Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10) je Državni zbor na seji dne 7. marca 2013 sprejel

Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter vloge Republike Slovenije kot njene članice,
ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kakor so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,
v želji po razvidnih ciljih Republike Slovenije v institucijah EU, še zlasti v Svetu,
ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta (1. januar 2013–30. junij 2014) in Delovnega programa Komisije za leto 2013,
ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija,

sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov EU v obdobju januar 2013–junij 2014, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.
Prizadevanja za izhod iz krize so priložnost za Republiko Slovenijo, za nov in poglobljen trajnostno usmerjen razvoj v okviru EU.
Za Republiko Slovenijo kot državo članico EU prinaša prihajajoče enoinpolletno obdobje nove in velike izzive. Čas krize je prinesel spremembe v temeljnih pogojih delovanja evropskega in slovenskega gospodarstva, cena slovenskega zadolževanja narašča, zagotavljanje trajne gospodarske rasti je čedalje večji izziv, na finančnih trgih se pojavlja vse večja diferenciacija držav članic EU. Prav tako smo soočeni z omejenimi oziroma čedalje dražjimi naravnimi viri, priče smo velikim spremembam v okolju in posledicam človekovega pritiska na okolje, ki močno vplivajo na gospodarstvo in kmetijstvo ter na splošno počutje in zdravje državljanov. EU doživlja nove preizkušnje, potrebne so spremembe v njenem delovanju in ustroju.
Kljub težavnim razmeram se lahko nadejamo dejstva, da kriza prinaša tudi izzive, tako glede razvojnih paradigem kot tudi paradigem makroekonomskega razvoja, ki jih Republika Slovenija lahko izkoristi kot dejavna in enakopravna država članica EU. Za to bo uporabila vse vzvode, ki jih nudi EU, še zlasti njen pravni in institucionalni okvir, vire financiranja in njeno vlogo globalnega akterja.
Republika Slovenija želi dejavno prispevati k razpravi o reformi EU in njenih institucij, saj je njihovo učinkovito delovanje pogoj za napredek držav članic.
Finančna in gospodarska kriza ter spreminjajoče se razmere v mednarodni skupnosti so izzvale nov premislek o prihodnosti EU ter predloge za prenovitev njene institucionalne ureditve. Sintagmo »več Evrope« v Republiki Sloveniji razumemo kot globljo integracijo – ekonomsko, monetarno, javnofinančno in politično; v tem okviru pa večjo učinkovitost, konkurenčnost in demokratičnost EU.
Razpravo o prihodnji ureditvi EU je treba voditi v vseh državah članicah EU kot najširšo možno razpravo, v kateri morajo dejavno sodelovati državljani kot temelj nadnacionalne skupnosti. Le tako bo imel proces preoblikovanja potrebno demokratično legitimnost. Ne glede na to, za kakšno obliko prihodnje Unije se bomo države članice uspele dogovoriti v prihodnjih nekaj letih, je pomembno, da se ne odpovemo nobeni od temeljnih vrednot, do katerih nas je pripeljal zgodovinski razvoj Evrope in ki so v današnjem času ena od najbolj prepoznavnih značilnosti njene identitete.
Na dileme nadaljnjega razvoja EU moramo v Republiki Sloveniji najti odgovore v odprti javni razpravi z udeležbo civilne družbe ter strokovne in splošne javnosti. Vključenost javnosti v to razpravo je še toliko bolj pomembna v letu 2013, evropskem letu državljanov. Samo široka razprava z vsemi pomembnimi deležniki slovenske družbe bo prinesla široko sprejeto vizijo o vlogi Republike Slovenije v EU in njeni prihodnosti. V tem pogledu si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za večjo preglednost delovanja EU, saj je dostop do dokumentov institucij EU odslej tudi ena od temeljnih državljanskih pravic.
Pomemben vidik dobrega delovanja EU so njene učinkovite institucije, delujoče v skladu s pristojnostmi, ki jih določa temeljna zakonodaja, v njih pa morajo biti uravnoteženo zastopane vse države članice. V letu 2014, ki bo leto evropskih volitev, v Republiki Sloveniji pričakujemo, da bo to ponovna priložnost za poglobljeno evropsko razpravo, v kateri bodo svojo vlogo oblikovanja evropske politične zavesti morale odigrati tudi evropske politične stranke.
Republika Slovenija ostaja zagovornica nadaljnjega poglabljanja ekonomske in monetarne unije s postavitvijo jasnih pravil delovanja, kar bo pripomoglo k finančni stabilnosti in krepitvi gospodarstva.
Del novih obrisov prihodnje EU že nastaja z vizijo in udejanjanjem v celoti delujoče ekonomske in monetarne unije (v nadaljnjem besedilu: EMU). EU je od začetka finančne in dolžniške krize naredila pomembne korake na poti k zagotovitvi finančne stabilnosti območja evra ter celotne EU. Vendar pa doslej izvedeni ukrepi še niso povrnili zaupanja na finančnih trgih. Finančna kriza je razgalila nekatere pomanjkljivosti v ustroju enotnega valutnega območja, ki nima enake stopnje integracije na ekonomskem, fiskalnem in bančnem področju. Republika Slovenija zato podpira poglabljanje in krepitev EMU s ciljem dosegati močnejšo in vzdržno gospodarsko rast, zaposlovanje in socialno kohezijo. Da bi ohranili enotni trg, mora biti celoten proces vzpostavljanja poglobljene EMU odprt in pregleden tudi za države članice, ki niso del območja evra, pri tem pa morajo biti države območja evra pripravljene sprejeti odgovornost za nadaljnje poglabljanje integracije, četudi ne bi bilo mogoče soglasje o vseh podrobnostih.
Na področju vzpostavitve bančne unije potrebujemo integriran okvir. Republika Slovenija se zavzema za hitro sprejetje pravnega okvira za enotni nadzorni mehanizem in za njegovo izvajanje. Tem ukrepom morajo slediti tudi preostali elementi bančne unije, ki bodo omogočili njeno celovito delovanje.
V prihodnjem obdobju bo prioriteta Republike Slovenije tudi okrepitev javnofinančnega in ekonomskega stebra EMU. Zavzemamo se za razvoj mehanizmov fiskalne solidarnosti v območju evra v omejenem obsegu, ki bodo v prvi vrsti prispevali k blažitvi posledic uvedbe reform.
Gospodarska rast in nova delovna mesta, učinkovita in delujoča infrastruktura ter delujoč enotni trg so temeljni pogoji za napredek in razvoj Republike Slovenije ter EU.
Gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest mora ostati prednostna naloga tako Evrope kot Republike Slovenije. K temu mora jasno prispevati tudi prihodnji večletni finančni okvir Unije, ki mora močneje podpreti doseganje ciljev Strategije Evropa 2020, torej pospeševanje konkurenčnosti, trajnostne rasti in odpiranja delovnih mest. V zvezi s tem Republika Slovenija podpira čimprejšnji dogovor o prihodnjem večletnem finančnem okviru in še naprej zagovarja ohranitev močne razvojno usmerjene kohezijske politike in politike razvoja podeželja kot pomembnih virov sredstev okoljsko sprejemljivih razvojnih investicij. Ob tem si prizadeva za čimprejšnje sprejetje vseh podlag, potrebnih za uspešen začetek izvajanja prihodnjega večletnega finančnega okvira, ter za čim bolj ciljno usmerjeno in učinkovito porabo sredstev. Zato je podprla Pakt za rast in delovna mesta, ki so ga junija 2012 potrdili voditelji držav in vlad. Ključni vzvod za doseganje ciljev iz pakta je nadaljnja krepitev enotnega trga, ki pomeni velik potencial za rast slovenskega in evropskega gospodarstva. Republika Slovenija se zavzema za čimprejšnje sprejetje obstoječih in nadaljnjih zakonodajnih pobud s tega področja, še zlasti s področja javnih naročil, intelektualne lastnine, storitev in pretoka delovne sile. Tako za Republiko Slovenijo in za Evropo kot celoto pa nedvomno velja, da rasti in novih kakovostnih delovnih mest, predvsem pa popolnega izkoriščanja razvojnih možnosti posameznih regij ne more biti brez uspešne in učinkovite, v primernem obsegu opredeljene kohezijske politike, za kar si Republika Slovenija vseskozi prizadeva. Poleg tega Republika Slovenija poudarja nujnost pravočasnega zaključka pogajanj o zakonodajnem svežnju v letu 2013, saj bo le tako mogoče zagotoviti pripravo potrebnih dokumentov za nemoten začetek izvajanja kohezijske politike v prihodnjem programskem obdobju.
Enotni trg je treba krepiti na področju izgradnje nove infrastrukture in obnove obstoječe – predvsem prometnih, energetskih in telekomunikacijskih povezav. Pomemben dejavnik za dvig konkurenčnosti je tudi razvoj enotnega digitalnega trga, katerega celovito delovanje si obetamo do leta 2015. Republika Slovenija se bo zavzemala za popolnoma delujoč enotni trg tudi na področju energetike, ki naj bi bil izoblikovan do leta 2014. Za učinkovito delovanje trga bo treba pozornost usmeriti tudi v izgradnjo energetske infrastrukture, opredeliti prednostne koridorje in merila za projekte skupnega interesa.
Za Republiko Slovenijo sta oblikovanje in izgradnja prihodnjega enotnega evropskega prometnega omrežja ena od ključnih prioritet. Nadaljnja revizija vseevropskih prometnih omrežij zastavlja nove srednjeročne in dolgoročne cilje politike financiranja in gradnje. To je za Republiko Slovenijo kot državo na križišču pomembnih povezav med različnimi deli Evrope izrednega pomena.
Zavedamo se pomena vlaganja v raziskave in inovacije kot temeljnega načina za krepitev trajnostne rasti, blaginje državljanov in odpiranja novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Prizadevamo si za celovito izvajanje skupnih programov na področju raziskav in inovacij ter krepitev prostega pretoka znanja.
V okviru ukrepov za nove možnosti za rast na enotnem trgu si je treba še naprej prizadevati za izboljšanje mobilnosti delavcev. Republika Slovenija podpira vsa nadaljnja prizadevanja za sprejetje zakonodaje o poklicnih kvalifikacijah in napotitvi delavcev.
Mala in srednje velika podjetja so tako v Republiki Sloveniji kot tudi v EU glavni motor gospodarskega razvoja. V današnjih razmerah je treba predvsem vzpostaviti stabilno in učinkovito podporno okolje za podjetja, ki bo omogočalo njihovo rast in razvoj, vključno z lažjim dostopom do ugodnih finančnih virov ter administrativno razbremenitvijo.
Prihodnost Republike Slovenije je v zagotavljanju učinkovite rabe virov in kakovosti bivanja ob ohranjanju zdravega življenjskega okolja, biotske raznovrstnosti ter pridelavi varne in kakovostne hrane.
Gospodarski razvoj mora nujno spremljati reševanje dilem v odnosu do varovanja okolja ter pridelave varne in kakovostne hrane. Republika Slovenija se bo pri razvoju teh politik zavzemala za rešitve, ki bodo dolgoročno vzdržne. Čedalje bolj v ospredje prihaja dejstvo, da morata biti razvoj evropskega gospodarstva in izgradnja ustrezne infrastrukture prilagojena posledicam podnebnih sprememb; upoštevati morata način rabe in dostopnost ter razpoložljivost naravnih virov, obenem pa zagotavljati varno in kakovostno hrano ter zdravo življenjsko okolje. Edino tak pristop ohranja visoke standarde bivanja, kot jih je Evropa uživala doslej.
Okoljska politika mora še naprej jamčiti varstvo ljudi in okolja ter hkrati prispevati h konkurenčnosti njenih držav članic, pri čemer je treba upoštevati specifične gospodarske in finančne razmere tako posamezne države kot globalno. V tem kontekstu se bo Republika Slovenija zavzemala za tiste rešitve, ki bodo ob pogojih varovanja okolja nudile razvojne priložnosti. Tako si bomo prizadevali za nadaljnje vključevanje okoljskih ciljev v sektorske politike in za izboljšanje teh v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji o vplivih na zdravje ljudi in okolje. Dodatno se bomo zavzemali za boljše izvajanje obstoječe zakonodaje namesto priprave nove, razen takrat, ko to ne bo nujno potrebno.
Na področju kmetijstva in ribištva si bo Republika Slovenija prizadevala za nadaljnje spodbujanje konkurenčnost in proizvodnjo visoko kakovostih proizvodov, ob upoštevanju trajnostnih načel, učinkovite rabe virov, zahtev potrošnikov, zdravja ljudi, živali in rastlin. Tudi v prihodnje bo zagovarjala uveljavitev načela kratkih dobavnih verig, se zavzemala za lokalno oskrbo z živili in čim večjo samooskrbo (tudi zaradi negotovosti pri zagotavljanju hrane v svetu), kakor tudi za zagotavljanje čim večje stabilnosti dohodkov v kmetijstvu. Tudi v tem smislu se bo še naprej zavzemala za enakomeren razvoj podeželskih območij in za ohranjanje delovnih mest na podeželju, pri čemer mora biti politika razvoja podeželja za izvajanje ciljev v zadostni meri podprta s sredstvi EU. Z vidika ohranjanja identitete kot ribiške in pomorske dežele se bo v institucijah EU zavzemala za iskanje rešitev, ki bodo omogočale ekonomsko preživetje ribičev in trajnostni razvoj evropskega ribištva in ribogojstva. Pri tem bo še zlasti zagovarjala ustrezno upoštevanje posebnosti in potreb malih ribiških sektorjev v morskih regijah, kot sta Jadran in Sredozemlje.
Republika Slovenija ostaja del območja pravice, svobode in varnosti.
Ob naporih za oživitev slovenskega gospodarstva, izvajanju reform, skrbi za uravnotežen in trajnostni razvoj ostaja zavedanje o Republiki Sloveniji kot socialni in pravni državi na prvem mestu. Republika Slovenija bo v okviru naporov EU za zagotavljanje območja pravice, svobode in varnosti še naprej namenjala pozornost pravosodnemu sodelovanju v civilnih in kazenskih zadevah, saj so zadevni instrumenti nujni za nemoteno delovanje notranjega trga.
Prizadevala si bo zagotavljati čim boljšo varnost slovenskih in drugih državljanov EU z nadzorom schengenske zunanje meje. Z nadaljnjo širitvijo se bodo zunanje meje EU v prihodnjem obdobju premaknile, vendar bo schengenski nadzor na slovenski meji nespremenjen. Da bo še naprej omogočen svoboden in hiter pretok ljudi, si bo prizadevala, da uporaba napovedanih novih tehnoloških sistemov EU na področju notranje varnosti ne bo omejila že dosežene prehodnosti meja. Čeprav je Republika Slovenija bolj tranzitna kot ciljna država za različne oblike čezmejnih dejavnosti organiziranega kriminala, vključno s prehodom ilegalnih migrantov, bo tej problematiki še naprej namenjala vso pozornost.
Na področju zakonitih migracij bo po sprejetju zakonodaje potrebno njeno pravilno in natančno izvajanje na nacionalni ravni. Enako velja za zakonodajo za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema. Ne glede na to, da je bil letos narejen občuten napredek pri sprejemanju sprememb zakonodajnih aktov na področju vzpostavitve skupnega evropskega azilnega sistema, Republika Slovenija z izidom pogajanj v Svetu ni popolnoma zadovoljna. Zato se bo zavzemala za odločen nastop v pogajanjih z Evropskim parlamentom tudi glede preostalih odprtih vprašanj.
Prizadevala si bo za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov avtohtonih narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin.
Za uveljavitev interesov v regiji sta za Republiko Slovenijo ključna nadaljnje regionalno povezovanje in podpora širitvenemu procesu EU.
Republika Slovenija je močno povezana s svojo širšo geografsko okolico in v tem kontekstu tudi z regijo Zahodnega Balkana. V slovenskem interesu je stabilizacija regije, tako v varnostno-političnem ter v gospodarskem smislu. Pri tem je verodostojna širitvena politika EU najpomembnejši vzvod za pospeševanje reform v državah, ki se ji približujejo. Republika Slovenija bo zato še naprej ostala trdna zagovornica širitvenega procesa. Delujoča pravna država, spoštovanje mednarodnih zavez, pospešeno sodelovanje in harmonizacija na področju ekonomskih politik ter dobri sosedski odnosi, regionalno sodelovanje in sprava so ključni dejavniki uspešnega približevanja držav Zahodnega Balkana EU. V tem smislu bo Republika Slovenija tudi v prihodnje s prenosom svojih izkušenj in znanj pomagala državam Zahodnega Balkana pri vključevanju v EU. Hkrati bo še naprej poudarjala, da je prvi pogoj uspešne pomiritve, dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja med drugim tudi spoštovanje in izvajanje mednarodnih sporazumov.
Ob podpori in pomoči državam Zahodnega Balkana pri približevanju in v postopku pogajanj bo skrbno spremljala njihov napredek na vseh področjih, vključno z izpolnjevanjem mednarodnopravnih sporazumov, kakršen je Sporazum o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 20/02, Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva), ki je eden od temeljev trajnih in stabilnih odnosov med državami regije, ki jih sporazum zadeva.
Še naprej bo dejavna tudi v varnostnih prizadevanjih za trajnostno stabilizacijo regije. V tem pogledu je pomembno ohraniti sedanjo raven našega dejavnega sodelovanja v operacijah in dejavnostih EU, Nata in OVSE ter v okviru dvostranskih programov reforme varnostnega sektorja.
Zahodni Balkan ostaja prednostna regija tudi na področju razvojnega sodelovanja. Za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana ter njihovo hitrejše približevanje EU si bo Republika Slovenija prizadevala tudi v okviru konkretnih projektov in drugih dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev EU prek instrumenta za predpristopno pomoč.
Za uspešno uresničevanje svojih interesov bo še naprej aktivna v regionalnih povezavah. Sodelovanje v regionalnih pobudah, ki jih podpira in usmerja EU, je ena od pomembnih razsežnosti zagotavljanja slovenske prisotnosti v regiji.

Horizontalne zadeve
Evropa 2020
Strategija EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020 (v nadaljnjem besedilu: Strategija EU 2020) ostaja ključna podlaga za gospodarsko okrevanje in nadaljnjo krepitev konkurenčnosti EU, zato si bo Republika Slovenija prizadevala za sprejetje ukrepov za doseganje njenih ciljev. Pomemben element je Evropski semester, v okviru katerega države članice uskladijo svojo proračunsko, makroekonomsko in strukturno politiko. Republika Slovenija zato namenja posebno pozornost izvajanju priporočil za leto 2012. V tej luči podpiramo prizadevanja za učinkovito upravljanje Evropskega semestra in pozdravljamo Letni pregled rasti za leto 2013, ki pomeni začetek novega semestra. Republika Slovenija podpira prednostne ukrepe, da je treba več narediti za zagon rasti in spodbujanje konkurenčnosti ter v boju zoper brezposelnost ob hkratni diferencirani javnofinančni konsolidaciji in krepitvi stabilnosti bančnega sistema. Kot splošni okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni evrskega območja in ravni EU za doseganje rasti in delovnih mest so voditelji držav in vlad junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki ga je podprla tudi Republika Slovenija.
Naslednji večletni finančni okvir 2014+
Glede na dejstvo, da do dogovora o naslednjem večletnem finančnem okviru Unije do konca leta 2012 ni prišlo, Republika Slovenija še naprej podpira prizadevanja, da do dogovora pride čim prej, najkasneje spomladi 2013. Podaljševanje pogajanj bi namreč povzročilo zamude pri izvajanju programov naslednjega finančnega okvira, morebitna nezmožnost dogovora pa celo podaljševanje letnega proračuna 2013 v prihodnost, kar bi ob sicer nekoliko večjem obsegu proračuna zaradi nepredvidljivosti srednjeročnega načrtovanja vodilo v nezmožnost izvajanja večletnih projektov. Dogovor je tako v interesu vseh, saj bi imela tako zamik kot nezmožnost dogovora izrazito negativen vpliv pri razvoju in ustvarjanju delovnih mest v Uniji.
Republika Slovenija pri tem še naprej podpira razvojno usmerjenost prihodnjega srednjeročnega finančnega okvira, ki bo v večji meri kot doslej podpiral doseganje ciljev Strategije Evropa 2020. V tej luči še naprej zagovarja ohranitev močne kohezijske politike in politike razvoja podeželja, saj gre za politiki, ki poleg programov, namenjenih vlaganjem v raziskave, inovacije in izobraževanje, najbolj prispevata k zagotavljanju trajnostne rasti in zaposlovanja. Hkrati gre za politiki, v okviru katerih lahko Republika Slovenija tudi v obdobju po letu 2013 v največji možni meri udejanja zastavljene razvojne cilje. Ravno zato bo Republika Slovenija še naprej nasprotovala drastičnemu zniževanju sredstev na teh področjih.
V letu 2013 se bodo nadaljevala tudi pogajanja o prihodkovni strani predloga večletnega finančnega okvira 2014–2020, tj. sistemu lastnih virov EU, in sicer tako na ravni sprejemanja večletnega finančnega okvira kot tudi na delovni ravni Skupine za sistem lastnih virov EU. Republika Slovenija bo v letu 2013 delovala v skladu s sprejetimi stališči RS.
Ne glede na zamik končnega dogovora pa bo Republika Slovenija kar najhitreje pristopila k pripravi vseh potrebnih izvajalskih dokumentov in konkretnih projektov, na podlagi katerih bo možen čimprejšnji začetek izvajanja naslednjega večletnega finančnega okvira.
Kohezijska politika
Za Republiko Slovenijo pomeni kohezijska politika eno izmed ključnih prioritet v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, pri čemer si bo Republika Slovenija prizadevala za ustrezen obseg kohezijskih sredstev, ki bo omogočil zadostno raven nujno potrebnih razvojnih investicij v Republiki Sloveniji, predvsem za izboljšanje konkurenčnosti, ustvarjanje novih delovnih mest, zagotavljanje čistejšega okolja vključno z visoko kakovostno infrastrukturo. V letu 2013 se pogajanja glede zakonodajnega svežnja na področju kohezijske politike, ki določa vse bistvene vidike izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020, nadaljujejo predvsem v okviru trialoga z Evropskim parlamentom. Republika Slovenija, ki je bila v dosedanjem poteku pogajanj uspešna, se bo tudi v letu 2013 zavzemala za kakovosten in obenem čim hitrejši dogovor o zakonodajnih predlogih, saj bo le tako omogočeno, da se do leta 2014 lahko sprejmejo vsi potrebni ukrepi in dokumenti, ki bodo omogočili nemoten začetek izvajanja kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju. Vzporedno s pogajanji o zakonodajnem svežnju v Republiki Sloveniji potekajo priprave partnerskega sporazuma, ki bo strateška podlaga za pripravo operativnih programov na področju kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in s tem za uspešen začetek izvajanja kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju. Partnerski sporazum bo vseboval ključne zaveze na nacionalni in regionalni ravni pri implementaciji sredstev skladov skupnega strateškega okvira – Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kohezijski sklad, Evropski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.
Institucionalne zadeve
Čeprav razvoj dogodkov evropske agende kaže, da bodo zaradi vse bolj integrirane EU na koncu verjetno potrebne tudi spremembe temeljnih pogodb, se Republika Slovenija zavzema, da se aktualne rešitve iščejo predvsem v okvirih, ki jih omogočajo obstoječe pogodbe in sekundarna zakonodaja.
Republika Slovenija meni, da bi v prihajajočem obdobju evropske institucije morale dokončati implementacijo obveznosti, ki so jim bile naložene z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, in sicer na področju izvajanja solidarnostne klavzule, ustanovitve evropskega javnega tožilstva, sprememb zakonodaje na področju dostopa javnosti do dokumentov kot tudi glede predlogov sprememb zakonodaje za večjo vključitev temeljnih človekovih pravic v institucionalno delovanje EU.
Republika Slovenija podpira idejo in cilje Uredbe o statutu in financiranju evropskih političnih strank, saj naj bi ta pripomogla h krepitvi evropske javne sfere in dialoga z evropskimi državljani. Republika Slovenija ocenjuje, da je predlog Uredbe Evropskega parlamenta o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta, nesprejemljiv, tako z vidika institucionalnega ravnovesja v EU kot tudi z vidika načela suverenosti držav članic in načela prenesenih pristojnosti.
Republika Slovenija podpira nadaljevanje pogajanj v smeri oblikovanja novih dogovorov oziroma sporazumov med institucijami EU, pri tem pa se zavzema, da so pristojnosti posamezne institucije v skladu s določbami Pogodb.
Pomemben vidik dobrega delovanja EU so učinkovite institucije EU in uravnotežena zastopanost človeških virov. V sedanji reformi kadrovskih predpisov bo Republika Slovenija zagovarjala vzpostavitev geografskega ravnovesja med zaposlenimi iz vseh držav članic, ob hkratnem ohranjanju načela zaposlovanja na podlagi najvišjih standardov sposobnosti, učinkovitosti in neodvisnosti.
Državni zbor bo v okviru pristojnosti, ki mu jih dajeta pravni red EU in nacionalna zakonodaja, po potrebi izvajal postopke nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti v osnutkih zakonodajnih aktov institucij EU ter sodeloval v političnem dialogu z Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija). Hkrati si bo v zvezi z načrtom za pravo in poglobljeno ekonomsko in monetarno unijo prizadeval, da bo z vidika demokratične legitimnosti in odgovornosti ustrezno vključen v nadzor in proces oblikovanja te unije.
Makroekonomska politika ter ekonomska in monetarna unija (EMU)
Republika Slovenija podpira pobude za poglobitev in krepitev ekonomske in monetarne unije, katere del je med drugim oblikovanje bančne unije. Morebitno oblikovanje posebnega instrumenta solidarnosti, t. i. fiskalne kapacitete, bi moralo biti pred sprejetjem natančneje opredeljeno tako z vidika financiranja kot pogojev uporabe. Razvijati bi ga veljalo za namen blažitve morebitnih negativnih posledic strukturnih reform in gospodarskega cikla. Republika Slovenija podpira tudi nadaljnje korake k novi zasnovi ekonomskega upravljanja, ki se oblikuje na ravni EU z namenom krepitve nadzora nad fiskalnimi in makroekonomskimi politikami. Pri tem se bo osredotočila na uresničevanje in izvajanje sprejetih zavez na način, da bo sledila tudi svojim strukturnim in makroekonomskim izzivom. Pri vseh navedenih pobudah Republika Slovenija podpira izpolnitev zadane časovnice, pri tem pa ne sme trpeti vsebina nove ekonomske in monetarne unije ter zasnova makroekonomskega in fiskalnega nadzora.
Republika Slovenija bo cilje ekonomske politike zastavila skladno s prioritetami na EU ravni ob upoštevanju strukturnih in makroekonomskih okvirov na nacionalni ravni ter jih bo predložila Komisiji v nacionalnih dokumentih v okviru evropskega semestra (Nacionalni reformni program in Program stabilnosti).
Finančne storitve in prosto gibanje kapitala, bančna unija
Republika Slovenija podpira ustanovitev integriranega finančnega okvira, katerega prvi korak predstavlja enotni mehanizem bančnega nadzora z osrednjo vlogo Evropske centralne banke (ECB). Podpira tudi nadaljnjo izpeljavo celotnega regulatornega okvira, vključno z ustrezno ureditvijo okvira za reševanje finančnih institucij in jamstva za vloge ter izvajanje sprejetih predpisov.
Prav tako se Republika Slovenija zavzema za konsistentnost rešitev v vseh zakonodajnih predlogih, ki se nanašajo na regulacijo bank in nadzor nad njimi (npr. zakonodajni predlogi v zvezi s kapitalskimi zahtevami ter sanacijo in reševanjem kreditnih institucij in investicijskih podjetij).
Republika Slovenija podpira prizadevanja Komisije, ki so usmerjena v iskanje ustreznih načinov regulacije vzporednega bančnega sistema, saj le-ta kljub izpostavljenosti enakim tveganjem kot tradicionalne finančne institucije ni podvržen enako strogemu nadzoru in pravilom glede poslovanja.
Z zanimanjem pričakujemo pregled Evropskega sistema finančnega nadzora s strani Komisije, ki je napovedan v uredbah o ustanovitvi evropskih nadzornih organov.
Obdavčitev
Republika Slovenija podpira uvedbo davka na finančne transakcije tako na ravni celotne EU kot tudi na ravni ožje skupine držav članic EU, podpira pa tudi predlog za okrepljeno sodelovanje določenih držav članic EU, saj le-ta sledi enakim ciljem, kot so opredeljeni s prvotnim predlogom direktive. Republika Slovenija je tudi sopodpisala zahtevo za začetek postopka okrepljenega sodelovanja. Republika Slovenija meni, da je davek na finančne transakcije mogoče uporabiti kot vir financiranja proračuna EU le, če bo ta davek uveden na ravni celotne EU, razen če se državam članicam, ki bi uvedle davek na finančne transakcije, zagotovi sorazmerno zmanjšanje njihovega prispevka v proračun EU na drug način.
Republika Slovenija podpira spremembe in dopolnitve Direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti ter nadaljnje delo na področju pogajanj o prenovitvi sporazumov o ukrepih, enakovrednih tistim iz omenjene direktive, s Švico, Lihtenštajnom, San Marinom, Andoro in Monakom, saj so namenjeni preprečevanju finančnih goljufij in zaščiti finančnih interesov Unije.
Republika Slovenija pozdravlja predlog celovite spremembe energetske direktive, saj je pomemben instrument pri doseganju že zastavljenih ciljev na področju blaženja podnebnih sprememb, je v skladu z izhodišči strategije prehoda na nizkoogljično družbo in bi lahko pomenila podlago za koordiniranje zelene javnofinančne reforme. Tako vključevanje okoljske komponente v obdavčitev energentov in električne energije za Republiko Slovenijo ni sporno, saj jo že upošteva pri oblikovanju višine trošarin na energente. Republika Slovenija podpira predlog Komisije za črtanje določbe, ki omogoča nižjo obdavčitev rabe plinskega olja za komercialni prevoz blaga in potnikov, kar ni v skladu s cilji prenove energetske direktive, saj sektor prometa povzroča velik delež izpusta toplogrednih plinov in otežuje prizadevanje Republike Slovenije za dosego sprejetih obveznosti iz Kjotskega protokola.
Republika Slovenija je zadržana do predloga direktive o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (Common Consolidated Corporate Tax Base – CCCTB). Meni, da je predlog – zlasti za majhne ekonomije ­– zelo zahteven za implementacijo ter izvajanje. Na sistemski ravni ima predlog pozitivne in negativne učinke, upoštevaje zlasti, kakšne bodo morebitne končne rešitve.
Republika Slovenija podpira predlog o spremembi direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV. Podpira prizadevanja Komisije za takojšnje ukrepanje v primeru velikih in nepričakovanih goljufij na področju DDV v določenih gospodarskih sektorjih.
Republika Slovenija si bo v prihodnjem obdobju še posebej prizadevala za izpolnjevanje zavez in ukrepe na področju davčnih goljufij, utaj davkov in davčnih oaz.
Letni proračun
V vsakoletnem utečenem postopku sprejemanja letnih proračunov EU si bo Republika Slovenija prizadevala za sestavo proračuna, ki bo sledil medinstitucionalnemu dogovoru o večletnem finančnem načrtu. Vsebinsko bo namenila posebno pozornost sredstvom za kohezijsko in strukturno politiko ter politiko razvoja podeželja. V splošnem bo zagovarjala takšen obseg proračuna EU, ki bo hkrati omogočil nemoteno izvajanje vseh politik in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih.
Statistika
Republika Slovenija se bo s svojimi predstavniki na vseh ravneh dejavno vključevala v postopke odločanja ter priprave, usklajevanja in sprejemanja zakonodajnih aktov v zvezi s statistiko. Prizadevala si bo za usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi že na zgodnji stopnji oblikovanja zahtev po novih statističnih podatkih.
Zavzemala se bo predvsem za ustrezne spremembe Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki, ki dopolnjuje obstoječi pravni okvir za evropsko statistiko. Glavni cilj predloga je nadaljnja krepitev upravljanja evropskega statističnega sistema za ohranitev njegove visoke verodostojnosti in za ustrezen odziv na potrebe po podatkih. Najpomembnejši področji predloga sta strokovna neodvisnost nacionalnih statističnih uradov ter podpis t. i. »zavez za zaupanje v statistiko« s strani držav članic. Republika Slovenija predlog uredbe načeloma podpira, nasprotuje pa uvedbi »zavez za zaupanje v statistiko«. To so politične deklaracije, ki naj bi zavezale vlade držav članic, da bodo zagotavljale ustrezno institucionalno okolje nacionalnim statističnim uradom, tako da bodo le-ti lahko pripravljali statistiko ustrezne kakovosti in s tem ohranjali zaupanje javnosti v statistiko. Republika Slovenija pa ima določbe, ki bi bile vključene v »zavezo za zaupanje v statistiko«, vsebovane že v Zakonu o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01).
 
ENOTNI TRG IN INDUSTRIJA
Enotni trg
Vloga enotnega trga pri zagotavljanju konkurenčnega poslovnega okolja za podjetja, povečanju izbire za potrošnike ter ustvarjanju novih delovnih mest je ključna za doseganje ciljev Strategije EU 2020. Enotni trg se mora tudi v prihodnje prilagajati, da bi podjetja in potrošniki lahko v celoti izkoristili njegov potencial. Komisija je oktobra 2012 predstavila Akt za enotni trg II, ki predstavlja dopolnitev Akta za enotni trg iz aprila 2011 in vsebuje dvanajst konkretnih prednostnih ukrepov s področij integriranih omrežij, čezmejne mobilnosti prebivalstva in gospodarskih subjektov, e-gospodarstva in socialnega podjetništva, kohezije ter zaupanja potrošnikov, ki naj bi prispevali k dodatni krepitvi enotnega trga. Republika Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala pri doseganju soglasja pri zakonodajnih in drugih aktih Unije, ki se že obravnavajo na podlagi prvega Akta za enotni trg, iz drugega pa bodo posamezni predlogi predstavljeni Svetu in Evropskemu parlamentu v prvem četrtletju 2013. Republika Slovenija načeloma podpira predlagane ukrepe v okviru Akta za enotni trg II, ki jih razume, kakor je v svojem poročilu o delovanju enotnega trga že zapisal prof. Monti, kot del »paketnega dogovora« glede strategije na tem področju. Posebej je naklonjena uresničitvi pobud o elektronskem izstavljanju računov v zvezi z oddajo javnih naročil in izboljšanja varnosti proizvodov ter njihovega nadzora na trgu EU, zadržana pa je do liberalizacije železniških potniških storitev in do predloga o popolni neodvisnosti železniških infrastrukturnih upravljavcev.
Komisija je decembra 2011 sprejela paket direktiv o javnem naročanju z namenom modernizacije in poenostavitev veljavnih pravil javnega naročanja in koncesij. Paket je del Akta za enotni trg in ga sestavljajo trije predlogi: direktiva o javnem naročanju, direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb in direktiva o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev. V zvezi z vsemi tremi predlogi bodo pogajanja z Evropskim parlamentom potekala v začetku leta 2013. Direktiva o javnem naročanju predvideva uvedbo e-javnega naročanja v letu 2016, kar Republika Slovenija podpira. Republika Slovenija prav tako pozdravlja načrt Komisije za posodobitev enotnega trga za industrijske proizvode, katere cilj je odprava obstoječih ovir pri trgovanju, še posebej pri proizvodih z visokim potencialom za rast. Namen je tudi zagotoviti višjo usklajenost ustrezne zakonodaje ter poenostavitev njene uveljavitve.
Republika Slovenija pozdravlja pobudo Komisije v zvezi s pripravo strateških prioritet za podelitev mandatov evropskim institucijam za standardizacijo (CEN/CENELEC/ETSI), s pomočjo katerih bi zagotovili podporo EU politikam za mednarodno konkurenčnost, inovacije, digitalno interoperabilnost in tehnološki napredek. Načrtovan neodvisen pregled doseganja strateških ciljev in izvajanja evropskega sistema standardizacije bo dobra dodatna podlaga za opredelitev nadaljnjih nalog na tem področju.
Republika Slovenija se bo še naprej zavzemala za urejanje področja varstva intelektualne lastnine glede posodobitve sistema blagovnih znamk, boja proti piratstvu ter ponarejanju ipd. Poleg tega bo opravila vse potrebno, da skupaj s Portugalsko oblikuje Center za arbitražo in mediacijo, ki bo v okviru Enotnega patentnega sodišča EU prispeval k bolj učinkoviti uveljavitvi patentnih pravic.
Na področju tehnične harmonizacije motornih vozil bo Republika Slovenija posvetila posebno pozornost Predlogu uredbe o poenostavitvi postopka selitve motornih vozil, registriranih v drugi državi članici, na enotnem trgu, katerega splošni cilj je izboljšati delovanje enotnega trga z odpravo upravnih ovir v zvezi s postopkom ponovne registracije motornih vozil. Republika Slovenija načeloma podpira predlog uredbe, opozarja pa na finančne posledice in morebitno administrativno breme, ki bi jih predlog uredbe lahko povzročil v državah članicah.
Za Republiko Slovenijo je še vedno prednostna naloga nadaljevanje akcijskega programa za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za 25 odstotkov za obdobji 2012 in 2013, predvsem za mala in srednja podjetja, odpravljanje administrativnih ovir, zmanjševanje zakonodajnih bremen, poenostavitev zakonodaje in pospešeno izvajanje presoje posledic predpisov.
Največji poudarek namenjamo procesu razbremenjevanja na področju okolja in prostora, širšemu delovno pravnem področju, koheziji (črpanje evropskih sredstev), področju financ (davki in trošarine ter druge dajatve) in področju gospodarstva (statusno pravne zadeve in poslovna oziroma finančna poročila) ter na področju prenavljanja reguliranih dejavnosti in poklicev.
Republika Slovenija bo podpirala tudi vse aktivnosti za praktično uveljavitev pravil »razumne zakonodaje« tudi v institucijah EU. Tako na ravni delovnih teles EU kot tudi s sodelovanjem v pozivih »enako mislečih držav«, kjer prednjačita Združeno kraljestvo in Nemčija. Pri tem bo aktivno sodelovala pri pripravi priporočil in usmeritev na sporočilo Komisije o razumni zakonodaji, ki bo izšla v sredini decembra letos ter na sporočilo Komisije o desetih najbolj obremenjujočih zakonodajnih aktih za mala in srednje velika podjetja, ki bo izšla v začetku prihodnjega leta.
V prihodnjem obdobju je predvidena tudi nadaljnja razprava glede Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki pomeni izpeljavo pravice dostopa iz 255. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
Varstvo potrošnikov
Republika Slovenija pozdravlja načrt Komisije za krepitev varstva potrošnikov na enotnem trgu (zapisano tudi v Aktu za enotni trg II), da pripravi nov predlog direktive o splošni varnosti proizvodov, vključno s krepitvijo sistema nadzora na trgu, ki naj bi bil urejen z novo uredbo na ravni EU, ter tudi druge mehanizme, ki se nanašajo na varstvo potrošnikov.
Industrijska politika in konkurenčnost
Industrijska politika EU temelji na horizontalnih ukrepih v kombinaciji s posebnimi ukrepi za spodbujanje tistih sektorjev, ki to potrebujejo in so bistveni za konkurenčnost industrije EU. Pri tem se pozornost posveča prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v celotni vrednostni verigi. Komisija posveča pozornost pravzaprav vsem industrijskim sektorjem. Podlago za to predstavlja vodilna pobuda v okviru Strategije EU 2020 o sodobni industrijski politiki za obdobje globalizacije.
Zaradi še zmeraj perečih posledic krize za industrijo v EU je Komisija letos objavila dopolnitve vodilne pobude sodobne industrijske politike, da bi zagotovila močno evropsko industrijo, ki bi pripomogla k okrevanju gospodarstva EU. Pri tem se pozornost še naprej posveča vsem industrijskim sektorjem, saj le-ti prispevajo h krepitvi evropskega gospodarstva. Poleg že znanih ukrepov iz leta 2010 se dodatna pozornost na ravni EU posveča krepitvi naložb v evropsko industrijo (čiste, okoljske tehnologije, inovacije, trajnostna energija), premostitvi razkoraka med dosežki raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter trženjem teh, boljšemu dostopu podjetij do finančnih sredstev, okrepitvi enotnega trga, pospeševanju izvajanja pobude »razumna zakonodaja«, zaščiti pravic intelektualne lastnine, avtorskim pravicam ter zagotavljanju visoko usposobljene delovne sile.
Republika Slovenija pripravlja sodobno industrijsko politiko, ki temelji na splošnih usmeritvah na ravni EU ter se osredotoča prav tako na horizontalne ukrepe, namenjene vsem industrijskim sektorjem. Podobno kot na evropski ravni izvaja posebne prilagojene ukrepe za tiste sektorje, ki to potrebujejo in so posebnega pomena za slovensko gospodarstvo. Izzivi slovenske industrije so podobni izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod na zeleno gospodarstvo. Republika Slovenija aktivno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje.
Osrednjo evropsko politiko za podjetništvo predstavlja Akt za mala podjetja za Evropo (pobuda SBA). Ukrepi so namenjeni okrepitvi konkurenčnosti podjetij v EU s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih (v nadaljnjem besedilu: MSP). Pri tem so prednostni ukrepi v tem trenutku namenjeni ponovnemu oživljanju tovrstnih podjetij v EU, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela: boljši dostop MSP do finančnih sredstev, boljši dostop MSP do enotnega trga EU ter na trge tretjih držav, nadaljevanje odpravljanja upravnih bremen ter zagotovitev čim bolj jasne in enostavne evropske zakonodaje za MSP.
Skladno s pobudo SBA na ravni EU izvaja Republika Slovenija nacionalni program SBA. Tudi v prihodnje bo Republika Slovenija aktivno sodelovala v razpravah za pripravo ukrepov, usmeritev in priporočil za krepitev MSP na ravni EU, prihodnje leto pa bo pozornost najprej usmerjena v dokončni dogovor o programih COSME in Obzorje 2020, ki bosta pomemben vir financiranja v prihodnji finančni perspektivi. Prav tako bo aktivno sodelovala v razpravah o evropskem akcijskem načrtu za podjetništvo, ki ga bo Komisija predvidoma objavila do konca letošnjega leta.
Državne pomoči
Komisija je maja 2012 sprejela sporočilo o posodobitvi področja državnih pomoči, s katero je določila cilje ambicioznega paketa reform. Posodobila bo področja državnih pomoči v ključnih sektorjih (pomoč tveganemu kapitalu, regionalna pomoč, okoljska pomoč, itd.), konec leta 2013 pa bo predstavila Uredbo o splošnih skupinskih izjemah. Republika Slovenija ne nasprotuje vsebini sporočila Komisije o posodobitvi področja državnih pomoči EU, si pa prizadeva, da bi ublažila posledice, ki bodo nastopile v letu 2014 na področju regionalnih državnih pomoči.
Carinska unija
Prenovljen predlog Uredbe o carinskem zakoniku Unije je bil podan zaradi zaostankov na področju uvajanja novih informacijskih tehnologij, uskladitve z novimi določbami Lizbonske pogodbe ter prilagoditve razvoju carinske zakonodaje po letu 2008 ter zaradi nekaterih potrebnih vsebinskih izboljšav. V zvezi s spremembami prenovljenega carinskega zakonika Republika Slovenija zagovarja čim manjše odmike od že sprejetih ključnih razvojno usmerjenih določb ter podpira samo spremembe, ki so nujno potrebne zaradi ugotovljene zastarelosti oziroma neustreznosti glede na razvoj prakse in tehnologije. Ob tem vztraja pri upoštevanju dosežene ravni razvoja in informacijske usposobljenosti organov in gospodarskih subjektov. Republika Slovenija podpira čimprejšnjo uveljavitev novega carinskega zakonika Unije. Ni pa naklonjena rešitvam v smeri zgolj spremembe datuma za uveljavitev Uredbe o moderniziranem carinskim zakoniku (plan B), ker bi s tem popolnoma izgubili momentum za nujno potrebno okrepitev in največjo možno harmonizacijo zakonodaje, ki utrjuje konkurenčnost evropskega gospodarstva na mednarodni ravni.
Program Carina 2020 bo prispeval k izvajanju Strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in sicer z okrepitvijo delovanja carinske unije. Glavni operativni cilji programa so podpora pripravi, uporabi in izvajanju zakonodaje in politike na področju carin, razvoj evropskih informacijskih sistemov ter najboljših delovnih praks, izboljšanje usposobljenosti carinskih uradnikov in izboljšanje sodelovanja med sodelujočimi državami. Republika Slovenija podpira sprejetje predloga Uredbe o vzpostavitvi akcijskega programa za carino – Carina 2020, vključno z obema novima izjavama k zapisniku Sveta (izjava v zvezi s preučitvijo prihodnje možnosti financiranja opreme za carinske kontrole iz enega samega fonda in izjava o tem, da program 2020 ne posega v določbe naslova V Pogodbe o delovanju EU).
 
PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA
Promet
Republika Slovenija bo na področju prometa v okviru krepitve enotnega trga namenila osrednjo pozornost oblikovanju prihodnjega enotnega evropskega prometnega omrežja. Tako bo na področju prometa še naprej posvečala posebno pozornost reviziji omrežij TEN-T, ki opredeljuje dolgoročne cilje politike TEN-T do leta 2030 oziroma do leta 2050, med katerimi je navedena tudi vzpostavitev jedrnega (do leta 2030) in celovitega omrežja TEN-T (do leta 2050), kakor tudi opredelitev EU projektov skupnega in obojestranskega interesa. Republika Slovenija načeloma podpira obstoječo revizijo omrežja TEN-T, kakor je bila nazadnje potrjena na Svetu, saj je v pogajanjih uspela uveljaviti vse svoje interese glede vključitev svojih prometnih povezav v celovito omrežje TEN-T, kakor tudi v jedrno omrežje TEN-T, razen uvrstitve železniškega odseka med Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana in Salzburgom ter posledično celotne multimodalne osi na tej relaciji v jedrno omrežje; za uvrstitev slednje se bo še naprej zavzemala med pogajanji. V povezavi z revizijo omrežij TEN-T Republika Slovenija namenja posebno pozornost tudi instrumentu za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE), ki predstavlja celostni instrument za vlaganja v prednostne naloge na področju prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežij EU v obdobju naslednje finančne perspektive od leta 2014 do 2020. Podpira Predlog uredbe IPE (kot je bil nazadnje potrjen na Svetu), ki vsebuje seznam koridorjev jedrnega omrežja, saj je v tem seznamu vključena v dva zelo pomembna koridorja, in sicer v Mediteranski in Baltsko-jadranski koridor, ter ima jedrno povezavo z Zahodnim Balkanom in možnost sofinanciranja čezmejnih projektov na področju cest. V okviru zgoraj navedenih prednostnih nalog se bo na področju izgradnje TEN-T omrežij še naprej zavzemala za uveljavitev in zaščito slovenskih interesov glede poteka V. in okrepitve pomena X. vseevropskega prometnega koridorja, kakor tudi za ohranitev statusa Luke Koper, kot enega pomembnejših severno jadranskih pristanišč EU, ter za njegovo povezavo z zaledjem, pri čemer bo za Republiko Slovenijo v prihodnje pomembna predvsem realizacija izgradnje oziroma posodobitve železniških povezav v Republiki Sloveniji. Vključenost v navedena koridorja zagotavlja sodobno prometno in blagovno povezavo Republike Slovenije z ostalo EU in tretjimi državami, zlasti z Zahodnim Balkanom.
V okviru enotnega trga je za Republiko Slovenijo pomemben tudi tako imenovani četrti železniški paket, ki uvaja odprtje notranjih trgov železniškega potniškega prometa konkurenci, zmanjšanje časa začetka trženja voznega parka (z okrepitvijo vloge Evropske železniške agencije) in izboljšanje upravljanja železniške infrastrukture (za krepitev učinkovitosti železniškega prometa in izboljšanje konkurence). Republika Slovenija je zadržana do takojšne liberalizacije (brez ustreznega prehodnega obdobja) železniških potniških storitev in predlaga prvotno zaključek implementacije že sprejete evropske zakonodaje s področja železniškega prometa. V zvezi s predlagano liberalizacijo notranjega železniškega potniškega trga bi bilo treba zagotoviti, da se pogodba o prevozu potnikov v notranjem in čezmejnem potniškem prometu, sklenjena med Vlado Republike Slovenije in Slovenskimi železnicami od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2019, kot tudi možnost podaljšanja te pogodbe, izvrši brez dodatnih pogojev in s tem zagotovi ustrezna stabilnost zagotavljanja obvezne gospodarske javne službe, kot tudi prevoznika, ki po tej pogodbi izvaja tovrstne storitve.
Na področju enotnega trga bo Republika Slovenija namenila posebno pozornost tudi zakonodajni pobudi EU na področju notranjega cestnega trga tako imenovanemu cestnemu paketu, ki naj bi z nadaljnjo odpravo omejitev kabotaže izboljšal gospodarsko in okoljsko učinkovitost cestnega tovornega prometa. V okviru te pobude bodo vzpostavljeni bolj poenoteni konkurenčni pogoji z vključitvijo določb za uporabo socialnih predpisov v državi gostiteljici v primeru dolgoročnega bivanja voznikov ter določb za bolj poenoteno izvrševanje. Republika Slovenija podpira nadaljnjo poenotenje standardov EU na področju cestnega tovornega prometa, in sicer v smislu nadaljevanja liberalizacije trgov cestnega tovornega prometa (odstranitev preostalih ovir za kabotažo).
Za Republiko Slovenijo je pomembna tudi vzpostavitev resnično enotnega trga za pomorski promet, tako imenovanega projekta »Modri pas«, katerega namen je odprava večkratnih kontrol za prevoz blaga v pomorskem prometu, ki se prevaža znotraj EU, vključno z večkratnimi carinskimi kontrolami, s ciljem, da se upravno breme za pomorski promet znotraj EU zmanjša na raven, ki je primerljiva z upravnimi bremeni pri drugih vrstah prometa. Republika Slovenija je naklonjena nadaljnjemu delu za poenostavitev administrativnih postopkov v pomorskem prometu ter uveljavitvi prostega pretoka blaga v notranjem trgu z namenom krepitve pomorskega gospodarstva. Med predsedovanjem prihodnjega tria bo Komisija na področju pomorstva objavila tudi Okvir za prihodnjo pristaniško politiko EU (vključno z zakonodajnim predlogom), ki bo spodbujal krepitev učinkovitosti in splošne kakovosti pristaniških storitev, pri čemer bo obravnaval vprašanja obveznosti držav članic glede dobrega načrtovanja pristanišč in povezav z notranjostjo, preglednosti javnega financiranja in pristaniških taks ter prizadevanj za upravno poenostavitev v pristaniščih ter pregled omejitev opravljanja storitev v pristaniščih, pri obravnavi katerih bo Republika Slovenija dejavno sodelovala.
V okviru ukrepov za vzpostavitev enotnega trga na področju letalskega prometa bo Republika Slovenija posvetila pozornost paketu o »Enotnem evropskem nebu« – Enotno nebo II plus (sporočilo, uredba o enotnem evropskem nebu, uredba o Evropski agenciji za varnost v letalstvu), s katerim so obravnavana mnoga vprašanja, ki so ostala nerešena pri razvoju enotnega evropskega neba in ki se nanašajo predvsem na uspešnost zagotavljanja navigacijskih storitev v zračnem prometu in potrebo po razjasnitvi institucionalnega okolja na ravni EU, s čimer bo zagotovljeno, da se vloge in odgovornosti različnih organizacij dopolnjujejo, ne da bi se prekrivale. Republika Slovenija je naklonjena pospešenemu izvajanju ukrepov v okviru projekta »Enotnega evropskega neba«, ki bo izboljšal varnost, zmogljivost, učinkovitost in vpliv letalskega prometa na okolje.
Energija
Enotni energetski trg naj bi bil izoblikovan do leta 2014. Tretji zakonodajni paket bi moral biti izveden že marca 2011, zato bo treba vse napore usmeriti v prenos direktiv. Tudi v naslednjem 18-mesečnem obdobju so zato predvideni ukrepi za dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga EU do leta 2014. Za krepitev vloge potrošnikov bo Komisija sodelovala z državami članicami za zagotovitev, da lahko vsi potrošniki v celoti uveljavljajo pravico do izbire najugodnejše ponudbe, in spodbujala uvedbo pametnih števcev za boljše spremljanje in večji nadzor porabe energije. Ocenjuje se, da bi lahko potrošniki v EU prihranili do 13 milijard evrov letno, če bi se odločili za prehod na najcenejšega obstoječega ponudnika električne energije. Komisija si bo prizadevala tudi za odpravo posredovanja držav pri maloprodajnih cenah energije, ki izkrivlja trge in potrošnikom ne zagotavlja najugodnejše ponudbe. Trenutno maloprodajne cene energije niso regulirane le v devetih državah članicah (Avstrija, Češka republika, Nemčija, Finska, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Slovenija, Švedska in Združeno kraljestvo).
Za učinkovito delovanje trga bo treba pozornost usmeriti tudi v izgradnjo energetske infrastrukture. Predlog uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo nadomešča obstoječe smernice TEN-E in je tesno povezan z instrumentom za povezovanje Evrope, ki bo nadomestil sedanjo finančno uredbo za TEN. Predlog uredbe opredeljuje prednostne koridorje in merila za projekte skupnega interesa. Poleg tega zajema regulativno obravnavo ter področji izdajanja dovoljenj in sodelovanja javnosti v postopku izgradnje infrastrukture. Republika Slovenija zagovarja pomen čezmejnih vplivov in čezmejne delitve stroškov ter tri prednostne koridorje: (1) elektroenergetske povezave sever-jug v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi, (2) plinske povezave sever-jug v srednjevzhodni in jugovzhodni Evropi ter (3) južni plinski koridor. Znotraj teh koridorjev bo uveljavljala konkretne projekte, ki bodo kandidirali za status projekta skupnega interesa. Takšni projekti bodo omogočili bolj zanesljivo oskrbo z energijo.
V letu 2013 bo aktualna obravnava dveh zakonodajnih pobud s področja obnovljive energije. Spreminja se direktiva o obnovljivih virih energije v delu, ki se dotika vprašanja trajnostnih meril za biogoriva, Komisija pa pripravlja tudi predlog trajnostnih meril za biomaso. Za Republiko Slovenijo je v razpravah o spodbujanju rabe biogoriv pomembno, da rešitve ne povzročijo manjše samooskrbe s hrano in izgube najkakovostnejših zemljišč za pridelavo hrane ter izgube biotske raznovrstnosti doma in po svetu; da ustvarijo enake konkurenčne pogoje za proizvajalce biogoriv ter da ustrezno prispevajo k doseganju ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Republika Slovenija je zadržana do predlaganih meril trajnosti za biomaso, saj vedno poudarja enotna merila trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (za vse gozdno-lesne sortimente enako, brez favoriziranja le enega sortimenta iz gozda, npr. lesne biomase). Energetska izraba lesne biomase iz gozdov je pomemben obnovljivi vir energije, vendar mora zagotavljati trajnostna merila celotnega gozda kot ekosistema in upoštevati vse funkcije gozda.
V prihodnji evropski energetski politiki se pričakujejo aktivnosti tudi na področju energetskih tehnologij in inovacij. Nadaljevalo se bo spodbujanje razvoja energetskih tehnologij v skladu z energetskim načrtom do leta 2050, spodbujanje ukrepov v zvezi z raziskavami na področju energije, predstavitvami in razvojem trga na ravni Evropske unije ter odstranitev tržnih, regulativnih in vedenjskih ovir za razvoj trga energetskih inovacij (v okviru programa Inteligentna energija – Evropa III).
Telekomunikacije in informacijska družba (digitalna agenda)
Enotni digitalni trg mora biti dokončan do leta 2015. Republika Slovenija podpira cilje digitalne agende in se strinja, da je v prihodnje treba skrbeti za pospešen razvoj tega področja.
Za razvoj širokopasovnih omrežij in digitalnih storitev bo treba doseči dogovor glede Predloga uredbe za vseevropska telekomunikacijska omrežja, ki je v obravnavi. Republika Slovenija meni, da uredba pomeni pozitivno usmeritev pri podpori projektom, ki lahko prispevajo k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva, medsebojni povezanosti in interoperabilnosti nacionalnih omrežij kot tudi dostop do teh omrežij ter podpirajo razvoj enotnega digitalnega trga.
Boljšo širokopasovno pokritost bo omogočala tudi pobuda glede zmanjševanja stroškov za namestitev širokopasovne infrastrukture. Cilj predlagane uredbe bo bistveno zmanjšanje stroškov namestitve visokohitrostnih širokopasovnih omrežij po EU. To bi spodbudilo naložbe v skladu s specifičnimi cilji digitalne agende o hitrem internetu.
Republika Slovenija tudi podpira in pozdravlja predlog uredbe o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu, saj celovit evropski čezmejni in medsektorski pravni okvir za storitve elektronske identifikacije, preverjanje pristnosti, elektronski podpis in z njimi povezane pomožne skrbniške storitve pomeni prvi pogoj za odpravo razdrobljenosti evropskega digitalnega trga in povečanje zaupanja v čezmejne e-storitve ter s tem odpravo ključnih ovir za zagon digitalnega gospodarstva.
Neizkoriščen potencial pa predstavljajo informacije javnega sektorja, ki so pomemben primarni material za proizvode in storitve z digitalno vsebino. Med ukrepi, ki jih je Komisija sprejela v okviru Digitalne agende, je zato tudi prenova Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Republika Slovenija v splošnem podpira cilje predloga spremembe direktive o ponovni uporabi, predvsem prizadevanja za omogočanje čim večjega obsega ponovne uporabe podatkov in čim bolj enostavnega in učinkovitega postopka pridobitve podatkov za ponovno uporabo.
E-uprava ostaja ključna pri podpori enotnemu trgu EU, ustvarjanju konkurenčne Unije ter pri uresničevanju potreb državljanov in podjetnikov. Prav tako je njena vloga pomembna pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti javne uprave. Republika Slovenija si prizadeva za izvajanje elektronskih storitev e-uprave, ki bodo omogočale čezmejno opravljanje storitev. Smernice tega razvoja so dane v Digitalni agendi in Akcijskem načrtu za razvoj e-uprave na ravni EU do leta 2015, politična podlaga za te smernice pa je bila dogovorjena že leta 2009 v ministrski deklaraciji, sprejeti na konferenci v Malmöu. Ena od glavnih prioritet razvoja slovenske e-uprave je izpolnjevanje zahtev Direktive o storitvah na notranjem trgu. Republika Slovenija si prizadeva vzpostaviti enostavno okolje, dostopno prek sodobnih e-storitev, za lažji vstop na trg in poslovanje, tako za domače kot tudi za tuje državljane in poslovne subjekte. V ta namen se vzpostavlja poslovni portal, ki bo svojim uporabnikom ponudil celovite informacije in elektronsko podporo urejanju vseh formalnosti, ki jih poslovni subjekti potrebujejo za svoje poslovanje oziroma opravljanje storitev. Prav tako se v elektronske rešitve uvaja vrsta funkcij, ki bodo zagotavljale interoperabilnost na nacionalni ravni kot tudi čezmejno interoperabilnost. Pri slednji je pomembno sodelovanje z drugimi državami in Komisijo. Republika Slovenija sodeluje v različnih pilotnih projektih velikih razsežnosti v okvirnem programu za konkurenčnost in inovacije (CIP), ki pomagajo državam članicam doseči interoperabilnost svojih storitev.
Septembra 2013 se bo iztekel tudi mandat Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij (ENISA). V zaključni fazi je zato nova uredba, ki bo nadomestila obstoječo. Republika Slovenija meni, da je treba delovanje Evropske agencije za varnost omrežij in informacij posodobiti in okrepiti, da se bo lahko učinkovito in prožno odzivala na izzive, povezane z varnostjo omrežij in informacij in bo resnični center znanja, od katerega bodo imele koristi države članice, institucije, gospodarstvo, potrošniki in državljani EU.
 
VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA
Visoko šolstvo
Prihodnja predsedstva v ospredje postavljajo kakovost in pravičnost izobraževanja, na področju visokega šolstva pa bodo prednostno obravnavala mednarodno, socialno in regionalno dimenzijo visokega šolstva.
Odprt dostop do visokega šolstva in neovirano dokončanje študija, mednarodna mobilnost ter zaposljivost visoko izobraženih kadrov so med ključnimi cilji Republike Slovenije, ki bodo neposredno krepili konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva in EU.
Za dosego teh ciljev si bo Republika Slovenija prizadevala okrepiti sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom pri oblikovanju in izvajanju študijskih programov, ki bodo nudili visoko izobraženim kadrom kompetence, potrebne za hiter in učinkovit odziv na potrebe trga dela.
Republika Slovenija se bo zavzemala za večjo internacionalizacijo visokega šolstva kot enega od ključnih elementov kakovosti in razvoja visokošolskega sektorja. Internacionalizacija z virtualno mobilnostjo, mednarodnim sodelovanjem visokošolskih institucij v mrežah, projektih in pri izvajanju skupnih študijskih programov ter s fizično mobilnostjo tako študentov kot visokošolskih učiteljev in sodelavcev spodbuja pridobivanje znanja in izboljšuje kulturne in komunikacijske kompetence diplomantov.
Na področju socialne dimenzije visokega šolstva si bo Republika Slovenija prizadevala za ustrezno zastopanost oziroma vključevanje posameznih družbenih skupin v visoko šolstvo. Zato bo razvila mehanizme prepoznavanja skupin, ki so podpovprečno zastopane v visokem šolstvu, in preučila razloge za te razlike. Oblikovali se bodo tudi sistemi spremljanja študentskega telesa in odkrivanja ovir za učinkovit študij ter na podlagi ugotovitev sprejemali ukrepi za uspešno dokončanje študija ­– predvideno je npr. poenotenje sistema socialnih transferjev za študente.
Raziskave, razvoj in inovacije
EU se zaveda pomena vlaganja v raziskave in inovacije kot temeljne metode za krepitev rasti, blagostanja državljanov in odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v Evropi. Tako tudi Strategija Evropa 2020, katerega del je prvič poenoten evropski finančni okvir za raziskave in inovacije Obzorje 2020 s predvidenim proračunom 80 milijard evrov, opredeljuje raziskave in inovacije kot osrednjo gonilno silo za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter konkurenčnosti EU na globalni ravni. V tem kontekstu so se tudi države članice, med njimi torej tudi Republika Slovenija, zavezale k cilju EU, da bodo do leta 2020 dosegle cilj vlaganj javnih in zasebnih sredstev v raziskovalne dejavnosti v skupni višini 3  % BDP. Predvsem bi pa bilo treba v času recesije znatno pospešiti oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), ki lahko med drugim pripomore k zmanjšanju razdrobljenosti raziskav v Evropi in s tem k večji učinkovitosti javnih vlaganj ter izgradnji kritične mase odličnosti.
Kljub ozaveščenosti, da je na raziskavah in inovacijah temelječe znanje najmočnejša valuta konkurenčnega gospodarstva, pa kazalniki znanstvene kakovosti, odličnosti in učinka kažejo na slabšanje položaja EU v svetu in na stalno preseljevanje nadarjenih znanstvenikov. Na agendi EU so tako nujni ukrepi oziroma njihovo čimprejšnje izvajanje za izboljšanje uspešnosti raziskav za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest. EU mora namreč za čim večji prispevek programa Obzorje 2020 povečati učinkovitost, uspešnost in odličnost tako javnih raziskovalnih sistemov kot poglobiti sodelovanje z zasebnimi raziskovalnimi sistemi.
Republika Slovenija bo tudi v prihodnje delovala v skladu s svojimi splošnimi prednostnimi cilji: povečati število raziskovalcev, dograjevati in izpopolnjevati velike raziskovalne infrastrukture, uveljavljati vseživljenjsko učenje in odpraviti administrativne ovire za pretok raziskovalcev. Večji poudarek želi dati izboljševanju možnosti za razvoj raziskovalne kariere z družinam prijaznimi modeli, kar bi pritegnilo več žensk in pripadnikov mlajše generacije.
Republika Slovenija si je v okviru Strategije EU 2020 zadala cilje, da vlaganja v raziskave in razvoj dosežejo 3  % BDP. S tem je bila v ospredje postavljena potreba tako po javnih kot zasebnih vlaganjih v raziskave, razvoj in inovacije, večji poudarek kot na vložkih pa mora biti na učinkih. Tako si je treba še naprej prizadevati za povečanje učinkovitosti javnih vložkov, izboljšanje okvirnih pogojev za zasebne raziskave in razvoj v EU ter pametno politiko javnih vlaganj, ki pritegnejo dodatna zasebna sredstva, kamor so naravnani številni ukrepi Strategije EU 2020.
 
IZOBRAŽEVANJE, MLADINA, KULTURA, ŠPORT
Izobraževanje in usposabljanje
Da bi EU ostala konkurenčna na globalni ravni, potrebuje državljane z ustreznimi znanji in spretnostmi. Strategija EU 2020 poudarja pomembno vlogo izobraževanja in usposabljanja za doseganje gospodarske rasti, višjo zaposlenost in socialno kohezijo. Sklepi Evropskega sveta 4. 2. 2012 so poudarili pomen izobraževanja; ministri za izobraževanje so novembra 2011 prepoznali ključno vlogo investiranja v izobraževanje, da bi spodbudili rast in zaposlenost. Februarja 2012 je Svet sprejel skupno poročilo o izvajanju strateškega okvira za sodelovanje na področju izobraževanja »ET 2020«, ki poudarja pomen učinkovitih investicij in reform v izobraževanju in usposabljanju za izhod iz trenutne finančne, gospodarske in socialne krize v Evropi.
Pomanjkanje znanstvenih podatkov in ustreznih raziskav med kakovostjo izobraževanja in gospodarsko rastjo pomeni oviro. Učinkovite in kakovostne investicije v izobraževanje in usposabljanje, bi lahko postavile temelje za hiter izhod iz krize in trajnostno gospodarsko rast v EU. Republika Slovenija meni, da bi ta gospodarska rast bila dosežena na način, da se ne le izobraževanje prilagodi potrebam na trgu dela, ampak tudi da pripravimo mlade ljudi, da bodo motivirani in se bodo pripravljeni neprestano učiti in na ta način dolgoročno prispevati gospodarstvu in družbi. Republika Slovenija tudi predlaga, da je treba izboljšati sodelovanje med sektorjem zaposlovanja in sektorjem izobraževanja.
Republika Slovenija bo velik pomen posvetila Predlogu uredbe o programu »Erasmus za vse«. Svet je maja 2012 sprejel delni splošni pristop o programu (brez garancijske posojilne sheme). V letu 2013 se bo nadaljevalo sprejemanje programa po rednem postopku. Republika Slovenija zastopa naslednja stališča: večja uravnoteženost dodeljevanja sredstev državam članicam, saj sedanji sistem omogoča velike razlike znotraj EU; potreba po večji sektorski uravnoteženosti programa, kar pomeni, da Republika Slovenija pričakuje večjo pozornost za manjše projekte; ter potreba po večji pozornosti poklicnemu izobraževanju. V naslednjem koraku pogajanj, ko se bo dogovarjalo o uravnoteženi porazdelitvi sredstev po sektorjih znotraj programa kot tudi po aktivnostih, je zato po mnenju Republike Slovenije potreben temeljit razmislek.
V Svetu se bo nadaljevalo tudi delo o garancijski posojilni shemi, ki je del Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu »Erasmus za vse« in za katerega splošni pristop še ni bil dogovorjen. Republika Slovenija pozdravlja uvedbo jamstvene sheme študentskih posojil za magistrski študij v tujini. Uvajanje novega instrumenta, ki povečuje dostopnost študija v tujini in prevzemanje soodgovornosti študentov za njihovo prihodnost je zelo dobrodošlo, a le pod pogojem, da bo enako dostopen študentom v vseh državah članicah.
Republika Slovenija bo velik poudarek posvetila kakovostnemu delu učiteljev in vodstvenemu kadru v šolah in vzgojiteljem v vrtcih. Demografske spremembe, ki zaradi starajoče se populacije vedno bolj vplivajo na socialni sistem, je dodatno obremenila še gospodarska kriza, ki vpliva na vse družbene sisteme, tudi na šolstvo. Učitelji so v tej situaciji še posebej izpostavljeni, saj je na eni strani vse manj otrok, soočajo se s konkretnimi varčevalnimi ukrepi, ki posegajo tudi v eksistenčno osnovo, na drugi strani pa so dnevno v neposrednem stiku z najbolj ranljivimi deli družbe, ki najbolj neposredno čutijo breme krize pri starših in te težave nosijo s seboj v šolo. Težjega položaja učiteljev si skoraj ne bi mogli zamisliti, vendar so to dejstva, ki jih ne moremo spregledati in še manj zanemariti. Republika Slovenija bo izpostavila naslednja dejstva, ki so zanjo najpomembnejša za kakovostno delo učiteljev: premišljena izbira kandidatov za študij pedagoških poklicev (ne zgolj najboljši po znanju temveč tudi z ustreznimi socialnimi kompetencami); mobilnost učiteljev kot pomembno orodje za dvig kakovosti – manj administracije in več možnosti za delo z učenci, dijaki in s starši; več poudarka na inovativnosti učiteljev, saj je dokazano, da imajo le-ti več inovativnih učencev in dijakov; dvig ugleda in vloge učiteljev tudi v lokalni skupnosti; uvajanje podjetniškega razmišljanja, ki vključuje tudi socialno povezanost.
Področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja je za Republiko Slovenijo eno od prednostnih področij. Prizadevala si bo uresničevati kratkoročne cilje, kakor so zastavljeni v »Bruškem komunikeju« (2011–2014).
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju evropskega ogrodja kvalifikacij je bilo sprejeto leta 2008. Izvajanje Priporočila naj bi prispevalo k izboljševanju preglednosti, primerljivosti in priznavanju kvalifikacij ter s tem spodbudilo čezmejno mobilnost. Leto 2012 je postavljeno kot mejnik, do katerega naj bi države članice nacionalna ogrodja kvalifikacij umestila v evropsko ogrodje kvalifikacij. Prihodnja predsedstva bodo pregledala stanje na tem področju. Republika Slovenija nacionalno ogrodje kvalifikacij že umešča v evropsko ogrodje kvalifikacij.
Z nacionalnim in evropskim ogrodjem kvalifikacij je tesno povezano področje priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja, kjer si bo Republika Slovenija tako na ravni EU kot na nacionalni ravni prizadevala za priznavanje tako pridobljenih znanj. Republika Slovenija je na tem področju že naredila precej, saj je priznavanje neformalno pridobljenih znanj v Republiki Sloveniji možno, seveda pa obstajajo določene sistemske težave, ki pa jih bo treba postopoma razrešiti. Izboljšanje sistema v prihodnosti bo seveda nujno, zahtevalo pa bo sodelovanje različnih resorjev. Kot rok za umestitev neformalnih in pridobljenih znanj v nacionalno ogrodje kvalifikacij je na predlog držav članic postavljeno leto 2018, čeprav je Komisija prvotno postavila rok leta 2015.
Prihodnja predsedstva se bodo posvetila vsebinam pravičnosti in kakovosti v izobraževanju, za kar si bo prizadevala tudi Republika Slovenija.
Mladina
V obdobju januar 2013–junij 2014 bo prednostna naloga na področju mladine socialno vključevanje mladih. V okviru tega ostaja prednostna naloga Republike Slovenije nespremenjena; še naprej bo zagovarjala učinkovito horizontalno mladinsko politiko, ki bo s svojimi ukrepi posegla na vsa področja, pomembna za mlade. Zaradi naraščajoče brezposelnosti mladih bo še posebej zagovarjala ukrepe, ki bodo olajšali prehod mladih iz izobraževanja v zaposlovanje in njihov položaj na trgu dela. V tem pogledu bo še posebej pomembno spodbujanje podjetništva in podjetniškega duha med mladimi, kar bo prednostna naloga grškega predsedstva.
Tako kot v preteklosti si bo Republika Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za civilno udejstvovanje in participacijo mladih ter povečanje vloge mladinskega dela; razvijala bo ključne dejavnosti, katerih cilj je spodbujati participacijo mladih. Še posebej bo to pomembno v letu 2013 – letu aktivnega državljanstva.
Strukturiran dialog z mladimi Republika Slovenija prepoznava kot pomembno orodje, ki spodbuja participacijo mladih pri upravljanju javnih zadev in politik, ki zadevajo življenje mladih, zato si bo prizadevala za krepitev strukturiranega dialoga v vseh javnih politikah.
Republika Slovenija podpira naslednjo prednostno nalogo socialne vključenosti mladih, predvsem z vidika dejstva, da je z gospodarsko krizo prav med mladimi največ brezposelnih in se povečuje tudi odsotnost in marginaliziranost mladih na vseh ravneh. Pri tem si bo prizadevala za krepitev medresorskega sodelovanja in iskanja sinergijskih učinkov med različnimi resornimi politikami. Pri tem bo velik del naporov usmerjen tudi v družbeno, politično in formalno priznavanje neformalnega učenja mladih in mladinskega dela, kar bo prednostna naloga irskega predsedstva. Še posebej pomembna bo umestitev neformalnega izobraževanja mladih v izgradnjo nacionalnega ogrodja kvalifikacij.
Predlagane prioritete dela na področju mladinske politike so skladne s cilji, opredeljenimi tudi v Nacionalnem programu za mladino v Republiki Sloveniji, ki jih bomo lažje dosegli tudi z ustrezno vlogo, ki jo ima Komisija pri izvajanju EU Strategije za mlade. Republika Slovenija poudarja pomen opredeljevanja ciljev, ki naj se dejansko opredelijo tudi s posameznimi finančnimi inštrumenti, ki jih ima EU na voljo in zajemajo vse programe EU, vključno s kohezijskimi sredstvi. Izvajanje Strategije Evropa 2020 mora prispevati tudi k uresničitvi EU Strategije za mlade (2009–2018) in obratno.
Republika Slovenija s svojimi mladinskimi organizacijami dobro sodeluje z deželami Zahodnega Balkana, ki sodijo v poseben sporazum, z državami Vzhodne Evrope pa precej manj, zato bo podpirala pristop celostnega sodelovanja s sosedskimi državami. Z odprtjem novih pobud sodelovanja z državami Vzhodne Evrope in Kavkaza bo tudi Republika Slovenija spodbujena k tesnejšemu sodelovanju in gradnji demokratizacije teh dežel.
Kultura in avdiovizualna politika
Republika Slovenija bo aktivno sodelovala v postopku sprejemanja Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu »Ustvarjalna Evropa« (2014–2020). Akt se obravnava po rednem zakonodajnem postopku. Delni splošni pristop za program (brez garancijske sheme) je bil sprejet maja 2012 in ga je Republika Slovenija podprla, ker so bili v njem pomembnejši argumenti in zadržki v besedilu primerno upoštevani. Novembra 2012 je bil sprejet delni splošni pristop za garancijski instrument, ki je sprejemljiv tudi za Republiko Slovenijo, ker je skladen s predhodnim stališčem Republike Slovenije o celotnem programu »Ustvarjalna Evropa«, ki je izpostavljalo prizadevanje za zagotovitev bolj enakovrednega položaja v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nizko proizvodno zmogljivostjo ter države in regije z geografsko in jezikovno omejenim območjem. To je v primeru garancijskega instrumenta zagotovljeno z dopolnitvijo posebnega cilja (ki poleg povečanja finančne zmogljivosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev vključuje tudi določbo o prizadevanju za uravnoteženo geografsko in sektorsko pokritost) in tudi z upoštevanjem tega načela pri izboru finančnih posrednikov.
Za program »Evropa za državljane« (2014–2020) je bil maja 2012 sprejet delni splošni pristop, ki ga Republika Slovenija podpira, saj so bili njeni pomembnejši argumenti in zadržki v besedilu predsedstva primerno upoštevani. Program se sprejema po posebnem zakonodajnem postopku. Republika Slovenija bo pri nadaljnji obravnavi in sprejemanju programa aktivno sodelovala.
Republika Slovenija bo v času predsedovanja prihodnje trojke aktivna na področju udejanjanja v letu 2010 sprejetega Delovnega načrta za področje kulture 2011–2014. Prizadevala si bo za uresničevanje prioritet delovnega načrta, in sicer: kulturna raznolikost, medkulturni dialog ter dostopna in vključujoča kultura; kulturne in ustvarjalne industrije; kompetence in mobilnost; kulturna dediščina vključno z mobilnostjo zbirk; kultura v zunanjih odnosih; statistični podatki s področja kulture.
Kulturi in medkulturnemu dialogu se priznava velik pomen pri učenju razumevanja vrednot – skupaj z medkulturnimi kompetencami so zelo pomembna kot tudi učinkovita sredstva pri spodbujanju socialne kohezije.
Republika Slovenija si bo tudi v prihodnjem obdobju prizadevala za varovanje in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, razvijanje medkulturnega dialoga in razvoj medkulturnih kompetenc, vključno z večjezičnostjo, kot tudi za vključitev kulturnih tematik v druge politike – predvsem mladinsko in zunanjo politiko, znanost, avdiovizualno politiko ter politiko izobraževanja.
Rezultati študij dokazujejo, da kulturne in kreativne industrije pomembno prispevajo h gospodarski rasti v EU kot tudi k zaposlenosti. Republika Slovenija pozdravlja, da se zavedanje in razprave o prispevku kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki so bile doslej preveč omejene le na svet ministrov, pristojnih za kulturo, širijo tudi v druge formacije Sveta, še zlasti v Svet za konkurenčnost. Ta sektor pa se v času krize sooča z resnimi izzivi, kakršne predstavljajo jezikovna in geografska razdrobljenost, težave pri dostopanju do finančnih sredstev in izzivi digitalnega premika ter globalizacije.
Republika Slovenija poudarja, da je za razvoj sektorja nujno treba spodbuditi povezovanje ustvarjalcev ter preostalih gospodarskih sektorjev kot je npr. vključevanje industrijskega oblikovanja v inovacijske projekte podjetij ter na splošno oblikovanja v njihove marketinške strategije na vseh ravneh, od lokalne do nacionalne in ravni EU. Odgovornost za sektor ne sme biti prepuščena zgolj kulturnim politikam; potrebujemo razumevanje na širših ravneh družbenega življenja in celovit (holističen) pristop za vključitev spodbud sektorja v vseh relevantnih strategijah in politikah. Zato je nujno, da na ravni EU zagotovimo primerno zakonsko okolje (zlasti ureditev razmer na področju intelektualne lastnine in davkov), dostop do finančnih virov, spodbujamo sinergije z drugimi politikami ter izmenjavo dobrih praks držav članic.
Republika Slovenija bo v Svetu poudarjala, da je za doseganje globalne konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter promocijo ustvarjalnih posameznikov potreben trajnostni medsektorski pristop tako na nacionalnih ravneh kot na ravni EU.
V okviru delovnega načrta bo na dnevnem redu tudi kultura v zunanjih odnosih. Republika Slovenija se bo trudila krepiti sodelovanje med sektorjema kulture in zunanjih odnosov.
Nadaljevala se bo obravnava in sprejemanje Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi aktivnosti EU za Evropske prestolnice kulture od leta 2020 do 2033. Republika Slovenija podpira predlog nadaljevanja projekta Evropske prestolnice kulture po letu 2019, saj ta ustrezno odgovarja na izzive in identificira težave, s katerimi se soočajo aktualne prestolnice. Meni, da predlog akta gradi na izkušnjah iz aktualnega ukrepa in ga nadgrajuje v pravo smer, saj bo z njim mogoče zagotoviti tudi geografsko uravnoteženo izvajanje ukrepa. Pozdravlja vrsto izboljšav, predvsem bolj jasna merila, ter okrepitev spremljajočih dejavnosti v obdobju priprave, izvajanje evalvacij, možnost sodelovanja držav kandidatk in potencialnih kandidatk. Podpira ohranitev možnosti, da se mesta povezujejo s sosednjimi regijami. V zvezi s podeljevanjem naziva kulturne prestolnice Republika Slovenija opozarja, da bi veljajo primerno vlogo dodeliti Svetu (v predlogu dokumenta se pristojnost prenaša na Komisijo). Glede podeljevanja nagrade Meline Mercouri pa predlaga izplačilo v dveh delih (3 mesece pred začetkom leta, polovico pa sredi samega leta).
Digitalno predvajanje filmov omogoča cenejšo, enostavnejšo in hitrejšo distribucijo filmov. Večja pretočnost filmov pa omogoča večjo promocijo evropskih del in s tem tudi promocijo kulturne in jezikovne raznolikosti (podnaslavljanje v različnih jezikih, tudi manjšinskih, ki izginjajo zaradi majhnega števila govorcev oziroma neuporabe) ter večjo socialno kohezijo. Največjo oviro pri prehodu na digitalizacijo kinodvoran pomeni strošek nabave digitalnih projektorjev, predvsem pa je strošek digitalne opreme nesorazmerno razdeljen. Finančno breme prehoda na digitalno predvajanje filmov nosijo prikazovalci filmov (kinodvorane), distributerji pa imajo največ koristi (stroški distribucije se močno znižajo, do filmov se lahko dostopa celo prek spleta). Za velike prikazovalce (multiplekse) oziroma komercialne prikazovalce filmov je nabava opreme finančno obvladljiva, pomeni pa velik zalogaj za majhne kinematografe, ki ne morejo posegati po komercialnih modelih financiranj, imajo pa pomembno vlogo prav na področju socialne kohezije.
Republika Slovenija se zavzema za sprejemanje ukrepov, s katerimi bo zagotavljala celotno pokritost svojega ozemlja s kinematografi, ki izvajajo evropsko naravnano programsko politiko, hkrati pa bo sodelovala pri oblikovanju dolgoročnih sistemskih ukrepov, s katerimi bo na globalnem kinematografskem trgu zagotovila promocijo in distribucijo evropskih filmskih del.
Spletna distribucija avdiovizualnih del je relativno nov način dostopa do avdiovizualnih del. Največja ovira za razvoj evropskega spletnega trga avdiovizualnih in glasbenih del so piratstvo, kršenje pravic intelektualne lastnine, fragmentacija trga in neobstoj ureditve čezmejnih avtorskih pravic (multiple territory licensing). Republika Slovenija bo spodbujala Komisijo, naj nadaljuje ukrepe za ureditev pravic intelektualne lastnine na ravni EU in ukrepe za razvoj evropskega spletnega trga avdiovizualnih in glasbenih del, s tem pa bo posledično vplivala na večji obtok ter tudi večjo produkcijo.
Šport
Prednostne naloge Republike Slovenije na področju športa ostajajo v prihodnjem 18-mesečnem obdobju nespremenjene.
Glede gospodarskega vidika športa si bo Republika Slovenija prizadevala za krepitev podatkovne osnove za oblikovanje športnih politik, ki temelji na dejstvih. Republika Slovenija podpira nadaljevanje dela na področju sistematskega zbiranja podatkov, ki bi bili uporabni za oblikovanje politik, saj je bila v skupini prvih držav, ko je nastajal sistem SSA (Športni satelitski račun).
Socialni vidik športa je v Republiki Sloveniji zelo poudarjen, saj ima šport v družbi posebno pomembno vlogo ter izredno kohezivno moč, kar je zlasti pomembno za vključevanje marginalnih in drugih skupin v družbo. Republika Slovenija si bo prizadevala pozitivni vpliv športa še nadalje izkoriščati z izvajanjem projektov predvsem na lokalni ravni in zlasti na ravni osnovnih oblik športne organiziranosti (»grassroot sport«), predvsem da bi se neprivilegirane družbene skupine lažje vključile v družbo. Šport je odlično sredstvo za aktivno participacijo državljanov v družbenih procesih, kar bo zlasti poudarjeno v letu 2013 – letu aktivnega državljanstva, za uspešnost v izobraževanju in zaposlovanju kot pomembnima dejavnikoma življenjske blaginje, neprecenljiv vpliv pa ima šport tudi na zdravje.
Na področju integritete športa Republika Slovenija podpira sprejetje vzajemno usklajenih in s civilno športno sfero dogovorjenih strožjih ukrepov na področju boja proti neetičnemu ravnanju v športu, nelegalnim športnim stavam, pranju denarja, prirejanju športnih rezultatov ter proti vsem vrstam zlorab in manipuliranju v športu na nacionalni kot tudi na evropski in globalni ravni. Meni, da bi pri reševanju tega vprašanja morali strniti moči na mednarodni ravni s sodelovanjem celotne mednarodne skupnosti in še zlasti v tesnem sodelovanju s svetovnim športnim gibanjem na čelu s strokovno športno organizacijo, Mednarodnim olimpijskim komitejem. Prav tako podpira sprejetje mednarodne Konvencije proti manipuliranju v športu, ki jo je v junija 2012 začel pripravljati Svet Evrope. Republika Slovenija se bo tudi vnaprej aktivno zavzemala za boj proti dopingu v skladu s kodeksom WADA (World Anti-Doping Agency). Glede zastopanja v WADA bo aktivno sodelovala pri pripravi stališč, s katerimi bodo države članice EU enotno in usklajeno nastopale pri ključnih vprašanjih.
 
ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE, ENAKE MOŽNOSTI IN ZDRAVJE
Zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti
Republika Slovenija si bo v skladu z vsakoletnim Nacionalnim reformnim programom dejavno prizadevala za doseganje ciljev Strategije EU 2020, in sicer da bo do leta 2020 zaposlenih 75  % prebivalcev v starosti od 20 do 64 let ter da se bo število revnih in socialno izključenih zmanjšalo za 40.000.
Politike zaposlovanja in sociale so eden od bistvenih elementov strategije EU 2020 in načina dela prek evropskega semestra. Republika Slovenija se bo v tem okviru, tudi prek strukturnih reform pokojninskega sistema in trga dela, še naprej odzivala na gospodarske in socialne izzive, povezane z visoko brezposelnostjo in demografskimi spremembami. Komisija je začela z izvajanjem ambicioznega svežnja ukrepov za zaposlovanje, ki določa ključne ukrepe za podporo ustvarjanju novih delovnih mest, ponovno vzpostavitev dinamike trga dela in izboljšanje upravljanja EU. Republika Slovenija sveženj o zaposlovanju vidi predvsem kot ključno vodilo zaposlovalnih politik in podlago za pripravo Nacionalnega reformnega programa 2013, saj dokumenti predstavljajo raznolik sklop tem, nekakšen srednjeročni načrt za doseganje cilja zaposlovanja v okviru Strategije EU 2020. Komisija je 5. decembra 2012 predlagala tudi sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih, ki temelji na pobudi o priložnostih za mlade ter vključuje predloge o jamstvih za mlade in kakovosten okvir za pripravništva, kar Republika Slovenija načeloma podpira.
V okviru ukrepov za nove možnosti za rast na enotnem trgu bo Republika Slovenija še naprej podpirala prizadevanja za izboljšanje mobilnosti delavcev in povečanje socialne kohezije. Nizka mobilnost kvalificiranih strokovnjakov v EU, boljša zaščita delavcev, ki so napoteni na začasno delo v tujino, boljše usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela so nekateri od ključnih problemov delovanja notranjega trga EU. Zato Republika Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja za sprejetje revidirane Direktive o poklicnih kvalifikacijah in Direktive o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ter izboljšanje delovanja mreže EURES, portala evropskih služb za zaposlovanje, ki še ni v celoti izkoriščen za namene mobilnosti in zaposlovanja delavcev EU. Republika Slovenija opozarja na hiter prenos direktiv na vseh naštetih področjih.
Republika Slovenija bo sodelovala tudi pri morebitni nadaljnji obravnavi predlogov direktiv, kjer že dalj časa ni napredka. Direktiva o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, je za Republiko Slovenijo zelo pomembna, saj bi lahko bistveno vplivala na slovensko zakonodajo na področju organizacije porodniškega in starševskega dopusta. Pri obravnavi direktive bo Republika Slovenija izhajala iz obstoječega stališča. Pri morebitnem novem predlogu Direktive o delovnem času bo Republika Slovenija še naprej zagovarjala potrebo po ohranitvi možnosti izjeme od najdaljšega tedenskega delovnega časa 48 ur (t. i. »opt-out«).
Prav tako bo Republika Slovenija še naprej sodelovala pri sprejemanju Direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, s katero želi EU vzpostaviti enotno najmanjšo raven zaščite pred diskriminacijo tudi zunaj zaposlovanja, dela in poklicnega usposabljanja. Republika Slovenija podpira tudi nadaljevanje dela na Direktivi o prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer je ciprsko predsedstvo po večletnem premoru ponovno začelo delo na podlagi predloga iz leta 2007. Podpira tudi sprejetje Direktive o varovanju delavcev pred tveganji zaradi elektromagnetnih sevanj ter Predlog uredbe o Programu Evropske unije za socialne spremembe in inovacije, ki sta trenutno še v obravnavi.
Med predsedovanjem prihodnjega tria bo Komisija objavila tudi zakonodajna predloga za posodobitev javnih služb za zaposlovanje (reforma EURES-a v smeri širitve področja uporabe) in Evropsko platformo za boj proti delu na črno, pri katerih bo Republika Slovenija dejavno sodelovala.
Republika Slovenija podpira krepitev integracije načela enakosti spolov v Strategiji EU 2020, s posebnim poudarkom na vključevanju žensk na trg dela, odpravi razlik v plačilu med ženskami in moškimi, preseganju stereotipov na področju izobraževanja, zmanjševanju revščine, usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter na zagotavljanju enakosti spolov v odzivih na gospodarsko in finančno krizo. Prav tako podpira nadaljevanje sistematičnega spremljanja izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje.
Med predsedovanjem prihodnjega tria bo zagotovo ena od glavnih tem predlog direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov na neizvršnih direktorskih mestih družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanimi ukrepi. Cilj direktive, ki ga bodo morale zasebne družbe doseči do začetka leta 2020, javna podjetja pa do začetka leta 2018, je 40-odstotna prisotnost žensk na neizvršnih direktorskih mestih družb, ki kotirajo na borzi. Republika Slovenija bo svoje stališče oblikovala po tem, ko bo pridobila vse bistvene informacije glede števila podjetij, ki jih zadeva ureditev v predlagani direktivi ter po posvetovanju z vsemi ustreznimi akterji.
Komisija je pred kratkim (konec oktobra) objavila predlog Uredbe o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Večina držav je sicer podprla idejo o ohranitvi pomoči, vendar menijo, da je predlog sistema preveč zapleten. Republika Slovenija bo oblikovala svoje stališče, izhajala pa bo iz tega, da mora biti sistem jasen in obvladljiv ter da so se v prejšnjem inštrumentu porabila vsa sredstva.
Zdravje
Evropski sistemi zdravstvenega varstva se soočajo z izzivi, ki so posledica demografskih gibanj in sprememb starostne strukture prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni, pričakovanja ljudi o boljšem dostopu do visoko kakovostne zdravstvene oskrbe in novih zdravstvenih tehnologij ter po drugi strani omejitev in negotovosti zaradi gospodarske in finančne krize. V teh pogojih pričakujemo, da bodo ukrepi in aktivnosti EU usmerjeni v podporo državam članicam pri zagotavljanju vzdržnih in učinkovitih sistemov zdravstvenega varstva in varovanju zdravja prebivalstva. Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri pripravi in sprejemanju teh ukrepov in kot prednostne cilje zagovarjala zmanjševanje razlik v zdravju ter preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih kroničnih bolezni, pri čemer je zanjo še posebej pomembno Evropsko partnerstvo za boj proti raku, ki ga Republika Slovenija tudi vodi.
V kratkem pričakujemo predlog revizije direktive 2001/37/ES o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov, ki naj bi prispevala k preprečevanju kajenja med mladimi in drugimi ranljivimi skupinami ob hkratnem upoštevanju pravil notranjega trga. Republika Slovenija podpira strožje ukrepe na tem področju in si bo prizadevala, da se na ravni EU prepovejo nove oblike nikotinskih in tobačnih izdelkov ter se sprejmejo dodatni ukrepi, ki dokazano prispevajo k zmanjševanju izpostavljenosti tobačnemu dimu, vplivajo na zmanjševanje rabe tobačnih izdelkov in spodbujajo opustitev kajenja pri tistih, ki že kadijo.
V pričakovanju skorajšnjega dogovora v Svetu bo Republika Slovenija pri pogajanjih z Evropskim parlamentom še naprej podpirala sprejetje predloga sklepa o čezmejnih nevarnostih za zdravje. Prav tako bo še naprej podpirala obsežna in tehnično zahtevna pogajanja glede dveh uredb s področja medicinskih pripomočkov in uredbe o kliničnih preskušanjih, ki sta v začetni fazi obravnave. Pomemben predlog, ki je trenutno že sredi zahtevnih pogajanj, je t. i. »transparenčna« direktiva, ki ureja področje cen zdravil in povračil iz javnih sredstev. Republika Slovenija se v postopku obravnave zavzema predvsem za rešitve, ki bodo skladne in sorazmerne nacionalnim prizadevanjem na področju zagotavljanja hitrejšega dostopa do zdravil, s katerimi proizvajalci zdravil želijo oskrbovati trg, in vzdržnosti financiranja zdravil iz javnih sredstev.
V okviru politik EU za obvladovanje dejavnikov tveganja za kronične bolezni si bo Republika Slovenija prizadevala tudi za pripravo nove strategije EU za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola, še posebej na področju zmanjševanja finančne dostopnosti alkohola in nadaljnjega omejevanja čezmejnega oglaševanja in trženja alkoholnih pijač.
 
OKOLJE
Med največje izzive in prednostne naloge okoljske politike sodijo oblikovanje prihodnje evropske okoljske politike, podnebne spremembe, učinkovita raba virov, vključno s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, biotska raznovrstnost, upravljanje vodnih virov, varstvo zraka in ravnanje z odpadki. Ustrezno mesto morajo najti tudi okolju prijazni davčni ukrepi in drugi ekonomski instrumenti v podporo prehodu v zeleno gospodarstvo, vključno z okolju prijaznimi subvencijami.
Horizontalna okoljska vprašanja
Republika Slovenija bo nadaljevala prizadevanja za doslednejšo vključitev okolja v sektorske politike EU, zlasti v okviru uresničevanja ciljev vodilne pobude iz Strategije Evropa 2020 – »Evropa, gospodarna z viri« – in na njej temelječih ukrepov. Nov okoljski akcijski načrt na ravni EU bo moral natančno opredeliti okoljske prednostne naloge EU do leta 2020 in jih povezati z ostalimi politikami EU. Glede učinkovite rabe virov se bo Republika Slovenija še naprej zavzemala za izboljšanje gospodarske rasti ob hkratnem zmanjšanju rabe virov in spodbujanju eko-inovacij. Za gospodarnejšo rabo naravnih virov so ključni: dosledna vključitev ciljev trajnostne rabe virov v sektorske politike, izvajanje ukrepov za vzpostavitev krožnega gospodarstva, spodbujanje uporabe in upoštevanje metode ocene celotnega življenjskega kroga, raziskave in razvoj v smeri nadomeščanja strateških virov, spreminjanje odpadkov v vir, zagotavljanje podatkov o resnični ceni blaga in storitev, vključevanje zunanjih (predvsem okoljskih) stroškov v ceno izdelkov in storitev. Če bi želeli odgovoriti na vse ključne izzive Strategije Evropa 2020, moramo zagotoviti enakopravno vključevanje ciljev trajnostne rabe virov, zato morajo ti čim prej postati sestavni del letnega pregleda rasti in nacionalnih razvojnih programov.
Republika Slovenija meni, da je treba s prenovljeno Direktivo o presoji vplivov na okolje posodobiti in izboljšati njeno povezavo z direktivo IED. Zelo pomembno je, da prenova ne bo povzročila dodatnih administrativnih ovir in bo zagotovila ustrezno upoštevanje okoljevarstvenih zahtev pri dovoljevanju projektov.
Podnebne spremembe
Prehod v nizkoogljično družbo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv sta še naprej v središču razvojnih izzivov Evrope in Republike Slovenije. Podnebne spremembe zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih politikah. Republika Slovenija bo v nadaljevanju razprav o srednjeročnih ciljih evropske podnebne politike za leto 2030 in dolgoročnih za leto 2050, na podlagi že sprejetih ukrepov za 2020 podpirala upoštevanje znanstvenih priporočil mednarodnega panela za podnebne spremembe, hkrati pa bo znotraj EU zahtevala pravično porazdelitev bremen potrebnih ukrepov.
V zvezi s tem za Republiko Slovenijo ostajajo pomembna naslednja vprašanja: varstvo kakovosti zraka; trajnostna oskrba s hrano; trajnostno in celostno upravljanje vodnih virov za proizvodnjo hidroenergije; trajnostna raba in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev; trajnostno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi za zagotavljanje njihove okoljske funkcije in vira biomase, lesa za izdelke, ki skladiščijo ogljik, in ponora ogljika; prostorsko načrtovanje kot eden izmed pomembnih preventivnih instrumentov za prilagajanje podnebnim spremembam – povezano načrtovanje prostorskega in urbanega razvoja.
Pri sprejemanju morebitnih dodatnih predpisov za ustreznejše delovanje sheme za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov bo Republika Slovenija tudi v prihodnje skrbela za interese slovenskega gospodarstva.
Predpisi, ki bodo urejali področje biogoriv, biomas in CO2 iz vozil, bodo morali prispevati k doseganju nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev.
V mednarodnih pogajanjih si bo prizadevala za pripravo ustreznega mednarodnega globalnega sporazuma v skladu z urnikom, dogovorjenim decembra 2011 v Durbanu ter s sklepi konference pogodbenic decembra 2012 v Dohi.
Glede prilagajanja na podnebne spremembe pa se bo na ravni EU zavzemala za sprejetje skupne strategije EU, podporo prilagajanju s strani drugih programov in politik EU ter za regionalno povezovanje in ustanavljanje regionalnih centrov na območjih s podobnimi podnebnimi spremembami.
Biotska raznovrstnost in biološka varnost
V okviru EU je Republika Slovenija država z izjemno biotsko raznovrstnostjo in visokim deležem območij Nature 2000; zaradi tega ima pomembno mesto pri uresničevanju politike ohranjanja biotske raznovrstnosti v EU. Pri dopolnjevanju zakonodajnega okvira EU si bomo prizadevali za doseganje relevantnih globalnih strateških ciljev za biotsko raznovrstnost prek uresničevanja skupnih ciljev EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti do leta 2020 ter za uravnotežene rešitve, ki bodo prinašale koristi za naravo in človeka. Republika Slovenija si bo prizadevala za vključevanje varovanja biotske raznovrstnosti v vse relevantne sektorske politike, še posebej v evropsko kmetijsko in ribiško politiko. Na področju nove biotehnologije in gensko spremenjenih organizmov si bo še naprej prizadevala za visoko stopnjo zagotavljanja biološke varnosti za zdravje ljudi in okolje. Zavzemala se bo tudi za poglobitev sodelovanja z institucijami EU na področju presoje tveganja GSO za okolje, zdravje ljudi, živali in rastlin. Prizadevala si bo tudi za iskanje rešitev, ki bi omogočale državam članicam, da lahko same odločajo o pridelavi gensko spremenjenih organizmov, odobrenih v EU.
Vodna politika
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za učinkovito upravljanje vodnih virov in usklajeno ukrepanje na ravni EU, na vseh področjih varstva, urejanja in rabe voda. Glede na povečevanje nevarnosti skrajnih vremenskih pojavov, kot so poplave ali suše, je treba posebno pozornost nameniti tudi tej problematiki. Upravljanje z vodami je treba integrirati v vse sektorske politike, povezane z rabo vode.
Kakovost zraka
Varstvo zraka je tudi zaradi neugodnih podnebnih razmer, ki lahko že ob relativno nizkih gostotah emisij pripomorejo k visokim koncentracijam onesnaževal v zraku, tradicionalno eno izmed prednostnih področij okoljske politike in ukrepov v Republiki Sloveniji. Zato si bo Republika Slovenija prizadevala za nadaljnji razvoj okoljskih politik EU na tem področju. Pri tem bo podprla zlasti politike in ukrepe, ki bodo usmerjeni v zmanjševanje obremenitev v prekomerno onesnaženih urbanih okoljih. Republika Slovenija tudi meni, da bo pri morebitnem nadaljnjem zaostrovanju mejnih vrednosti treba upoštevati specifične nacionalne pogoje držav članic. Ključno je zagotoviti čim večjo sinergijo med varstvom zraka in blaženjem podnebnih sprememb.
Odpadki
V pogajanjih o prenovljenem zakonodajnem okviru si bo Republika Slovenija prizadevala za uvajanje gospodarnega ravnanja z viri, kjer je gospodarjenje z odpadki pomemben člen. Pri tem pa je ključno slediti 5-stopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave, npr. energetska predelava, in odstranjevanje odpadkov. Prizadevala si bo za rešitve, ki ustrezajo tudi majhnim trgom. Pomembno je, da prenova ne bo povzročila dodatnih bremen in upočasnila izvajanja dobrih praks. V skladu z vizijo strateškega okvira (2012–2021) Baselske konvencije se bo Republika Slovenija še naprej zavzemala za varstvo okolja, zdravje ljudi ter okolju primerno ravnanje z odpadki in njihov ustrezen prehod prek meja.
Jedrska varnost
Varnost jedrskih objektov je prednostna naloga Republike Slovenije; upoštevajo se vsi mednarodno veljavni varnostni standardi. Za zdaj Republika Slovenija ne razmišlja o opustitvi možnosti rabe jedrske energije v prihodnje, pri čemer pa mora biti varnost na prvem mestu. Pri upoštevanju rezultatov t. i. varnostnih stresnih testov jedrskih elektrarn v EU in pripravi akcijskega načrta si bo tudi v prihodnje prizadevala za učinkovite in strokovne rešitve.
Republika Slovenija bo tudi v prihodnje dejavno vključena v razpravo o novi direktivi o temeljnih varnostnih standardih varstva pred sevanji, obenem pa bo podpirala sklepanje mednarodnih sporazumov Euratom s tretjimi državami na področju sodelovanja pri uporabi jedrske energije in jedrski varnosti.
 
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN PREHRANA
Kmetijstvo
Na področju kmetijstva ostaja prednostna usmeritev Republike Slovenije njen prispevek in čim večji izkupiček pri reformi skupne kmetijske politike EU (v nadaljnjem besedilu: SKP). Nov zakonodajni okvir SKP daje možnost ukrepanja v taki smeri, da bo Republika Slovenija lahko dosegla zastavljene cilje in jih lahko tudi prilagodila svojim razmeram. Republika Slovenija v splošnem ocenjuje, da so pogajanja o SKP korak v pravo smer, na posameznih področjih pa bodo potrebne še nadaljnje spremembe, zlasti glede uvedbe novega sistema neposrednih plačil, ki ostajajo proizvodno vezana, ozelenitve neposrednih plačil in samega obsega sredstev za izvajanje SKP. Če se bo proračun EU za finančno obdobje 2014–2020 zelo zmanjšal in se bodo občutno znižala tudi sredstva za SKP, Republika Slovenija meni, da se s tem lahko razvodeni tudi sama reforma SKP.
Republika Slovenija podpira posodobitev in poenotenje neposrednih plačil. Strinja se tudi s predlogom, da se postopoma ukinejo zgodovinska plačila, vendar pa uvedba enotnega plačila za Republiko Slovenijo ni ustrezna rešitev. Za Republiko Slovenijo je ključno, da lahko tudi v prihodnje dodeli različne višine plačil za njive in travinje oziroma prožnost pri izvedbi novega sistema na ravni držav članic. Republika Slovenija podpira koncept ozelenitve kot druge bistvene novosti v okviru reforme, ni pa še povsem zadovoljna z opredelitvijo in zahtevami posameznih ukrepov. To še posebej velja za ukrepa »ohranjanje trajnega travinja« in »površine z ekološkim pomenom«. V zvezi s slednjim je za Republiko Slovenijo nesprejemljivo, da bi na njivskih površinah, ki so v Republiki Sloveniji po obsegu na prebivalca na repu EU, uvajali praho. Zato Republika Slovenija predlaga izvajanje teh dveh ukrepov na ravni države ali regije in ne na ravni kmetije.
Glede predloga uredbe za razvoj podeželja Republika Slovenija meni, da le-ta zagotavlja primeren in dovolj prožen okvir z ustreznimi ukrepi za pripravo programa, ki bo prilagojen slovenskim potrebam. Ukrepi politike razvoja podeželja so na slovenskem podeželju sprožili pomemben proces spodbujanja podjetniške in okoljevarstvene miselnosti, kar mora novo programsko obdobje dodatno utrditi in še povečati učinke. Zato je za Republiko Slovenijo ključno vprašanje obsega in razdelitve sredstev za razvoj podeželja za naslednje programsko obdobje med države članice. Republika Slovenija meni, da bi v okviru pretekle učinkovitosti morali upoštevati delež sredstev posamezne države članice v celotnem programskem obdobju 2007–2013 in ne samo v letu 2013. V okviru finančnih določb je za Republiko Slovenijo odprto tudi vprašanje stopnje predfinanciranja in stopnje sofinanciranja s strani EU, predvsem z vidika regij, ki v novem programskem obdobju ne bodo več imele statusa manj razvitih regij.
Gozdarstvo
Kot tretja najbolj gozdnata država v EU si bo Republika Slovenija na področju gozdarstva prizadevala za uveljavitev načel trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v okviru vseh pobud na ravni EU in za podpiranje aktivnega upravljanja z gozdovi, s katerim se hkrati uresničuje gospodarska, okoljska in socialna funkcija gozdov.
Veterinarske in fitosanitarne zadeve
Republika Slovenija podpira prizadevanja za sprejetje obstoječih in nadaljnjih zakonodajnih pobud na področju zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin, rastlinskega reprodukcijskega materiala in uradnega nadzora na teh področjih.
V tej luči si bo Republika Slovenija prizadevala za ustrezno ravnotežje med preventivnimi in kurativnimi ukrepi na področju varovanja zdravja živali in rastlin ter izboljšanja institucionalnih struktur za zagotavljanje hitrejšega in ustreznejšega odziva v primeru izbruha bolezni in sanitarnih kriz.
Republika Slovenija pozdravlja poenostavitev zakonodaje na področju zdravja živali. Republika Slovenija meni, da je prenova zakonodaje EU v obliki nove Uredbe o zdravju živali, ki bo predstavljala krovni zakonodajni akt na tem področju, izrednega pomena, pri čemer pa bo treba paziti na uravnoteženost ukrepov.
Na področju zdravja rastlin Republika Slovenija podpira načrtovane spremembe zakonodaje EU v smeri prenove oziroma posodobitve zakonodaje v okviru nove Uredbe o zdravju rastlin in Uredbe o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala. Republika Slovenija podpira horizontalno uskladitev obeh področij glede na postopke uradnega nadzora ter sofinanciranja stroškov v okviru varne hrane s strani EU. V tej luči Republika Slovenija aktivno sodeluje pri izboljšanju sistema, da bi pokril nova tveganja zaradi globalnih sprememb trgovine, podnebja in gospodarskih razmer.
Republika Slovenija podpira tudi spremembe zakonodaje na področju semen in razmnoževalnega ter sadilnega materiala, ki jih prinaša predlog nove uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu. Ob tem si bo Republika Slovenija prizadevala za jasen in enostaven pravni okvir, ki bo na eni strani spodbujal inovativnost in razvoj na področju in s tem zagotavljal večjo konkurenčnost sektorja, na drugi strani pa omogočal ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov. Na področju gozdnega reprodukcijskega materiala si bo Republika Slovenija prizadevala za ohranitev ureditve, ki je vsebovana v veljavnih predpisih.
Nadalje Republika Slovenija meni, da mora povečanje kmetijske pridelave ob hkratnem zagotavljanju učinkovite in trajnostne rabe virov stremeti k trajnostni rabi gnojil in pesticidov. Doseči je treba napredek na področjih celostne strategije zatiranja škodljivih organizmov, biotičnega varstva rastlinskih bolezni in škodljivcev, izboljšati uporabo sredstev za varstvo rastlin in zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pri vzreji živali in obdelavi zemlje.
Varna in kakovostna hrana
Republika Slovenija pozdravlja v letu 2012 objavljeno Sporočilo Komisije o Evropskem partnerstvu za inovacije »Kmetijska produktivnost in trajnost« ter podpira načrtovano revizijo Komisije glede političnega in pravnega okvira EU za ekološko pridelavo v letu 2013. Cilj je vzpostaviti sistem trajnostnega upravljanja kmetijstva in proizvodnjo visoko kakovostnih kmetijskih pridelkov, ki izpolnjujejo zahteve potrošnikov ob uporabi postopkov, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi ali dobremu počutju živali. Informirana izbira potrošnikov je ključen element v celotni oskrbovalni verigi. Spreminjanje potrošniških vzorcev in s tem povezano izobraževanje (ozaveščanje kupcev) ter informiranje (ustrezno označevanje izdelkov in sam način pakiranja) bi lahko izboljšala raven javnega zdravja, povečala vključevanje zdravih sestavin v proizvode (npr. mleko ali olje z vsebnostjo omega-3 maščobnih kislin), kar bi lahko dosegli z nadaljnjim razvojem hranilnih snovi in z vzrejo živali.
Ribištvo
V okviru reforme skupne ribiške politike Republika Slovenija podpira pobude, ki so namenjene ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov, vendar ob tem opozarja, da je z reformo poleg zagotavljanja trajnostnih okoljskih pogojev treba poskrbeti tudi za družbeno in ekonomsko trajnost. Republika Slovenija zato pozdravlja vse ukrepe, ki gredo v tej smeri.
Z reformo kot tudi s prihodnjim Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo je treba zagotoviti ohranitev in trajnostni razvoj ribiškega sektorja v EU, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti manjšim ribiškim sektorjem, kakršen je slovenski. V tej luči pozdravljamo višjo stopnjo sofinanciranja za mali priobalni ribolov v okviru prihodnje finančne perspektive. V prihodnji finančni perspektivi 2014–2020 bi bilo treba ustrezno nasloviti potrebe ribištva v posameznih regijah kot sta Jadran in Sredozemlje, ne le v okviru reforme skupne ribiške politike.
Čeprav je slovenski ribiški sektor majhen, je za Republiko Slovenijo zelo pomemben; na morju tako z vidika prepletenosti z gospodarstvom obalnih in lokalnih območij kot tudi z vidika ohranjanja identitete Republike Slovenije kot pomorske in ribiške države; na celinskih vodah pa je zelo pomembna dejavnost akvakulture, ki omogoča preskrbo s sveže vzrejenimi ribami. Republika Slovenija bo zato tudi v prihodnje podpirala investicije v ribogojnice, spremljala pripravo strateških smernic za razvoj ribogojstva s strani Komisije ter se zavzemala za upoštevanje specifičnih lastnosti slovenskega ribogojskega sektorja pri pripravi sklepov Sveta v zvezi z ribogojstvom. V letu 2013 bo Republika Slovenija pripravila Nacionalni strateški načrt za razvoj ribogojstva, ki bo v prihodnji finančni perspektivi 2014–2020 prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo omogočal ustrezne podpore temu sektorju.
Ribiški sektor (ribolov, ribogojstvo, predelava, lokalni razvoj) bo moral prek svojih funkcij tudi v prihodnje prispevati k ohranjanju in dvigovanju rasti in števila in kakovosti delovnih mest v Republiki Sloveniji in s tem k doseganju prednostnih nalog Strategije Evropa 2020.
V okviru pogovorov o izboljševanju delovanja Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), katere članica je tudi Republika Slovenija, je stališče Republike Slovenije, da je treba najprej izboljšati zbiranje podatkov ter zagotoviti pripravo skupnih ocen stanja staležev. Pri pogovorih o pripravi možnih večletnih načrtov upravljanja ribjih staležev pa je nujno zagotoviti ustrezen proces koordinacije med tistimi državami članicami GFCM, ki jih bodo ti načrti zadevali.
 
PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
Republika Slovenija podpira sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru EU, ki za obdobje 2010–2014 poteka skladno z usmeritvami iz Stockholmskega programa. Republika Slovenija meni, da se je v drugi fazi izvajanja tega programa treba osredotočiti na prioritete, ki bodo določene po vmesnem pregledu izvajanja tega programa. Analiza izvajanja Stockholmskega programa bo hkrati dobra podlaga za pripravo naslednjega programa za obdobje 2015–2019.
Pravosodno sodelovanje
Republika Slovenija meni, da so v času gospodarske krize izrednega pomena civilni in kazenskopravni ukrepi, ki se sprejemajo za krepitev enotnega trga in konkurenčnosti EU, ki bodo med drugim okrepili zaupanje vlagateljev v finančne trge EU. Gre za niz ukrepov za olajšanje preživetja podjetij in nudenje novih priložnost za podjetnike kot tudi zaščito finančnih in drugih interesov EU, posameznikov in pravnih subjektov. Ukrepi so skladni s stališčem Republike Slovenije, da morajo biti pravosodni postopki čim učinkovitejši, čim cenejši in karseda poenostavljeni. Poseben poudarek je treba dati tudi preprečevanju kaznivih dejanj.
Posebno pozornost bomo v prihodnjem obdobju posvetili napovedani novi Uredbi o Eurojustu in s tem povezani vzpostavitvi Urada evropskega javnega tožilca. Urad naj se v primeru vzpostavitve vsaj v začetnem obdobju osredotoča na kazniva dejanja, storjena zoper finančne interese Unije.
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
Na kazenskopravnem področju je Republika Slovenija ena izmed zagovornic približevanja nacionalnih zakonodaj na področju kazenskega materialnega in procesnega prava in meni, da mora skupna podlaga EU vsebovati minimalne procesne standarde v kazenskih postopkih, da se bo načelo vzajemnega priznavanja lahko čim bolj učinkovito izvajalo. Po mnenju Republike Slovenije skupni minimalni standardi prispevajo k medsebojnemu zaupanju med pravosodnimi organi držav članic. Trenutno potekajo pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom o Predlogu direktive o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in pravici do komunikacije v primeru prijetja (ukrep C). Republika Slovenija podpira čim višje standarde in čim hitrejše sprejetje.
Republika Slovenija pozdravlja napredek, ki je bil v EU dosežen v kratkem času od začetka obravnave predloga direktive o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, kot tudi glede predloga direktive o kazenskih sankcijah za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. Svet za pravosodje in notranje zadeve je dosegel splošni pristop o obeh predlogih na decembrskem zasedanju.
Republika Slovenija si bo prizadevala za čimprejšnje sprejetje direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, saj meni, da bo direktiva pripomogla k boljši zaščiti javnih sredstev Unije in zmanjšanju škode, ki nastaja v proračunu EU zaradi goljufij in podobnih protipravnih dejanj.
Republika Slovenija tudi pozdravlja namero Komisije, da bo kmalu predstavila Predlog direktive o zaščiti evra pred ponarejanjem s kazenskim pravom.
Republika Slovenija je zadovoljna, da sprejetje zakonodaje glede zaščite žrtev kaznivih dejanj poteka po načrtih.
Republika Slovenija kot ena izmed pobudnic direktive o evropskem preiskovalnem nalogu obžaluje, da pogajanja še niso bila zaključena in upa na pozitiven razplet v času naslednjega predsedovalnega tria.
Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah
Na civilnem področju Republika Slovenija pozdravlja predloge, ki gredo v smeri odpravljanja vmesnih ukrepov (eksekvature), potrebnih za izvršitev sodnih odločb, ki so izdane v drugi državi članici. Ob tem Republika Slovenija poudarja, da morajo biti ohranjene minimalne procesne varovalke za udeležene stranke in po potrebi usklajena kolizijska pravila. Republika Slovenija pozdravlja že sprejeti dogovor na ravni Sveta glede prenove Uredbe o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I).
Republika Slovenija izraža podporo predlogu uredbe o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, katere cilj je olajšanje čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah. Zadevna uredba predlaga sprejetje samostojnega evropskega postopka oziroma instrumenta za zamrznitev bančnih računov na podlagi enakih pogojev, ne glede na državo, v kateri ima sedež pristojno sodišče.
Republika Slovenija ocenjuje, da je bil dosežen določen napredek glede predlagane zakonodaje o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema in glede pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti. Republika Slovenija upa, da bodo pogajanja glede obeh aktov zaključena v času naslednjega predsedovalnega tria. Hkrati Republika Slovenija obžaluje, da predloga ne zajemata tudi »de facto« partnerskih zvez oziroma zunajzakonskih skupnosti.
Republika Slovenija na splošno pozdravlja zakonodajni sveženj za okrepitev pravic žrtev v EU, ki bo vzpostavil hiter in učinkovit mehanizem za zagotovitev, da država članica, v katero se ogrožena oseba preseli, brez vmesnih formalnosti prizna zaščitni ukrep v civilnih zadevah, ki ga je izdala prva država članica.
Republika Slovenija ima pomisleke do predloga uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu, saj meni, da ne naslavlja pravih problemov čezmejne trgovine. Hkrati ima Republika Slovenija pomisleke in dvome v dodano vrednost predlaganega instrumenta.
Ostale vsebine s področja pravosodja
Na področju varstva osebnih podatkov Republika Slovenija pozdravlja prizadevanja Komisije za celovito reformo pravnega okvira varstva osebnih podatkov, vendar opozarja na spornost nekaterih predlaganih rešitev. Glavni pomisleki Republike Slovenije so vrsta pravnega akta, vpliv na gospodarstvo in javne finance, skorajda popolni odvzem zakonodajne pristojnosti državam članicam EU, prenos nenadzorovanih zakonodajnih pristojnosti na Komisijo.
Republika Slovenija pričakuje, da bodo pogajanja glede pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah v naslednjem obdobju uspešno zaključena.
Republika Slovenija podpira sprejetje obeh finančnih uredb s področja pravosodja, ki določata financiranje programov za obdobje 2014–2020. Republika Slovenija meni, da programa zagotavljata preglednost in poenostavitev izvajanja programov ter s tem lažje financiranje horizontalnih projektov kot so e-pravosodje, izobraževanje v pravosodju in zaščita žrtev, tako v kazenskem kot v civilnem postopku.
Notranje zadeve
Republika Slovenija na področju notranjih zadev deluje v skladu s sprejetimi programskimi dokumenti EU, ki opredeljujejo številna posebna področja kot so zakonite in nezakonite migracije, azil, upravljanje in nadzor meja, policijsko sodelovanje in boj proti organiziranem kriminalu ter terorizmu.
Zelo intenzivno se bo nadaljevalo delo na področju priprave pravnih podlag za večletni finančni okvir na področju pravosodja in notranjih zadev, ki po novem vzpostavlja dva sklada: Sklad za azil in migracije ter Sklad za notranjo varnost. Sprejetju uredb bo sledila priprava večletnih programov dela za posamezna področja glede na opredeljene nacionalne prioritete in prilagoditev notranje organizacije dela novim finančnim pravilom.
Priseljevanje in azil
Pri sprejemanju zakonodaje na področju zakonitih migracij Republika Slovenija podpira sprejetje Predloga direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja in predloga direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi sezonskega dela. Po pričakovanem sprejetju obeh direktiv na ravni EU sledi še implementacija v notranjem pravnem redu.
S sprejetjem Direktive o premeščencih bo EU postala privlačnejša za ključne delavce v multinacionalnih podjetjih, saj bo zaposlenim iz tretjih držav olajšala vstop in jih izenačila z državljani EU. Direktiva bo tej kategoriji migrantov zagotavljala tudi pravico do takojšnjega združevanja družine. Sprejetje direktive bo povečalo tudi konkurenčnost evropskega gospodarstva in s tem večjih slovenskih podjetij.
Direktiva o sezonskih delavcih bo ohranila pristojnosti držav članic, da same nadzorujejo svoj trg delovne sile, hkrati pa bo vzpostavila pregleden sistem njihovega začasnega prebivanja. Hitrejši postopki za sprejetje in zagotovitev minimalnega obsega pravic bodo preprečevali tudi izkoriščanje delovnih migrantov in nelojalno konkurenco za sezonske delavce, ki so državljani EU. Ker se direktiva nanaša na številna delovna področja, na primer gradbeništvo in na kmetijstvo, bo morala Republika Slovenija po sprejetju te direktive prilagoditi pomemben del domače zakonodaje.
Učinkovit nadzor zunanjih meja EU je ključen za preprečevanje nezakonitih migracij, organiziranega kriminala in terorizma. Z namenom njihovega preprečevanja slovenska policija operativno sodeluje z mejnimi policijami drugih držav in z agencijo EU za zunanje meje (FRONTEX), ki zagotavlja skupna usposabljanja in opravlja različne druge koordinacijske dejavnosti.
Republika Slovenija si bo prizadevala, da uporaba napovedanih novih tehnoloških sistemov EU na področju nadzora zunanje kopenske meje EU ne bo omejila že dosežene stopnje prehodnosti te meje. Republika Slovenija vidi napovedan predlog za uvedbo sistema EU za registracijo vstopa in izstopa kot dobrodošlo pomoč in olajšanje dela mejnih policistov, obenem pa tudi kot pripomoček za boljši nadzor nad dolžino bivanja teh oseb v schengenskem prostoru. Republika Slovenija sicer z zanimanjem pričakuje tudi predlog Komisije o programu evidentiranja dobronamernih potnikov.
V zvezi s predlogom uredbe o novem schengenskem ocenjevalnem mehanizmu in predlogom uredbe o spremembi schengenskega mejnega zakonika v delu, ki se nanaša na ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih mejah, Republika Slovenija podpira politične dogovore, ki so bili sprejeti v Svetu. Republika Slovenija tudi obžaluje institucionalni zaplet z Evropskim parlamentom glede obeh aktov in upa, da bosta čim prej sprejeta.
V zvezi z obema aktoma Republika Slovenija še vedno meni, da morajo pri ocenjevalnem mehanizmu države članice EU ohraniti pristojnosti v svojih rokah ob tesnem sodelovanju s Komisijo. V primeru resnih pomanjkljivosti pri nadzoru zunanje meje pa Republika Slovenija pozdravlja poseben postopek za določitev hitrega odgovora na izjemne okoliščine, ki ogrožajo delovanje schengenskega sistema kot celote.
Republika Slovenija podpira vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema, ki bo prinesel dvig azilnih standardov in povečanje pravic beguncev, obenem pa opozarja na možne negativne posledice prenovljene zakonodaje, katere izvajanje bo odprlo nove možnosti za zlorabe azilnega sistema, naložilo dodatno administrativno breme in povečalo stroške zaradi povečanja obsega pravic prosilcev za mednarodno zaščito. Po sprejetju aktov iz azilnega paketa bosta okvirno potrebni še dve leti za njihov prenos v nacionalne zakonodaje.
Notranja varnost
Republika Slovenija podpira aktivnosti in časovni načrt za izvajanje Strategije notranje varnosti za EU, sprejete na podlagi Stockholmskega programa, in oblikovanje evropskega modela varnosti. Za Republiko Slovenijo ostaja pri sodelovanju s tretjimi državami tudi na tem področju prioritetna regija Zahodni Balkan. Republika Slovenija se bo v EU še naprej zavzemala za dobro sodelovanje s temi državami in jih dejavno podpirala v njihovem predpristopnem procesu, pri čemer je posebnega pomena tudi tako imenovani proces Brdo, ki bdi nad harmonizacijo predpristopnega poglavja 24.
Republika Slovenija podpira proces širitve schengenskega prostora na Bolgarijo in Romunijo, ker sta obe državi za vstop že izpolnili vse potrebne tehnične pogoje. Republika Slovenija vstop Romunije in Bolgarije ne pogojuje z dodatnimi pogoji, kot je na primer mehanizem za sodelovanje in preverjanje, saj bi bilo uvajanje kakršnihkoli novih pravil nekorektno ter diskriminatorno. Republika Slovenija upa, da bo ustrezen sklep Sveta o vstopu obeh držav v schengensko območje sprejet v letu 2013.
Republika Slovenija prav tako upa, da bo v skladu s sprejeto časovnico do konca marca 2013 ali kakšen mesec kasneje uspel prehod na schengenski informacijski sistem druge generacije – SIS II. Republika Slovenija je članica koordinacijske skupine, ki je zadolžena za izvedbo funkcionalnega testiranja tega sistema. Sodelovala je tudi pri pripravi scenarijev za teste in testnih podatkov ter pri organizaciji in izvedbi testiranj.
Republika Slovenija meni, da je sedanji predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (EU PNR – Passenger Name Record) uravnotežen, saj zagotavlja visok standard varstva osebnih podatkov na eni strani, na drugi pa deluje v interesu boja zoper grožnjo terorizma in preprečevanja hudih kaznivih dejanj. Republika Slovenija meni, da sprejetje tega akta ne bi smel več biti predmet nadaljnje blokade Evropskega parlamenta zaradi institucionalnih nesoglasij s Svetom, povezanih s sprejemanjem schengenske zakonodaje.
Z vidika notranje varnosti je ključnega pomena priprava novih pravnih podlag za evropski agenciji CEPOL in Europol, ki vsaka na svojem področju pomembno prispevata k spodbujanju policijskega sodelovanja, izgradnji skupne evropske policijske kulture ter boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu na EU ravni. V tem pogledu bo še posebej pomemben prispevek Europola v sodelovanju z državami članicami in drugimi deležniki pri pripravi prve Ocene ogroženosti zaradi hudega in organiziranega kriminala (SOCTA). Ocena bo hkrati tudi podlaga za opredelitev prihodnjih prioritet in pripravo operativnih dejavnosti na ravni EU. V tem pogledu si bomo zlasti prizadevali za učinkovito in dosledno zastopanje interesov Republike Slovenije ter uresničevanje naših prizadevanj za krepitev in spodbujanje operativnega sodelovanja v okviru odbora COSI.
Še vedno čakamo na predloge aktov glede vzpostavitve sistema sledenja financiranja terorističnih dejavnosti (TFTS) in solidarnostne klavzule. Oba predloga bosta pomembno prispevala k dopolnitvi varnostne arhitekture EU na področju boja proti terorizmu.
Republika Slovenija si veliko obeta tudi od vzpostavitve Evropskega modela za izmenjavo informacij (t. i. EIXM) in posodobljene Strategije EU za boj proti drogam za obdobje 2013–2020. Aktivno se bo vključila tudi v nov pristop na ravni EU glede vprašanja politike kibernetske varnosti, ki dobiva vse bolj horizontalno dimenzijo in tako vključuje tudi področje kibernetske kriminalitete.
Civilna zaščita
Republika Slovenija si bo ob prenovi zakonodaje na področju civilne zaščite, ki se bo predvidoma zaključila v obdobju te deklaracije, prizadevala za povečanje zmožnosti za odzivanje na nesreče, skladno s krepitvijo ukrepov na področju preventive, ki se pripravljajo tudi v okviru drugih politik Unije. Pri tem in pri pripravi izvedbenih aktov ter njihovem izvajanju bo tudi v prihodnje zagovarjala upoštevanje načel subsidiarnosti in proporcionalnosti pri opredelitvi ukrepov ter solidarnosti pri odzivu na večje nesreče v okviru EU in v tretjih državah.
Ob prenovi zakonodaje bo nadalje podpirala povečano vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk v mehanizem civilne zaščite EU ter zagotavljala podporo državam sosedske politike pri razvoju civilne zaščite. Prizadevala si bo za nadaljnjo vodilno vlogo pri uresničevanju programa predpristopne pomoči državam Zahodnega Balkana in Turčije na področju civilne zaščite, ki ga je uspešno izvajala v letih 2011–2012.
Civilna zaščita s spodbujanjem celostnega pristopa postaja stičišče različnih politik, ki prispevajo k zmanjševanju nesreč oziroma odpravljanju njihovih posledic. Zaradi tega bo Republika Slovenija zastopala stališče, da je treba zagotoviti koherentnost in komplementarnost teh politik; npr. pri pripravi akcijskega načrta EU za zaščito pred kemijskimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi nevarnostmi, pri zadevah, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam, na področju zmanjšanja tveganj pred nesrečami v tretjih državah, pri ustanavljanju evropske prostovoljske enote idr.
V okviru prenove ukrepov za politično usklajevanje na ravni EU (CCA) in pri oblikovanju implementacijskega sklepa o izvajanju solidarnostne klavzule, kakor določa 222. člen Pogodbe o delovanju EU, bo zastopala stališče, da se omenjena klavzula izvaja z uporabo že obstoječih mehanizmov, predvsem mehanizma civilne zaščite EU.
 
ZUNANJE ZADEVE IN OBRAMBA
Sosedstvo
Evropska sosedska politika – Republika Slovenija se kot država, ki je zgodovinsko in geografsko povezana s sredozemsko in z vzhodnoevropsko soseščino EU, zavzema za celovito krepitev odnosov med EU in državami evropske sosedske politike. Države evropske soseščine so neločljivo povezane z evropsko preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Stabilna, demokratična, varna in gospodarsko razvita soseščina je ključen element zagotavljanja varnosti in blaginje držav EU.
Republika Slovenija bo še naprej zagovarjala, da je pomembno državam vzhodnega partnerstva tudi v prihodnje zagotavljati mehanizme in instrumente, ki prinašajo spodbudo za nadaljevanje reformnih procesov in približevanje EU. Hitrost in stopnja procesov približevanja EU je odvisna od hitrosti in stopnje reformnih in tranzicijskih procesov v državah samih. Republika Slovenija bo podpirala podelitev jasne perspektive članstva v EU tistim državam, ki imajo takšne cilje in dosegajo standarde demokracije in človekovih pravic ter učinkovito izvajajo reformne procese.
Republika Slovenija bo podpirala demokratične procese in krepitev partnerstev v južni soseščini EU. V skladu z revidirano politiko EU do držav južnega Sredozemlja bo podpora posameznim državam vezana na dejanski napredek pri izvajanju političnih, socialnih in gospodarskih reform. Za Republiko Slovenijo ostaja pomembna krepitev sodelovanja s civilno družbo (European Endowment for Democracy) in tudi s ključnimi regionalnimi akterji. Republika Slovenija bo nadalje podpirala prizadevanja v smeri regionalne integracije, pri tem ima EU na voljo številne vzvode in mehanizme za podporo integracijskimi procesom v arabskem svetu.
Republika Slovenija meni, da se mora evropska sosedska politika razvijati v smeri krepitve medsebojnih odnosov na načelu enakopravnosti in skupne odgovornosti. V smislu nadaljnjega razvijanja in preoblikovanja sosedske politike bo Republika Slovenija še naprej zagovarjala pomen načela diferenciacije in pogojevanja. Odnos EU do posamezne države se mora oblikovati v skladu z njenimi sposobnostmi, pričakovanji in dejanskim napredkom. Republika Slovenija je pripravljena deliti svoje izkušnje z državami soseščine, ki so na poti transformacije in demokratične tranzicije.
Z evropskimi in sredozemskimi državami je treba krepiti sodelovanje tudi v okviru Unije za Sredozemlje in Evro-sredozemske univerze (EMUNI), ki je neposreden trajni prispevek Republike Slovenije k enotnemu evro-sredozemskemu prostoru visokega šolstva, znanosti in raziskav. Republika Slovenija si bo prizadevala za okrepitev dialoga z državami v okviru procesa 5 + 5.
Bližnjevzhodni mirovni proces – Republika Slovenija si bo prizadevala za nadaljnjo dejavno vlogo EU v mirovnem procesu, ki mora pripeljati do končne rešitve dveh držav, ki bosta sobivali v miru. Republika Slovenija bo nadaljevala s humanitarnimi projekti, ki lajšajo življenje prebivalcem na palestinskih ozemljih. Še naprej si bo prizadevala za usklajen pristop EU do priznanja palestinske države.
Države Zaliva – izkoristiti je treba njihove gospodarske zmogljivosti, saj so nekatere države Zaliva v zadnjem času postale eno od svetovnih gospodarskih središč. Regija prav tako pridobiva na svoji vlogi aktivnega političnega akterja v soseščini. Republika Slovenija bo dejavno sodelovala v dialogu EU s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC).
EU kot globalni akter in odnosi s strateškimi partnerji
Republika Slovenija razvija in poglablja sodelovanje z Združenimi državami Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) z dvostranskim povezovanjem in v okviru transatlantskih odnosov krepi strateško partnerstvo EU z ZDA. Za Republiko Slovenijo so gospodarski odnosi med EU in ZDA prioritetno področje transatlantskega sodelovanja, še posebej v času finančne krize ter krize na področju zaposlovanja na obeh straneh, zato podpira vsa prizadevanja za čimprejšnji začetek pogajanj o trgovinskem in investicijskem sporazumu. Enako podpira pobude za krepitev sodelovanja med EU in ZDA na področju politike do Azije in Pacifika ter pri drugih mednarodnih aktualnih vprašanjih. Prizadeva si tudi, da transatlantski dialog še naprej ohrani pozornost na stabilizacijo in integracijo držav Zahodnega Balkana. V okviru transatlanskega sodelovanja s Kanado Republika Slovenija aktivno sodeluje in podpira napore za sklenitev Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma ter Strateškega partnerskega sporazuma med EU in Kanado.
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za poglobljen dialog ter vzpostavitev pristnega strateškega partnerstva med EU in Rusko federacijo. Zavzemala se bo za poglobitev sodelovanja na področjih skupnih interesov ter konstruktiven dialog o vprašanjih, na katera imata različne poglede. Republika Slovenija bo še naprej dejavna pri izvajanju Partnerstva za modernizacijo in pri sooblikovanju novega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju.
V skladu s svojo zunanjepolitično usmeritvijo bo Republika Slovenija v okviru EU usmerjena v nadaljnjo krepitev političnih odnosov s strateškimi in drugimi pomembnimi partnericami v Aziji, med katerimi imajo prednost Kitajska, Japonska in Indija. Republika Slovenija si bo prizadevala razširiti in poglobiti dialog z omenjenimi državami na bilateralni ravni ter z njimi dejavno sodelovati pri obravnavi vprašanj svetovnih izzivov, v skladu s cilji okrepljene gospodarske diplomacije pa bo nadalje iskala nove in utrjevala obstoječe tržne niše.
Republika Slovenija se bo zavzemala za uspešne zaključke pogajanj za sklenitev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju oziroma novih sporazumov o prosti trgovini (FTA) ter okvirnih sporazumov EU s Kitajsko, z Indijo, Japonsko, Avstralijo in državami Zveze držav Jugovzhodne Azije (v nadaljnjem besedilu: ASEAN).
EU in v njenem okviru Republika Slovenija prepoznavata v Latinski Ameriki naravno zaveznico, kar temelji na zgodovinskih, kulturnih in civilizacijskih dejstvih. Prednostna naloga slovenske zunanje politike glede Latinske Amerike in Karibov je razvijati in krepiti dvostranske odnose s posameznimi državami v regiji, zlasti z Brazilijo in Mehiko kot stabilnima in rastočima trgoma. To nalogo uresničuje tudi z delovanjem v EU, ki ima z omenjenima državama vzpostavljeno strateško partnerstvo.
Republika Slovenija bo še naprej posvečala posebno pozornost kriznim žariščem. Krepitev vloge EU v Afganistanu in Pakistanu bo še naprej zahtevala zavzetost držav članic. Republika Slovenija si bo v Afganistanu prizadevala, da bo svojo zmanjšano aktivnost na varnostnem področju postopoma in v skladu s svojimi zmožnostmi nadomeščala z delovanjem na področju usposabljanja, izobraževanja in razvojnega sodelovanja.
V kontekstu svojih dejavnosti v okviru EU bo Republika Slovenija tvorno prispevala tudi k oblikovanju odzivov EU na krizo v Siriji, Maliju in k nadaljnjemu sodelovanju EU z Irakom v procesu stabilizacije in demokratizacije države. Prav tako se bo zavzemala za nadaljevanje procesov demokratizacije Egipta, Libije, Tunizije, Alžirije.
Republika Slovenija si bo prizadevala za nadaljnjo pospeševanje strukturiranega dialoga EU-ASEAN na različnih področjih oziroma za vsestransko krepitev odnosov z ASEAN in poglobitev dvostranskih vezi s članicami te zveze s pogajanji o dvostranskih sporazumih o partnerstvu in sodelovanju ter sporazumih o prosti trgovini in z njihovim izvajanjem. Zaokrožitev omenjenih dvostranskih pogajanj z zainteresiranimi državami ASEAN bi pomenila nadaljnji korak v smeri zasledovanja interesa EU za sklenitev medregionalnega sporazuma o prosti trgovini.
Bližnjevzhodni mirovni proces lahko napreduje samo s celovitim in večdimenzionalnim regionalnim pristopom, ki bo obema stranema dal potrebna varnostna zagotovila. Republika Slovenija bo še naprej podpirala dejavno vlogo EU za doseganje napredka v mirovnem procesu.
V zvezi z razvojem iranskega jedrskega programa bo Republika Slovenija še naprej spremljala dogajanje in si z dejavnim vključevanjem v razprave EU o odnosih z Iranom prizadevala za njegovo diplomatsko rešitev.
V okviru EU bo še naprej konstruktivno sodelovala pri prizadevanjih za zagotavljanje miru in varnosti v podsaharski Afriki. Prizadeva si bo za nadaljnjo krepitev političnih in gospodarskih odnosov z državami podsaharske Afrike s poudarkom na Republiki Južni Afriki, Zelenortskih otokih in Nigeriji.
Globalni izzivi in njihov vpliv na mednarodno varnost – sodobne grožnje mednarodni varnosti niso povezane le z nevarnostjo meddržavnih konfliktov ali z naraščanjem političnega ekstremizma, ki vključuje krepitev nedržavnih akterjev. V ospredju sodobnih varnostnih groženj so tudi okoljske spremembe, ukvarjanje z demografskimi gibanji in migracijskimi tokovi ter zagotavljanje uravnovešenosti mednarodnega gospodarskega in finančnega sistema.
Varnost in obramba
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljnji razvoj skupne varnostne in obrambne politike v smislu operacij, institucij in zmogljivosti. Nadaljevala bo sodelovanje v operacijah in misijah skupne varnostne in obrambne politike EU v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Gruziji, na Palestinskih ozemljih ter v operaciji Atalanta v vodah Somalije in se pridružila misiji urjenja malijske vojske (EUTM) v Maliju. Prizadevala si bo za nadaljnjo krepitev strateškega partnerstva z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter drugimi akterji. Posebnega pomena pri tem je preseganje sedanjega zastoja na ravni EU in Nata. Pri nadaljnjem razvoju in izboljšanju civilnih in vojaških zmogljivosti bo podprla zlasti krepitev sinergije med civilnim in vojaškim področjem, širitev nabora razpoložljivih instrumentov, boljšo analitično podporo, večje vključevanje nevladnih organizacij in drugih akterjev. Na nacionalni ravni bo skladno s Strategijo sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah posebno pozornost namenila dolgoročnemu razvoju zmogljivosti, s posebnim poudarkom na civilnem področju, krepitvi celovitega pristopa, transparentnosti ter javne podpore. Tudi s sprejetjem akcijskega načrta za izvajanje resolucij VS OZN 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti bo povečevala vlogo in število žensk v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter drugih mednarodnih operacij in misij. Na področju neširjenja orožja in razorožitve si bo tudi v okviru sodelovanja s tretjimi državami še naprej prizadevala za izvajanje sprejetih strategij EU, akcijskih načrtov in skupnih ukrepov. V okviru zunanjih vidikov boja proti terorizmu bo posebna pozornost namenjena spoštovanju človekovih pravic in pravne države ter nadaljnjemu sodelovanju z OZN in regionalnimi organizacijami.
Širitev EU
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljevanje širitvenega procesa EU. Pri tem države Zahodnega Balkana ostajajo njena prioriteta.
Sprejemanje praks in norm EU v okviru širitvenega procesa prinaša utrditev demokracij, modernizacijo ter stabilnost vseh struktur v državi. Zato si bo Republika Slovenija v okviru svojega delovanja v EU prizadevala, da bo Unija še naprej namenjala ustrezno pozornost celotnemu Zahodnemu Balkanu. To bo ohranilo kredibilnost širitvenega procesa in utrdilo zavedanje državljanov teh držav, da je članstvo v EU realen cilj, posledično pa olajšalo sprejemanje potrebnih reformnih procesov, ki na kratki rok včasih niso priljubljeni. Pri tem se morajo države zavedati, da so za napredek v procesu približevanja EU poleg sprejemanja evropskega pravnega reda in reform potrebni tudi njihovo dosledno izvajanje, spoštovanje pravne države in vsevključujoči družbeni dialog. Izjemno pomemben element približevanja držav Zahodnega Balkana EU pa je tudi spoštovanje dobrososedskih odnosov, regionalno sodelovanje ter v okviru tega spoštovanje in izvajanje mednarodnih sporazumov. Republika Slovenija bo ob podpori in pomoči državam Zahodnega Balkana v procesu približevanja in v pogajalskem procesu skrbno spremljala napredek držav na vseh področjih, vključno z izpolnjevanjem mednarodnopravnih sporazumov kot je Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki je eden od osnovnih temeljev za trajne in stabilne odnose med državami regije, ki jih sporazum zadeva.
Za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana ter njihovo hitrejše približevanje EU si bo Republika Slovenija prizadevala tudi v okviru izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja, kot tudi v okviru konkretnih projektov in drugih aktivnosti, ki se financirajo iz sredstev EU preko instrumenta za predpristopno pomoč.
Republika Hrvaška – je pristopna pogajanja z EU zaključila 30. junija 2011. Evropski Svet je takrat sprejel sklep o uvedbi nadzornega mehanizma, ki bo veljal za obdobje do vstopa Republike Hrvaške v EU. Hrvaška pristopna pogodba je bila podpisana 9. decembra 2011 v Bruslju. Indikativni datum pristopa Republike Hrvaške v EU je 1. julij 2013, pod pogojem, da bodo pristopno pogodbo ratificirale vse države članice.
Z nadzornim mehanizmom bo EU do vstopa Republike Hrvaške v EU spremljala izpolnjevanje vseh zavez, ki jih je le-ta prevzela v pristopnih pogajanjih, še posebej pa obveznosti iz poglavij: 8 (politika konkurence), 23 (pravosodje in temeljne pravice) ter 24 (pravica, svoboda, varnost). Komisija je v okviru oktobrskega širitvenega svežnja ocenila, da Republika Hrvaška nadaljuje z napredkom pri prilagajanju nacionalne zakonodaje in implementaciji evropskega pravnega reda, da še naprej izpolnjuje politična merila, in da je glede na ekonomska merila delujoče tržno gospodarstvo. Posebno skrb bo morala nameniti predvsem pripravi na črpanje evropskih strukturnih skladov; rekonstrukciji hrvaškega ladjedelništva; krepitvi vladavine prava z namenom, da se izboljšata javna uprava in sodni sistem (zlasti zmanjšanje sodnih zaostankov, boj proti organiziranemu kriminalu idr.); preprečevanju korupcije in učinkovitemu boju proti njej ter tudi upravljanju z zunanjimi mejami EU. Republika Hrvaška mora sprejeti tudi potrebne ukrepe glede trgovanja z nafto in bio-gorivi, da bodo v skladu z evropskim pravnim redom. V poročilu je omenjen tudi napredek pri izvajanju arbitražnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Dodatno je izpostavljeno vnovično zagotovilo Republike Hrvaške za nadaljevanje pogajanj o vprašanju jamstev za devizne vloge pred Banko za mednarodne poravnave v Baslu in tudi imenovanje dveh finančnih strokovnjakov z namenom, da se poišče za obe strani sprejemljiva rešitev. To pomeni ponovno in jasno potrdilo, da gre v tem primeru za vprašanje nasledstva. Prav tako je omenjena potreba po skupni rešitvi z Republiko Slovenijo pri upravljanju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in jedrskega goriva.
Poglavja, ki v okviru nadzornega mehanizma še naprej ostajajo v posebnem fokusu Republike Slovenije so: 1 – prost pretok blaga (zaradi uredbe o skladiščenju naftnih derivatov), 15 – energija (problematika NEK in NSRAO), 23 – pravosodje in temeljne pravice (sodni zaostanki) in 24 (zamude glede zunanje meje). Poleg navedenega je Republika Slovenija še naprej pozorna tudi na hrvaške zaveze v poglavju 4 – prost pretok kapitala, in sicer v povezavi s problematiko Ljubljanske banke na Hrvaškem. Pričakuje se, da bosta finančna strokovnjaka, ki sta ju imenovali vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške, v najkrajšem možnem času našla ustrezno rešitev za to vprašanje, saj je postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v Državnem zboru Republike Slovenije možno izpeljati šele po tem, ko bo navedena problematika rešena skladno z mednarodnimi zavezami obeh držav in tistimi, ki jih je dala Republika Hrvaška ob zaključku pogajanj za vstop v EU.
Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško veže skupni interes za stabilnost regije in krepitev evroatlantske perspektive držav Zahodnega Balkana, zato so lahko prioritetne naloge po vstopu Republike Hrvaške v EU na tem področju usmerjene v aktivno sodelovanje v tem smislu.
Islandija – V pogajanjih dobro napreduje. Ima odprtih večino poglavij in veliko tudi že začasno zaprtih. Pogajanja o poglavjih, ki so za Islandijo težja, sicer še sledijo. Republika Slovenija podpira nadaljevanje pristopnih pogajanj z Islandijo ter njena prizadevanja za članstvo v EU in meni, da bi Islandija lahko zaključila pogajanja v relativno kratkem času. Pri tem pa poudarja potrebo po spoštovanju načel enake obravnave in lastnih dosežkov.
Turčija – Pristopna pogajanja s Turčijo so v zadnjem času zastala, saj Turčiji že več kot dve leti ni uspelo odpreti novega pogajalskega poglavja. Zaradi zastoja v pristopnih pogajanjih je Komisija z namenom oživitve odnosov med EU in Turčijo predlagala tehnično sodelovanje na področju pravnega reda EU v okviru t. i. pozitivne agende. Poleg tega poteka med Turčijo in EU dialog o viznem sodelovanju in širši politični dialog EU-Turčija. Republika Slovenija omenjene procese podpira, poudarja pa, da ti predstavljajo dopolnitev pristopnega procesa, nikakor pa ne njegovo nadomestilo. Republika Slovenija ostaja zagovornica evropske perspektive Turčije. Pristopni proces z EU daje namreč Turčiji močno spodbudo za krepitev demokracije, spoštovanja človekovih pravic in nadaljnjo modernizacijo države.
Črna gora – Junija 2012 je bila sprejeta odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Črno goro. Takrat se je pričel pregled usklajenosti črnogorske zakonodaje z zakonodajo EU po posameznih pogajalskih poglavjih (t. i. screening). Pričakuje se, da se bodo prva poglavja odprla konec leta 2012. Ključno za napredek v pogajanjih pa bo predvsem izvajanje reform na področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti ter okrepitev administrativne kapacitete. Republika Slovenija bo še naprej podpirala Črno goro v pristopnem procesu in ji ob tem nudila konkretno, strokovno pomoč, tudi v okviru bilateralne tehnične pomoči.
Makedonija – Ima status kandidatke že od leta 2005. Komisija je letos oktobra že četrtič ugotovila, da država izpolnjuje pogoje za začetek pristopnih pogajanj, da bi začetek pogajanj spodbudil reševanje vprašanja imena in ob tem predlaga oblikovanje pogajalskega okvira, ki bi določal, da mora biti vprašanje imena rešeno v začetni fazi pogajanj. Republika Slovenija podpira začetek pristopnih pogajanj in vse rešitve, ki bi vodile do napredka Makedonije v procesu približevanje EU. Pri tem bo Makedonijo spodbujala h konstruktivnemu pristopu za rešitev vprašanja imena ter ji nudila pomoč in podporo pri nadaljevanju reformnih procesov.
Srbija – Marca 2012 je dobila status kandidatke. Ključni pogoj za začetek pristopnih pogajanj je poleg potrebnega reformnega napredka predvsem nadaljevanje dialoga Beograd-Priština, ki bi pripeljal do normalizacije odnosov s Kosovom. Republika Slovenija bo Srbijo še naprej spodbujala h konstruktivnemu nadaljevanju dialoga Beograd-Priština, gradnji dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja z vsemi državami regije ter k spoštovanju in izvajanju Sporazuma o vprašanjih nasledstva.
Albanija – Glede na letošnje poročilo o napredku bi Albanija, če izpolni še preostale pogoje, ki so ji bili dodeljeni 2010, lahko status kandidatke dobila v letu 2013. Republika Slovenija podpira približevanje Albanije EU in odločitev o statusu kandidatke takoj, ko bo Komisija ocenila, da so pogoji izpolnjeni.
Bosna in Hercegovina – Ostaja država, v kateri je okrepljeno delovanje EU nujno potrebno. Napredek v zadnjem času je nezadosten. V tem trenutku je najpomembnejša izpolnitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdići-Finici, s čimer bo omogočena implementacija Stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma in na tej podlagi tudi možnost kredibilne predaje prošnje za članstvo v EU. Republika Slovenija bo še naprej spodbujala državo oziroma politične voditelje, da si bolj odločno prizadevajo najti kompromisne rešitve za napredek države in dobro državljanov ter izpolnijo cilje, ki so si jih tudi sami zadali v kažipotu za napredek na poti v EU.
Kosovo – Komisija je letos za Kosovo predstavila študijo izvedljivosti glede sklenitve Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Republika Slovenija podpira jasno EU perspektivo Kosova in čimprejšnji začetek pogajanj za sklenitev SAS, pred tem pa mora Kosovo izpolniti določene dodatne pogoje. Ena ključnih nalog kosovske vlade vsekakor še naprej ostaja ureditev vprašanja severa Kosova, s čimer je tesno povezan dialog med Beogradom in Prištino. Ob tem Republika Slovenija poudarja, da mora biti Kosovo aktiven partner dialoga Beograd-Priština in si tudi na svoji strani prizadevati za normalizacijo severa države.
Mednarodno razvojno sodelovanje
Izmed političnih usmeritev EU pa bo Republika Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja posebno pozornost posvetila razpravi o razvojni agendi po letu 2015 ter oblikovanju takšnih ciljev trajnostnega razvoja, ki bodo omogočali uresničitev razvojnih ciljev tisočletja ter tudi drugih predhodno mednarodno dogovorjenih ciljev. Ob tem bo posebno skrb namenila globalnemu partnerstvu za razvoj in vzajemni odgovornosti. Prizadevala si bo tudi za bolj pregledno delovanje in poročanje o projektih razvojnega sodelovanja.
Skupna trgovinska politika
Republika Slovenija se skupaj z drugimi članicami zaveda pomena zunanje trgovine kot enega od ključnih orodij za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja v EU. Slednje potrjujejo tudi napovedi Mednarodnega denarnega sklada, v skladu s katerimi naj bi bilo do leta 2015 90  % gospodarske rasti ustvarjene zunaj EU, od tega tretjina na Kitajskem. Poštena konkurenca, izogibanje protekcionizmu in drugim ukrepom za zaščito notranjih trgov posameznih gospodarskih partneric so tako še vedno ključnega pomena za oživitev gospodarstva na ravni EU.
Čeprav je EU še vedno trdno zavezana k multilateralnemu trgovinskemu sistemu, daje čedalje večji poudarek sklepanju celovitih sporazumov o prosti trgovini s posameznimi državami, saj meni, da ti sporazumi ne samo omogočajo odpiranje novih trgov za evropske proizvode in storitve, temveč so tudi v podporo multilateralni liberalizaciji in regulatornemu dialogu. Republika Slovenija podpira Komisijo v prizadevanjih za sklenitev teh sporazumov. Med prednostnimi izpostavljamo sporazum o prosti trgovini z Indijo, ki je v zaključni fazi ter začetek pogajanj z Japonsko.
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala v razpravah o trgovinskih in investicijskih odnosih s strateškimi partnericami EU. Zavzemala se bo za čimprejšnji začetek pogajanj o investicijskem sporazumu med EU in Kitajsko. Republika Slovenija bo tudi dejavno spremljala nadaljnje aktivnosti za poglobitev trgovinskih in investicijskih odnosov z ZDA v skladu z zaključki Delovne skupine na visoki ravni za rast in zaposlovanje.
Republika Slovenija pripisuje velik pomen doslednega spoštovanja pravil Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: WTO), saj le-to pomembno prispeva k ustvarjanju predvidljivega in preglednega poslovnega okolja. Zavzemala se bo za napredek v pogajanjih o Razvojni agendi iz Dohe v okviru WTO, predvsem na pogajalskih področjih, ki so najbolj zrela za zgodnejši sporazum, kot sta olajševanje trgovine in plurilateralna storitvena iniciativa. Republika Slovenija si bo prizadevala tudi za čimprejšnji zaključek pogajanj za pristop Bosne in Hercegovine, Srbije, Kazahstana in Azerbajdžana k WTO.
Republika Slovenija se zavzema za takšno EU politiko do tujih investicij, ki naj bo bolj ambiciozna od politik, ki so jih oblikovale države članice pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe. Med predlogi zakonodajnih aktov podpira čimprejšnje sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za upravljanje finančnih odgovornosti, povezanih s sodišči za reševanje sporov med vlagatelji in državo, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je EU, katere sprejetje je potrebno za nemoten prenos pristojnosti urejanja področja investicij na raven EU, kot posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe.
Republika Slovenija se bo dejavno vključevala v razpravo o spremembi evropskega režima nadzora izvoza blaga z dvojno rabo na podlagi odzivov na Zeleno knjigo Evropske komisije: »Sistem Evropske unije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo: zagotavljanje varnosti in konkurenčnosti v spreminjajočem se svetu« in v povezane zakonodajne predloge na tem področju. Hkrati si bo na nacionalni ravni prizadevala za učinkovito posodobitev sistema za nadzor blaga, programske opreme in tehnologije z dvojno rabo za omogočanje enake konkurenčnosti slovenskim podjetjem, boljšega dostopa do visokih tehnologij in lažjega privabljanja TNI.
Dejavnosti Republike Slovenije bodo osredotočene tudi na oblikovanje pravil za uradno podprte izvozne kredite tudi na širši mednarodni ravni.
Še naprej se bo zavzemala za ukrepe, ki zagotavljajo odprtost trga, sprostitev zunanje trgovine, internacionalizacijo, odstranjevanje carinskih in necarinskih ovir kot tudi neoviran dostop do strateških surovin, ki so ključnega pomena za perspektivno visokotehnološko industrijo ter zagotavljanje učinkovite zaščite intelektualne lastnine.
Še naprej bo skrbela za ustrezno seznanjenost Komisije z interesi in trgovinskimi ovirami slovenskega gospodarstva pri vstopanju in poslovanju na trgih zunaj EU.