci in v primeru iz pete alineje z dnem pravnomočnosti odločbe o nezmožnosti za delo po predpisih, ki urejajo invalidsko zavarovanje, oziroma odločbe o nezaposljivosti po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(3) O prenehanju vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve zaradi razloga iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena zavod na zahtevo osebe izda potrdilo.
(4) Za izdajo in spremembo potrdila o vodenju in prenehanju vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«.

V prvem odstavku 172. člena se črta četrta alineja.
Dosedanje peta, šesta, sedma in osma alineja postanejo četrta, peta, šesta in sedma alineja.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primeru izbrisa iz registra ali evidence v skladu s prvim odstavkom tega člena se lahko delodajalec v register ali evidenco ponovno vpiše:
– v primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena – po poteku enega leta od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;
– v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena – po poteku enega leta od dneva, ko je za delodajalca prenehala veljati prepoved opravljanja dejavnosti;
– v primeru iz četrte, pete in šeste alineje prvega odstavka tega člena – po poteku dveh let od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;
– v primeru iz sedme alineje prvega odstavka tega člena – po poteku petih let od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna.«.

V 174. členu se črtata prvi in tretji odstavek.
Pred drugim odstavkom se črta oznaka »(2)«, v besedilu člena pa se za besedo »mora« doda besedilo »na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo,«.

175. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec v javnem sektorju, ki je nosilec javnega pooblastila in gospodarska družba v večinski lasti države, če zavodu ne pošlje v javno objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela (tretji odstavek 7. člena).
(2) Z globo 100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba državnega organa, odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti in odgovorna oseba nosilca javnega pooblastila, ki je pravna oseba, ter odgovorna oseba gospodarske družbe v večinski lasti države.«.

176. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo 6.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki je pravna oseba, če ne vodi dnevne evidence opravljenega začasnega ali občasnega dela, kot jo določa 27.č člen tega zakona.
(2) Z globo 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje delodajalec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa in odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti.«.

Za 176. členom se dodajo novi 176.a, 176.b in 176.c člen, ki se glasijo:

(1) Z globo 3.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki v posameznem koledarskem mesecu omogoči, da se opravi večje število ur začasnega ali občasnega dela, kot je določeno v četrtem, petem in šestem odstavku 27.c člena tega zakona.
(2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa in odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti.
(3) Z globo 500 eurov se za prekršek kaznuje upravičenec, ki v posameznem koledarskem mesecu opravi večje število ur dela, kot je določeno v prvem odstavku 27.c člena tega zakona.

(1) Z globo 3.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki v roku iz tretjega odstavka 27.f člena tega zakona davčnemu organu ne predloži obračuna in ne plača dajatve iz začasnega ali občasnega dela.
(2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa in odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti.
(3) V primeru predložitve obračuna in plačila dajatve iz prvega odstavka tega člena na način, določen v 53., 54. in 55. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12), se šteje, da delodajalec ni storil prekrška iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo 3.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki z upravičencem ne sklene pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela.
(2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa in odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti.«.

V drugem odstavku 180. člena se doda novi drugi stavek, ki se glasi: »Zadržanje navedenih pravic se nanaša na pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca.«.

(1) Postopki za priznanje pravice do denarnega nadomestila, ki so se začeli do uveljavitve tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12 – ZUJF).
(2) Postopki v sporu v zvezi s prenehanjem vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, ki so se začeli do uveljavitve tega zakona, se dokončajo pred sodiščem, pristojnim za upravni spor.

Ministrstvo, pristojno za delo, po 12 mesecih izvajanja pripravi poročilo o izvrševanju in učinkih tega zakona v zvezi z opravljanjem začasnega ali občasnega dela upokojencev. Ministrstvo po predhodni obravnavi na Ekonomsko socialnem svetu s poročilom seznani Vlado Republike Slovenije, ki poročilo posreduje v seznanitev Državnemu zboru Republike Slovenije.

V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 77/06 – UPB3, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 71/08 – sklep US, 76/08, 118/08 – sklep US, 47/10 – odločba US, 62/10 – ZUPJS, 87/11 in 40/12 – ZUJF) se v 12. točki 17. člena za besedilom »zaposlovanja na črno« doda vejica in besedilo »in osebe, ki opravljajo začasno ali občasno delo po predpisih, ki urejajo trg dela«.

V Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11) se v drugem odstavku 11. člena besedilo »z zakonom, ki ureja« nadomesti z besedilom »s predpisi, ki urejajo«.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati druga alineja drugega odstavka 7. člena in 12.b člen Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo, 29/10 in 57/12), uporabljata pa se do 1. julija 2013.

Do vzpostavitve neposredne elektronske izmenjave podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev med Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Davčno upravo Republike Slovenije se osnova za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določena v 61. členu zakona, ugotavlja na podlagi podatkov izplačevalcev.

(1) Ne glede na določbo 68. člena zakona je zavarovanec iz drugega odstavka 69. člena zakona, ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ dve leti ter je brezposelna oseba.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka je mogoče uveljaviti do 1. marca 2018.

(1) Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti.
(2) Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plačuje prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, določenega v zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost, za ves čas trajanja zaposlitve za določen čas.

(1) Minister, pristojen za delo, izda podzakonski akt iz četrtega odstavka 7. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz četrtega odstavka 27.f člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Določbe 18. točke 5. člena, 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 27.d, 27.e, 27.f, 27.g, 176., 176.a, 176.b in 176.c člena zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2013.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.