Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 5. marca 2013.

V Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo) se v 6.a členu za besedo »posledica« doda besedilo »ali je ta neznatna«.

Naslov 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »Rok plačila globe in stroškov postopka«.
V četrtem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Če je dovoljeno plačilo globe v obrokih, se na predlog storilca lahko dovoli, da na enak način in v enakem roku plača tudi stroške postopka.«.

V drugem odstavku 19. člena se za besedo »nalog« doda vejica in besedilo »če neplačana globa ne presega 120 eurov«.

V tretjem odstavku 22. člena se beseda »treh« nadomesti z besedo »dveh«.

V drugem odstavku 23. člena se besedilo »ki je po zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa opredeljen kot hujši prekršek« nadomesti z besedilom »za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila«.

Na koncu prvega odstavka 42. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen.«.

Za tretjim odstavkom 44. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo, drugih sankcij pa ne po poteku štirih let od začetka njihovega izvrševanja.«.

47. člen se spremeni tako, da se glasi:

Stroški postopka so izdatki, ki nastanejo v postopku o prekršku ali zaradi njega in izdatki, ki za potrebe postopka nastanejo pred njegovo uvedbo ali po njegovi zaključitvi.«.

Za 48.a členom se doda novo Sedmo a) poglavje in nov 48.b, 48.c in 48.č člen, ki se glasijo:

(1) S tem poglavjem se prenaša v pravni red Republike Slovenije Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L št. 288 z dne 5. 11. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/82/EU) v delu, ki ureja postopek s pisnim obvestilom o prekršku.
(2) Določbe tega poglavja se uporabljajo v postopku o prekršku zoper varnost cestnega prometa, če gre za kršitve iz 2. v zvezi s 3. členom Direktive 2011/82/EU (prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, vožnja brez zaščitne čelade, nedovoljena uporaba prepovedanega prometnega pasu in nedovoljena uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo), kot so natančneje opredeljene v zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa, in pod naslednjimi pogoji:
– če je bil prekršek storjen z motornim vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici Evropske unije, za katero je Direktiva 2011/82/EU zavezujoča,
– če na kraju storitve prekrška ni bilo mogoče ugotoviti storilca prekrška, pridobiti njegovo izjavo o prekršku oziroma storilcu izdati in vročiti odločbo o prekršku in
– če storilec prekrška nima stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije.
(3) V zadevah iz prejšnjega odstavka se čezmejna izmenjava podatkov iz evidence registriranih vozil, ki je potrebna za preiskovanje kršitve varnosti cestnega prometa, opravlja preko nacionalne kontaktne točke, ki jo določa zakon, ki ureja dostop do zbirk podatkov o motornih vozilih.
(4) Glede vprašanj, ki niso posebej urejena v tem poglavju, se v postopkih iz tega člena uporabljajo druge določbe tega zakona.

(1) Postopek o prekršku se v zadevah iz prejšnjega člena začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljevanju tega poglavja: oseba), pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim.
(2) Pisno obvestilo mora poleg podatkov, ki so navedeni v prilogi iz prejšnjega odstavka, vsebovati še naslednje sestavine:
– v rubriki o denarni kazni znesek za prekršek predpisane globe, če je globa določena v razponu in se izvede hitri postopek najnižjo, če se izvede redni sodni postopek, pa tudi najvišjo za prekršek predpisano mero globe;
– navedbo računa, na katerega se lahko plača globa;
– navedbo za prekršek predpisane stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja oziroma stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila in pojasnilo o pravnih posledicah izreka teh sankcij;
– pouk o pravici do dostopa do osebnih podatkov, pravici do popravka in izbrisa osebnih podatkov, o najdaljšem zakonitem obdobju hrambe podatkov in o pravici do popravka netočnih osebnih podatkov in takojšnjega črtanja nezakonito zabeleženih podatkov.
(3) Obrazec za odgovor mora poleg podatkov, ki so navedeni v prilogi iz prvega odstavka tega člena, vsebovati še naslednje sestavine:
– glede na vrsto postopka, ki je določen za prekršek, zaradi katerega se postopek vodi, osnovne podatke o poteku hitrega postopka, pogojih za izdajo odločbe oziroma plačilnega naloga ali o poteku rednega sodnega postopka o prekršku, z opisom načina uveljavitve pravice do izjave v hitrem postopku oziroma zagovora v rednem sodnem postopku ter pravice do vložitve pravnega sredstva zoper odločbo oziroma sodbo o prekršku;
– pouk, da oseba lahko odgovor na obvestilo pošlje v svojem jeziku.
(4) Obrazec za odgovor v hitrem postopku mora obsegati tudi:
– pravne pouke iz drugega odstavka 55. člena tega zakona in pojasnilo, da bo pristojni organ v primeru, če bo nadaljeval postopek, odgovor osebe štel za njeno pisno izjavo o prekršku;
– če gre za prekršek, za katerega se lahko izda plačilni nalog, tudi pouk o pravici do polovičnega plačila izrečene globe, s pojasnilom, da bo pristojni organ, če bo tako plačilo opravljeno pred iztekom roka za odgovor, obvestilo štel za plačilni nalog, plačilo globe za priznanje prekrška, za odpoved pravici do vročitve plačilnega naloga in pravici do zahteve za sodno varstvo glede odgovornosti za prekršek, izrečene globe in kazenskih točk v cestnem prometu.
(5) Obrazec za odgovor v postopku zaradi prekrška, za katerega se izvede redni sodni postopek o prekršku, mora obsegati tudi:
– pravne pouke iz prvega, tretjega, četrtega in šestega odstavka 114. člena tega zakona;
– pouk, da bo sodišče v primeru, če bo zoper osebo vložen obdolžilni predlog, odgovor osebe štelo za pisni zagovor osebe v rednem sodnem postopku oziroma ugovor osebe v skrajšanem postopku.
(6) Če iz zbranih obvestil in podatkov izhaja, da oseba ne razume slovenskega jezika, in z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Stroški prevajanja bremenijo proračun ne glede na izid postopka.

(1) Oseba lahko odgovori na obvestilo o prekršku v 60 dneh od dneva vročitve obvestila o prekršku na naslov organa, ki je poslal obvestilo.
(2) Po prejemu odgovora osebe oziroma po izteku roka iz prejšnjega odstavka organ, ki je pristojen za prekršek, za katerega se izvede hitri postopek, odloči o prekršku po določbah prejšnjega člena in po drugih določbah tega zakona.
(4) Po prejemu odgovora osebe oziroma po izteku roka iz prvega odstavka tega člena organ, ki je ugotovil prekršek, za katerega se izvede redni sodni postopek, odloči o vložitvi obdolžilnega predloga, pristojno sodišče pa odloči o prekršku po določbah prejšnjega člena in po drugih določbah tega zakona.«.

V tretjem odstavku 49. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka mora imeti za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga najmanj peto raven izobrazbe, za izdajo odločbe o prekršku pa najmanj šesto raven izobrazbe v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.«.

Prvi odstavek 55.a člena se črta.
Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prekrškovni organ, ki zoper istega kršitelja hkrati obravnava prekrške, storjene v medsebojni zvezi, o katerih se odloča po hitrem postopku, in prekrške, o katerih se odloča v rednem sodnem postopku, lahko pri pristojnem sodišču za posamezne ali za vse prekrške vloži enoten obdolžilni predlog.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »(56.a člen)« nadomesti z besedilom »(57.c člen)«.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.

56. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pisna odločba o prekršku se izda v naslednjih primerih:
– če predpis, ki določa prekršek, poleg globe predpisuje obvezen odvzem predmetov;
– če je treba odvzeti premoženjsko korist;
– če prekrškovni organ namesto globe izreče opomin;
– če prekrškovni organ izreče globo, ki je višja od najnižje predpisane mere globe (tretji odstavek 52. člena);
– če je za prekrške s področja davkov, trošarin in carin ter javnega naročanja predpisana globa v večkratniku ali v odstotku od davka, trošarine ali carine, ki bi jo bilo treba plačati, ali od vrednosti predmeta oziroma naročila, v zvezi s katerim je bil storjen prekršek;
– za prekrške s področja varstva konkurence, deviznega poslovanja in bančništva;
– v primeru kršitev iz šestega odstavka 17. člena tega zakona;
– v drugih primerih, ko niso podani pogoji za izdajo plačilnega naloga.
(2) Pisna odločba o prekršku mora imeti uvod, izrek, obrazložitev, pravni pouk ter številko, datum, podpis pooblaščene uradne osebe in uradni pečat prekrškovnega organa, ki jo je izdal.
(3) Uvod odločbe o prekršku obsega naziv prekrškovnega organa, ki jo je izdal, osebno ime uradne osebe, ki je izdala odločbo o prekršku, osebno ime kršitelja in morebitnega zagovornika, firmo oziroma naziv in sedež pravne osebe ter označbo prekrška, ki je predmet postopka.
(4) Izrek odločbe o prekršku mora obsegati: osebne podatke kršitelja (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa naziv in sedež ter matično številko, če so bile izrečene kazenske točke ali gre za kršitev, ki je povezana z veljavnostjo vozniškega dovoljenja, pa tudi številko izdanega vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal dovoljenje in datuma izdaje), če teh podatkov ni, pa podatke o kršitelju, ki so bili navedeni oziroma ugotovljeni v postopku, kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine), izrek, da je kršitelj odgovoren za prekršek, ki ga je storil, pravno opredelitev prekrška z navedbo predpisa, ki določa prekršek, s številčno označbo njegovega člena, znesek globe in stroškov postopka ter rok in številke računov za njihovo plačilo, morebitne izrečene stranske sankcije, odločitev o odvzemu premoženjske koristi in opozorila o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, o uklonilnem zaporu, če globa ne bo pravočasno plačana, oziroma da se bodo neplačana globa in stroški postopka prisilno izterjali, ter o možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plačila z opravo določenih nalog.
(5) V obrazložitvi odločbe o prekršku je treba kratko navesti izjavo kršitelja o dejanju ter dejstva in dokaze, na katere je prekrškovni organ oprl odločitev.
(6) Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži.
(7) Pisna odločba o prekršku se vroči kršitelju in drugim osebam, ki imajo pravico do zahteve za sodno varstvo.«.

56.a člen se črta.

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Plačilni nalog se izda, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna, ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Plačilni nalog se kršitelju, če je ta navzoč, vroči takoj na kraju prekrška. Ob vročitvi plačilnega naloga se kršitelju hkrati ustno predstavi storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu.
(2) Plačilni nalog se izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen. Pred izdajo in vročitvijo takega plačilnega naloga mora kršitelju omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku po določbah 55. člena tega zakona, plačilni nalog pa mora vsebovati tudi kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku.
(3) Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, vsebuje: osebno ime in naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa naziv in sedež ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe in stroškov postopka ter rok in številke računov za njihovo plačilo, opozorilo o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. Plačilni nalog, izdan za prekrške zoper varnost cestnega prometa, mora vsebovati tudi število izrečenih kazenskih točk v cestnem prometu, navedbo vrste voznika in kategorijo vozila, s katerim je bil storjen prekršek, če so bile izrečene kazenske točke ali gre za kršitev, ki je povezana z veljavnostjo vozniškega dovoljenja, pa tudi številko izdanega vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal dovoljenje in datuma izdaje, če teh podatkov ni, pa tiste, ki so bili ugotovljeni v postopku. Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži.
(4) Če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče izdati in vročiti takoj na kraju prekrška, se mu ga vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. V tem primeru se kršitelju hkrati s plačilnim nalogom iz prvega odstavka tega člena vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu.
(5) Če je zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, mora prekrškovni organ sodišču posredovati tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu.
(6) V postopku, ki se konča z izdajo plačilnega naloga po določbah tega člena, se plačajo stroški postopka, določeni v 143. členu tega zakona, razen potnih stroškov uradnih oseb in sodne takse.
(7) Kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, mora plačati globo takoj na kraju prekrška. O plačani globi se izda potrdilo. Če kršitelj globe ne plača, pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje izvršitve po tem zakonu.
(8) Za kršitev predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil se ob ugotovitvi prekrška, o katerem kršitelja ni bilo mogoče seznaniti na kraju prekrška, na primernem mestu pritrdi na vozilo obvestilo o prekršku, ki vsebuje kraj in čas storitve, registrsko številko vozila, pravno opredelitev prekrška, višino za prekršek predpisane globe in naslednje pouke:
– pravici do plačila polovice predpisane globe v osmih dneh od dneva izdaje obvestila, z opisom načina plačila globe,
– da se bo v primeru pravočasnega plačila globe štelo, da je bil plačniku izdan plačilni nalog za prekršek, ki je označen na obvestilu in da je ta postal pravnomočen, ker se je plačnik odpovedal zahtevi za sodno varstvo,
– da v primeru pravočasnega plačila globe stroški postopka ne bodo zaračunani, da prekršek ne bo vpisan v evidenco o prekrških in da bo postopek zaradi prekrška s pravočasnim plačilom globe končan, ter
– da morebitno neplačilo globe nima pravnih posledic in da se bo v takem primeru po poteku roka za plačilo postopek zaradi prekrška nadaljeval zoper lastnika ali imetnika pravice uporabe vozila z izdajo plačilnega naloga po določbah tega zakona.«.

57.a člen se črta.

Za 57.b členom se doda nov 57.c člen, ki se glasi:

(1) Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog ni dovoljena.
(2) Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe po prejšnjem odstavku, mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu.
(3) Pouk o pravici do plačila polovične globe in glede nedovoljenosti zahteve za sodno varstvo iz prvega odstavka ter o obveznosti plačila iz drugega odstavka tega člena je del pouka o pravici do pravnega sredstva na odločbi oziroma plačilnem nalogu.
(4) Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, lahko kršitelj plača globo, stroške postopka in stroške negotovinskega plačila tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom. Pouk o možnosti takega načina plačila je sestavni del pravnega pouka.
(5) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo za prekrške s področja varstva konkurence.«.

V desetem odstavku 65. člena se črta besedilo »57.a in«.

V drugem odstavku 129.a člena se črta drugi stavek.
V tretjem stavku šestega odstavka se besedilo »do izdaje sklepa o razveljavitvi sodbe, izdane v skrajšanem postopku« nadomesti z besedilom »do odločitve o ugovoru«.

Drugi odstavek 138. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V sodbi o prekršku se določi rok, v katerem je treba plačati globo in stroške postopka ter številke računov za njihovo plačilo; navede se tudi opozorilo o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, o uklonilnem zaporu, oziroma da se bodo neplačana globa in stroški postopka prisilno izterjali, o možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plačila z opravo določenih nalog.«.

Prvi odstavek 143. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Stroški postopka so:
1. izdatki za priče, izvedence, tolmače, oglede in za vročanje po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki;
2. izdatki za hišne in osebne preiskave, zaseg in preiskavo elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov in izdatki nastali v zvezi z zavarovanjem dokazov;
3. izdatki nastali v zvezi z zasegom, začasnim odvzemom oziroma odvzemom predmetov ter stroški hrambe, prodaje oziroma uničenja zaseženih in začasno odvzetih oziroma odvzetih predmetov;
4. izdatki za privedbo obdolženca;
5. potni stroški uradnih oseb;
6. izdatki za zdravljenje obdolženca, dokler je pridržan, in stroški poroda;
7. potni stroški obdolženca;
8. sodna taksa;
9. nagrada in potrebni izdatki zagovornika;
10. potrebni izdatki oškodovanca, njegovega zakonitega zastopnika in pooblaščenca;
11. stroški zaradi hrambe, prodaje in uničenja odvzetih predmetov, nastali po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe.«.
V drugem odstavku se besedilo »1. do 4.« nadomesti z besedilom »1. do 6. in 11.«.

V sedmem odstavku 201. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Sklep o začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin iz petega odstavka tega člena izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.«
Na koncu osmega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Prodajo začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov opravi pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, na podlagi predhodnega obvestila pristojnega organa, da so podani pogoji za izvršitev odločbe iz začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih predmetov.«.
Na koncu devetega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Za hrambo in upravljanje z začasno odvzetimi vrednostnimi papirji in drugimi predmeti iz petega odstavka tega člena, ki jih upravlja davčni organ, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.«.

V prvem stavku prvega odstavka, prvem stavku tretjega odstavka in četrtem odstavku 202. člena se besedilo »zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov« nadomesti z besedilom »zakona, ki ureja davčno izvršbo«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Pristojni davčni organ mora prekrškovni organ in sodišče obvestiti o zaključku postopka izvršitve na podlagi določb tega člena in zakona, ki ureja davčno izvršbo, razen v primerih iz desetega odstavka tega člena.«.
V desetem odstavku se besedilo »organ, pristojen za prisilno izterjavo,« nadomesti z besedilom »pristojni davčni organ«.

V 202.b členu se doda ta nov deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:
»(10) Če sodišče ugotovi, da so podane okoliščine, zaradi katerih določitev uklonilnega zapora ali njegova izvršitev ne bi bila smotrna in v skladu z njegovim namenom, uklonilnega zapora ne določi oziroma njegovo izvrševanje ustavi.
(11) V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče odloči s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba na višje sodišče.«.

V prvem odstavku 202.e člena se črta zadnji stavek.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče s sklepom odloči, ali naj se mu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri odločanju o preklicu sodišče smiselno uporablja določbe prejšnjega odstavka tega člena in petega odstavka 202.d člena tega zakona.«.
Tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Organ, ki vodi skupno evidenco kazenskih točk, po uradni dolžnosti obvesti pristojno sodišče o naslednjih vpisih za storilca, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja:
– o vpisu pravnomočne odločbe o hujšem prekršku, ki je bil storjen v času preizkusne dobe, če je bila izdana najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe;
– o vpisu pravnomočne odločbe, s katero so bile izrečene kazenske točke, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, za prekršek, storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če je bila izdana v času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za storilca, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se do pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne uporabljajo določbe tega zakona o izbrisu kazenskih točk zaradi izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po pravnomočnosti dokončne odločitve se v skladu s četrtim odstavkom 207. člena tega zakona iz skupne evidence kazenskih točk izbrišejo vse vpisane kazenske točke, razen kazenskih točk, ki so storilcu, kateremu se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, izrečene za prekrške, storjene v preizkusni dobi in po preteku preizkusne dobe. Če storilec s temi kazenskimi točkami v času do pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mu pristojno sodišče na tej podlagi prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.«.

V četrtem odstavku 207. člena se beseda »treh« nadomesti z besedo »dveh«.

V 214. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Za odločanje o prekrških, ki so bili storjeni z motornim vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici Evropske unije in ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška, pridobiti njegovo izjavo o prekršku oziroma storilcu odločbo o prekršku ni bilo mogoče izdati in vročiti na kraju storitve prekrška, lastnik, imetnik ali drugače identificirana oseba, za katero obstaja sum, da je storilec prekrška, pa nima stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije (48.b člen), je na prvi stopnji izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju.«.

V Zakonu o prekrških se doda nova priloga, ki se glasi:

iz člena 5. Direktive 2011/82/EU in prvega odstavka 48.c člena tega zakona

[Ime, naslov in telefonska številka pošiljatelja]
[Ime in naslov naslovnika]
PISNO OBVESTILO
o prometnem prekršku, povezanem z varnostjo v cestnem prometu, storjenem v/na …
[ime države članice, v kateri je bil storjen prekršek]

Dne … je …
[datum]
[naziv pristojnega organa]
ugotovil prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, ki je bil storjen z vozilom z registrsko
številko …, znamke …, modela …
[možnost 1] (1)
Registrirani ste kot imetnik potrdila o registraciji zgoraj navedenega vozila.
[možnost 2] (1)
Imetnik potrdila o registraciji zgoraj navedenega vozila je izjavil, da ste to vozilo v času, ko je bil storjen prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, vozili vi.
Glavne podrobnosti prekrška so opisane na strani 3.
Denarna kazen za ta prekršek znaša … EUR/ [nacionalna valuta].
Rok za plačilo je …
Če ne plačate te denarne kazni, vam svetujemo, da izpolnite priloženi obrazec za odgovor (stran 4) in ga pošljete na navedeni naslov.
To pismo bo obravnavano v skladu z nacionalno zakonodajo …
[ime države članice prekrška]
(1) Neustrezno črtati.

Podrobnosti o prekršku
(a) Podatki o vozilu, s katerim je bil storjen prekršek:
Registrska številka: …
Država registracije: …
Znamka in model: …
(b) Podatki o prekršku:
Kraj, datum in čas, kjer in ko je bil prekršek storjen:
Vrsta in pravna klasifikacija prekrška:
prekoračitev dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom mamil, vožnja brez zaščitne čelade, uporaba prepovedanega voznega pasu, nezakonita uporaba prenosnega telefona ali drugih komunikacijskih naprav med vožnjo (1).
Podroben opis prekrška:
Sklic na ustrezni(-e) pravni(-e) predpis(-e):
Opis dokaza o prekršku ali sklic nanj:
(c) Podatki o napravi, s katero je bil ugotovljen prekršek (2)
Vrsta naprave za ugotavljanje prekoračitve dovoljene hitrosti, neuporabe varnostnega pasu, vožnje skozi rdečo luč, vožnje pod vplivom alkohola, vožnje pod vplivom mamil, vožnje brez zaščitne čelade, uporabe prepovedanega voznega pasu, nezakonite uporabe prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo (1):
Podatki o napravi:
Identifikacijska številka naprave:
Rok za naslednjo overitev:
(d) Rezultat uporabe naprave:
[primer za prekoračitev hitrosti; ustrezno navesti druge prekrške:]
Največja dovoljena hitrost:
Izmerjena hitrost:
Izmerjena hitrost, popravljena z dovoljenim odstopanjem:
(1) Neustrezno črtati.
(2) Če ni bila uporabljena nobena naprava, se ne izpolni.

Obrazec za odgovor
(izpolnite z velikimi tiskanimi črkami)
A. Podatki o vozniku:
Polno ime: …
Kraj in datum rojstva: …
Številka vozniškega dovoljenja … izdano (datum): … v (kraj): …
Naslov: …
B. Vprašanja:
1. Ali je vozilo znamke … z registrsko številko … registrirano na vaše ime?
da/ne (1)
Če ni, navedite imetnika potrdila o registraciji: …
(priimek, ime, naslov)
2. Ali se strinjate, da ste storili prometni prekršek?
da/ne (1)
3. Če se ne strinjate, navedite razloge zakaj:
Izpolnjeni obrazec v 60 dneh po datumu tega pisnega obvestila pošljite naslednjemu organu: …
na naslednji naslov: …
OBVESTILO
Primer bo obravnaval pristojni organ …
[ime države članice, v kateri je storjen prekršek]
[ime države članice, v kateri je storjen prekršek].
(1) Neustrezno črtati.
Če bo primer preganjan, bo uporabljen naslednji postopek:
[izpolni država članica prekrška – kakšen bo potek postopka, vključno s podrobnostmi o možnostih in postopku pritožbe zoper odločitev o pregonu tega primera. Te podrobnosti v vsakem primeru vključujejo naslednje: naziv in naslov organa, pristojnega za pregon tega primera; rok za plačilo; naziv in naslov zadevnega pritožbenega organa; pritožbeni rok].
To pismo samo po sebi nima pravnih posledic.«.

Za imetnike vozniških dovoljenj, ki so že zamenjali vozniška dovoljenja v skladu z določbo 87. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/2010), se v vse odločbe, javne listine in evidence, za katere je z zakonom ali drugim predpisom določeno, da se v zvezi s postopkom o prekršku vpisuje številka njihovega vozniškega dovoljenja, navedba organa, ki je izdal vozniško dovoljenje ter datuma izdaje vozniškega dovoljenja, do uskladitve teh predpisov z zakonom, ki ureja voznike, namesto navedenih podatkov vpisuje številka vpisa vozniškega dovoljenja v evidenco o vozniških dovoljenjih, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za promet.

Ne glede na določbe Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in 97/10, v nadaljevanju: ZST-1) se do začetka uporabe sprememb zakona, ki ureja sodne takse, ki se nanašajo na odmero sodnih taks v postopku o prekrških, sodne takse za redni sodni postopek o prekrških na vseh stopnjah odmerjajo glede na izrečeno ali odpuščeno sankcijo za prekršek.
Ne glede na določbe ZST-1 se do začetka uporabe sprememb zakona, ki ureja sodne takse, ki se nanašajo na odmero sodnih taks v postopku o prekrških, sodne takse v postopku o prekrških namesto s plačilnim nalogom po 34. členu ZST-1 odmerjajo z odločbo, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa. Odločbi, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa, se priloži poziv za njeno plačilo, ki mora vsebovati vse sestavine iz plačilnega naloga po 34. členu ZST-1.

Določba spremenjenega 6.a člena zakona se uporablja za vse prekrške, o katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo pravnomočno odločeno.
Določba spremenjenega četrtega odstavka 18. člena zakona se uporablja za vse prekrške, o katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana odločba o stroških postopka na prvi stopnji.
Določba spremenjenega drugega odstavka 19. člena zakona se uporablja za zadeve, v katerih do uveljavitve tega zakona uklonilni zapor še ni bil predlagan ali sklep o uklonilnem zaporu še ni bil izdan. Če je bil sklep že izdan, se ne izvrši, če se sklep že izvršuje, pa pristojno sodišče brez odlašanja odredi ustavitev izvrševanja sklepa.
Določbe spremenjenega drugega odstavka 23. člena ter spremenjenega in dopolnjenega 202.e člena zakona se uporabljajo za postopke odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona.
Določba novega četrtega odstavka 44. člena zakona se uporablja za vse sankcije za prekrške, ki do uveljavitve tega zakona še niso bile izvršene.
Določbe spremenjenega 56., in 57. ter novega 57.c člena zakona ter spremenjenega drugega odstavka 138. člena zakona se uporabljajo za zadeve, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana odločba o prekršku na prvi stopnji.
Določbe spremenjenega sedmega, osmega in devetega odstavka 201. člena zakona se uporabljajo za zadeve, v katerih se do uveljavitve tega zakona postopek zavarovanja izvršitve še ni začel.
Določbe spremenjenega prvega, tretjega, četrtega, devetega in desetega odstavka 202. člena zakona se uporabljajo za zadeve, v katerih se do uveljavitve tega zakona postopek izvrševanja še ni končal.
Določbi novega desetega in enajstega odstavka 202.b člena zakona se uporabljata za zadeve, v katerih postopek določitve oziroma izvršitve uklonilnega zapora do uveljavitve tega zakona še ni bil končan.
Določba 29. člena tega zakona o odmeri sodne takse se uporablja za zadeve, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana odločba o prekršku ali sodba na prvi stopnji v rednem sodnem postopku za prekrške.
Kolikor v prejšnjih odstavkih tega člena ni drugače določeno, se pred uveljavitvijo tega zakona začeti postopki nadaljujejo in končajo po dosedanjih določbah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo).

Minister, pristojen za pravosodje, podzakonske predpise, izdane na podlagi zakona o prekrških, uskladi z določbami zakona, ki so spremenjene in dopolnjene s tem zakonom, najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do uskladitve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo veljavni podzakonski predpisi.

Ta zakon začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.