Na podlagi četrtega odstavka 11. člena, četrtega odstavka 12. člena, šestega odstavka 22. člena, petega odstavka 23. člena, drugega odstavka 27. člena in petega odstavka 32. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (v nadaljnjem besedilu: ZUKSB) določa:
1. merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati banke, da so upravičene do ukrepov na podlagi te uredbe,
2. merila in pogoje za določitev in za izvajanje posameznih ukrepov na podlagi te uredbe.
(2) Merila in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati banke, da so upravičene do ukrepov na podlagi te uredbe, se določajo z zahtevami pri oblikovanju poslovne strategije, na podlagi katere Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog medresorske komisije iz 20. člena ZUKSB (v nadaljnjem besedilu: komisija) odloči o izvedbi ukrepov v banki skladno s to uredbo in ZUKSB.
(3) Druga merila in pogoji za določitev ter izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki se urejajo s to uredbo, so:
1. glede povečanja osnovnega kapitala bank in drugih kapitalskih instrumentov banke:
– merila in kriteriji za povečanje osnovnega kapitala bank,
– udeležba banke z lastnimi viri;
2. glede prevzemanja tveganj bank s strani DUTB:
– merila za prevzem tveganj,
– vrste tveganih postavk, ki se lahko prevzamejo in tveganj, ki se lahko krijejo,
– vrste prevzema ali kritja tveganj, vključno z merili,
– pravice za povratni prenos tveganih postavk na banko, ki je deležna ukrepov po tej uredbi,
– vprašanja vrednotenja prenesenih tveganih postavk;
3. glede izdaje poroštva Republike Slovenije za prevzete obveznosti namenske družbe:
– merila in pogoji za dodelitev poroštva države,
– vrste tveganj, ki se lahko krijejo pri izdaji poroštva za obveznosti namenske družbe,
– provizija za izdana poroštva.

(1) Kratice, uporabljene v tej uredbi, pomenijo:
1. ZUKSB pomeni Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12),
2. ZBan-1 pomeni Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12 in 105/12).
(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. banka je banka ali hranilnica s sedežem v Republiki Sloveniji, v katerih se skladno z zakonom lahko izvajajo ukrepi za krepitev stabilnosti bank,
2. DUTB je družba za upravljanje terjatev bank, kakor je opredeljena v ZUKSB,
3. neodvisni cenilec je oseba, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje cenitve posamezne vrste premoženja oziroma podjetij in ki je neodvisna od procesa odločanja o poslih s premoženjem oziroma podjetja, ki je predmet cenitve. Ocene vrednosti premoženja oziroma podjetja, ki jih izdela neodvisni cenilec, morajo biti pripravljene za namen neprisilne prodaje na delujočem trgu v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (International Valuation Standards Committee – IVSC);
4. neplačnik je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima značilnosti dolžnika, katerega finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti se skladno s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 102/08, 3/09, 29/12 in 12/13) razvrščajo v skupino D ali E.
(3) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kakor v ZBan-1.

(1) Upravičeni predlagatelji iz 20. člena ZUKSB lahko po tej uredbi dajo pobudo za izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank za izvajanje naslednjih ukrepov:
1. odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke, tako kakor izhaja iz 11. člena ZUKSB;
2. poroštva države za krepitev stabilnosti bank, in sicer:
– za prevzete obveznosti DUTB iz naslova izdanih obveznic ali drugih finančnih instrumentov ter najetih posojil po 12. in 22. členu ZUKSB,
– za obveznosti namenske družbe po 22. členu ZUKSB;
3. povečanje osnovnega kapitala banke in/ali drugih kapitalskih instrumentov banke, ki se po ZBan-1 upoštevajo pri izračunu kapitala banke.
(2) Pobuda za ukrepe krepitve stabilnosti bank lahko vključuje posamezne ukrepe ali kombinacijo ukrepov, s katerimi se zagotavlja dolgoročna kapitalska ustreznost in dobičkonosno poslovanje banke skladno s to uredbo.

(1) Ukrepi za krepitev stabilnosti bank, določeni s to uredbo, se lahko izvajajo v banki, za katero vlada na predlog komisije in z upoštevanjem dejavnikov iz tretjega odstavka 20. člena ZUKSB ugotovi, da:
1. Banka Slovenije v okviru opravljanja nadzora skladno z ZBan-1 ugotavlja, da banka ne zagotavlja ali v naslednjih 12 mesecih verjetno ne bo sposobna zagotavljati kapitalske ustreznosti skladno z zahtevami Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa, in
2. je zaradi okoliščin iz prejšnje točke ter z upoštevanjem meril iz tretjega odstavka 254. člena ZBan-1 ogrožena stabilnost finančnega sistema.
(2) Komisija poda predlog iz prejšnjega odstavka tega člena vladi vključno z informacijami Banke Slovenije o ukrepih nadzora, ki jih je ta izrekla banki in iz katerih izhajajo ugotovitve o dejstvih iz 1. točke prejšnjega odstavka, ter vključno z mnenjem DUTB glede predlaganega ukrepa.
(3) Komisija v predlogu iz prvega odstavka tega člena poda mnenje glede ogrožene stabilnosti finančnega sistema iz 2. točke prvega odstavka tega člena, z upoštevanjem dejavnikov iz tretjega odstavka 254. člena ZBan-1, skupaj z oceno, ali bi zaradi težav, v katerih se je znašla banka, brez ukrepa na podlagi te uredbe lahko nastali pomembni negativni učinki na poslovanje drugih finančnih družb, na delovanje finančnih trgov ali na splošno zaupanje vlagateljev ter drugih subjektov v stabilno delovanje finančnega sistema.

(1) Banka lahko predloži komisiji pobudo za pomoč v obliki ukrepov na podlagi te uredbe. Pobuda banke mora vsebovati najmanj:
1. pojasnila glede položaja banke z opisom težav in analizo vzrokov za težave, v katerih se je znašla banka, skupaj z ugotovitvami Banke Slovenije glede okoliščin iz prejšnjega člena,
2. predlog ukrepov, ki naj se izvedejo, skupaj z elementi poslovne strategije iz tretjega odstavka tega člena, ki jo v zvezi s temi ukrepi predlaga banka,
3. pojasnila o dosedanjih aktivnostih za povečanje kapitala banke in omejevanje tveganj, ki jih je banka izvedla v zadnjih 12 mesecih in ki zaradi dejavnikov in okoliščin, ki niso odvisne izključno od banke, niso bile uspešne.
(2) Banka, ki da pobudo za izvedbo ukrepa po tej uredbi, mora komisiji in DUTB zagotoviti vse informacije, pojasnila, listine in dokumente, potrebne za presojo upravičenosti in določitev pogojev za izvedbo ukrepa po tej uredbi.
(3) DUTB oziroma komisija na podlagi pobude banke in skladno z ukrepi nadzora Banke Slovenije, iz katerih izhaja, da so pri banki izpolnjene okoliščine iz prejšnjega člena, zahteva od banke, da izdela podrobno realno uresničljivo poslovno strategijo za izvedbo predlaganih ukrepov ter skladno s smernicami delovanja DUTB določi merila in zahteve, ki jih mora upoštevati banka, ter elemente poslovne strategije, zlasti:
1. načrt prestrukturiranja, ki vključuje ukrepe banke za zagotovitev uspešnega dolgoročnega poslovanja banke, skupaj z oceno učinkov predvidenih ukrepov po tej uredbi na sposobnost banke, da zagotavlja dolgoročno dobičkonosno poslovanje, stabilno kapitalsko ustreznost ter kratkoročno in dolgoročno likvidnost,
2. opis ukrepov, s katerimi bo banka zagotovila prispevek k prestrukturiranju z lastnimi sredstvi, sredstvi imetnikov kapitalskih instrumentov banke in z udeležbo novih investitorjev,
3. opis ukrepov, s katerimi bo banka omilila morebitno izkrivljanje konkurence, do katerega bi prišlo zaradi izvajanja ukrepov po tej uredbi,
4. oceno uspešnosti poslovanja banke in učinke na sposobnost zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke in ustrezne likvidnostne pozicije, če ukrepi v skladu s to uredbo ne bi bili izvedeni, ter predvidene posledice teh okoliščin za stabilnost finančnega sistema glede na kriterije iz tretjega odstavka 254. člena ZBan-1,
5. opis ukrepov za zagotavljanje ustreznih informacij DUTB glede uresničevanja poslovne strategije,
6. načrt ukrepov za povečanje obsega posojil, zlasti posojil malim in srednjim podjetjem ter ukrepov za uresničevanje vzdržnega poslovnega modela,
7. opis sprememb glede politike prejemkov in nagrajevanj poslovodstva, zaposlenih in drugih,
8. odločitve pristojnih organov banke o potrditvi zavez, ki izhajajo iz poslovne strategije,
9. vrste in lastnosti delnic banke oziroma drugih kapitalskih instrumentov banke,
10. določitve cene delnic ali drugih instrumentov banke, ki bi jih vplačal DUTB na podlagi te uredbe,
11. opis zahtev za kritje ugotovljene izgube banke, ki je posledica vrednotenja sredstev banke na podlagi te uredbe, v breme obstoječih sredstev banke in v breme sredstev obstoječih imetnikov kapitalskih instrumentov banke,
12. zmanjšanja stroškov poslovanja,
13. omejitve glede izplačevanja dobička v obliki dividend ali drugih izplačil delničarjem, poslovodstvu ali zaposlenim, ki se izplačujejo iz dobička, skladno s pravili Evropske unije o državnih pomočeh,
14. vzpostavitev pogojev za odprodajo naložbe DUTB v načrtovanih okvirih in pogojih,
15. ukrepe za preprečevanje izkrivljanja konkurence skladno s pravili Evropske unije o državnih pomočeh,
16. aktivnosti, s katerimi se zagotavlja izpolnitev obveznosti namenske družbe do upnikov, za katere je bilo izdano poroštvo države po tej uredbi,
17. druge relevantne okoliščine.
(4) Poslovna strategija iz tretjega odstavka tega člena mora v zvezi s prenosom določenih tveganih postavk na DUTB ali namensko družbo vsebovati tudi:
1. podatke o tveganih postavkah, ki se prenašajo,
2. ugotovitve v zvezi z vrednotenjem tveganih postavk po tej uredbi,
3. obrazložitev pozitivnih učinkov prenosa tveganih postavk na izboljšanje kapitalske ustreznosti banke,
4. obrazložitev ukrepov za izboljšanje procesov upravljanja tveganj v banki oziroma v namenski družbi, na katero se prenesejo tvegane postavke, zlasti glede izboljšanja procesov upravljanja s tveganji.

(1) Banka mora v poslovni strategiji izkazati, da bo na podlagi določenih aktivnosti in ukrepov skladno s to uredbo:
1. sposobna zagotoviti dolgoročno vzdržno in uspešno poslovanje, ob predpostavki okrevanja bančnega sektorja in gospodarstva, ter stabilno kapitalsko ustreznost in ustrezno likvidnostno pozicijo,
2. izvedla ukrepe za ustrezno udeležbo lastnih sredstev in sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala banke skladno z ZBan-1, za zagotovitev ciljev iz prejšnje točke in
3. izvedla ukrepe za preprečevanje ali omilitev morebitnega izkrivljanja konkurence, do katerega bi prišlo zaradi izvajanja ukrepov po tej uredbi.
(2) Šteje se, da je strategija za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja dolgoročno vzdržna, če banka na podlagi utemeljenih in upravičenih pričakovanj izkaže, da bo najpozneje v petih letih postala dobičkonosna in sposobna zagotavljati kapitalsko ustreznost iz lastnih sredstev in sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke.
(3) Udeležba lastnih sredstev in sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala banke po ZBan-1, pri ukrepih za povečanje osnovnega kapitala banke in drugih kapitalskih instrumentov banke je pogoj za izvedbo ukrepov po tej uredbi. Pred ustrezno razporeditev stroškov prestrukturiranja se izguba banke iz naslova vrednotenja na podlagi te uredbe pokrije v breme za to razpoložljivih sredstev banke in sredstev obstoječih imetnikov kapitalskih instrumentov banke.
(4) Ukrepi za preprečevanje oziroma omejevanje morebitnega izkrivljanja konkurence so ustrezni, če tako oceni Evropska Komisija v mnenju o skladnosti ukrepa s pravili o državnih pomočeh. Ukrepi za preprečevanje oziroma omejevanje izkrivljanja konkurence lahko obsegajo dezinvestiranje, omejitev širitve poslovne mreže oziroma drugih podobnih aktivnosti banke, preprečitev izvajanja agresivnih poslovnih strategij (na primer tako, da bi posredno povzročil monopolen ali hud oligopolen položaj), ali drugače zmanjšujejo ali preprečujejo škodljive učinke omejevanja oziroma izkrivljanja konkurence, pri čemer se upoštevajo tržni položaj banke in splošne značilnosti ter struktura trga, in cilj ukrepov po tej uredbi.

(1) Komisija v okviru postopka presoje pobude za izvedbo ukrepa po tej uredbi pridobi oceno Banke Slovenije v zvezi s poslovno strategijo glede:
1. učinkov predvidenih ukrepov na kapitalsko ustreznost banke oziroma na sposobnost banke, da v prihodnje zagotavlja kapitalsko ustreznost brez nadaljnjih ukrepov oziroma pomoči DUTB ali države,
2. uporabe metod vrednotenja pri oceni dolgoročne ekonomske vrednosti skladno s to uredbo, vključno z določanjem cene novih delnic oziroma drugih kapitalskih instrumentov ter določanja cene zaradi prenosa tveganih postavk banke na DUTB ali na namensko družbo,
3. sposobnosti banke, da s predvidenimi ukrepi in aktivnostmi zagotovi dolgoročno dobičkonosno poslovanje in stabilno kapitalsko ustreznost.
(2) Komisija lahko v okviru presoje poslovne strategije in na podlagi ocene Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka od banke zahteva, da poslovno strategijo ustrezno prilagodi.

(1) Sklep vlade o uporabi ukrepa na podlagi te uredbe vsebuje odložni pogoj, ki izvedbo ukrepa veže na prejem pozitivnega mnenja Evropske komisije o skladnosti ukrepa s pravili o državnih pomočeh.
(2) Vlada na podlagi mnenja Evropske komisije, iz katerega izhajajo dodatne zahteve glede skladnosti ukrepa s pravili o državnih pomočeh, lahko zahteva od banke ustrezno prilagoditev poslovne strategije.

(1) Na podlagi odločitve vlade o uporabi ukrepa na podlagi te uredbe in po prejemu pozitivnega mnenja Evropske komisije o skladnosti ukrepa s pravili o državnih pomočeh DUTB sklene z banko pogodbo o izvedbi potrjenih ukrepov skladno s poslovno strategijo.
(2) DUTB lahko po sklenitvi pogodbe iz prejšnjega odstavka na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUKSB da komisiji pobudo za dodatne omejitve bankam, ki so deležne ukrepov na podlagi te uredbe, s katerimi se zagotovijo pogoji za odprodajo kapitalske naložbe DUTB v banko, če:
1. odprodaja naložbe DUTB v načrtovanih okvirih in pogojih ni uresničljiva zaradi spremenjenih okoliščin na finančnih trgih in drugih zunanjih okoliščin, ki niso odvisne izključno od banke oziroma DUTB, in
2. predlagane omejitve za banko po mnenju Banke Slovenije ne vplivajo na sposobnost banke, da zagotavlja dolgoročno dobičkonosno poslovanje in stabilno kapitalsko ustreznost skladno s potrjeno poslovno strategijo.
(3) Za predloge DUTB iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 5. člena te uredbe.

Ukrep povečanja osnovnega kapitala banke in drugih kapitalskih instrumentov banke se lahko izvede z denarnim vplačilom novih navadnih delnic banke ali z denarnim vplačilom drugih kapitalskih instrumentov banke, ki se po ZBan-1 upoštevajo pri izračunu kapitala banke.

(1) Kapitalska naložba v navadne delnice banke ali druge kapitalske instrumente se izvede na podlagi sklepa skupščine banke ali drugega organa banke, ki je pooblaščen za odločanje o povečanju osnovnega kapitala banke z izdajo novih navadnih delnic banke oziroma drugih kapitalskih instrumentov pod pogoji, določenimi skladno s to uredbo.
(2) Emisijska vrednost navadnih delnic banke, ki jih vplača DUTB na podlagi te uredbe, se določi največ v višini, ki je določena za novo delnico na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca podjetij z upoštevanjem pravil vrednotenja na podlagi te uredbe.
(3) Donosnost drugih kapitalskih instrumentov banke, ki jih vplača DUTB na podlagi te uredbe, se določi z upoštevanjem profila tveganja banke, značilnosti kapitalskega instrumenta, vključno z njegovo ravnijo podrejenosti, tveganja, donosnosti ter drugih lastnosti instrumenta.
(4) Vpis in vplačilo navadnih delnic in drugih kapitalskih instrumentov banke se na podlagi javne ponudbe (prospekta) najprej ponudi obstoječim delničarjem in drugim (zasebnim) investitorjem, da se zagotovi minimalna udeležba sredstev DUTB za potrebe dokapitalizacije banke.
(5) DUTB na podlagi javne ponudbe kapitalskih instrumentov vpiše tiste kapitalske instrumente banke, ki jih niso vpisali investitorji na podlagi prejšnjega odstavka, pod pogojem da že prvotno objavljeni prospekt določa ustrezno znižanje emisijske vrednosti delnic oziroma ustrezno višji donos drugih kapitalskih instrumentov banke, ki jih vpiše DUTB.
(6) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena lahko DUTB izvede vplačilo v navadne delnice banke tudi na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu nadzora v banki, ki določa pogoje za povečanje osnovnega kapitala banke skladno z ZBan-1.

(1) Če je banka, pri kateri so podane okoliščine iz 4. člena te uredbe, zaradi katerih bi bila banka upravičena do ukrepov po tej uredbi, v postopku združevanja ali drugem postopku, v katerem sodeluje druga banka kot prevzemna družba za del ali celotno banko v težavah, se lahko ukrep povečanja osnovnega kapitala in/ali vplačila drugih kapitalskih instrumentov izvede tudi v prevzemni banki, če se s tem na učinkovitejši način dosežejo cilji pomoči banki v težavah.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvede v prevzemni banki, če:
1. bi zaradi učinkov združitve po oceni Banke Slovenije obstajalo tveganje, da prevzemna družba po prevzemu ne bo sposobna zagotavljati kapitalske ustreznosti skladno z zahtevami Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa,
2. prevzemna banka ni sposobna pravočasno zagotoviti kapitalske ustreznosti iz prejšnje točke brez ukrepa DUTB za povečanje osnovnega kapitala in/ali vplačila drugih kapitalskih instrumentov prevzemne banke in
3. bi bili ob neuspeli ali nepravočasni združitvi stroški ukrepov po tej uredbi v banki, pri kateri so podane okoliščine iz 4. člena te uredbe, nesorazmerno višji.
(3) Ne glede na prejšnji člen se povečanje osnovnega kapitala ali drugih kapitalskih instrumentov prevzemne banke po tem členu lahko izvede brez predhodne javne ponudbe, če so k vpisu novih delnic in drugih instrumentov pred vpisom s strani DUTB povabljeni vsi obstoječi delničarji bank, ki se združujeta.
(4) Ne glede na prejšnji člen lahko DUTB vpiše nove delnice in druge kapitalske instrumente prevzemne banke po enaki emisijski vrednosti, ki je določena za druge investitorje (brez dodatnega znižanja), če so pri določanju menjalnega razmerja v postopku združevanja ustrezno upoštevana načela vrednotenja iz te uredbe.

(1) DUTB lahko odplačno prevzame premoženje banke skladno z 11. členom ZUKSB tako, da pridobi ali z drugimi sredstvi krije tveganja banke pod pogoji, določenimi s to uredbo.
(2) DUTB odplačno pridobi tveganja banke z odplačnim prevzemom tveganih postavk tako, da banka vsa upravičenja iz naslova določenih tveganih postavk dokončno prenese na DUTB (dokončni prenos lastninske pravice oziroma drugih upravičenj), DUTB pa banki zagotovi nadomestilo skladno s to uredbo. DUTB lahko odplačno prevzame tvegane postavke banke le, če se v banki hkrati izvedejo ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke skladno s to uredbo v višini, da se zagotovi kapitalska ustreznost banke v skladu z zahtevami nadzornika bančnega sistema.

(1) Tvegane postavke so postavke sredstev ali zunajbilančne postavke, kot so opredeljene v Klasifikaciji zunajbilančnih postavk (potencialnih terjatev), ki je Priloga 1 te uredbe in njen sestavni del, ter za katere mora banka izračunavati kapitalske zahteve po ZBan-1 in:
1. terjatve in potencialne terjatve banke do neplačnikov ali
2. druge terjatve, kapitalske naložbe, nepremičnine in drugo premoženje, ki pomembno zmanjšuje sposobnost banke, da v prihodnosti zagotavlja kapitalsko ustreznost skladno z zahtevami Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa.
(2) Kot tvegane postavke se v skladu s to uredbo upoštevajo sredstva in zunajbilančne postavke, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012 in se uvrščajo v eno od naslednjih kategorij:
1. terjatve in potencialne terjatve banke do neplačnikov, če vrednost glavnice in natečenih obresti na dan vrednotenja presega znesek 500.000 eurov,
2. kapitalske naložbe banke v delnice ali deleže v osnovnem kapitalu gospodarskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, ki jih je banka pridobila na podlagi realizacije pravic zavarovanja, ki so bile ustanovljene v korist banke na tej kapitalski naložbi, ali ki jo je banka pridobila pri povečanju osnovnega kapitala dolžnika s plačilom stvarnega vložka, katerega predmet so bile terjatve banke do tega dolžnika,
3. nepremičnine, ki jih je banka pridobila na podlagi realizacije pravic zavarovanja, ki so bile ustanovljene v korist banke na tej nepremičnini.
(3) Med tvegane postavke se uvrstijo tudi sredstva ali izvenbilančne postavke banke, ki ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev med tvegane postavke, kot so določene v prvem in drugem odstavku tega člena, če DUTB ali banka utemeljita, da bo pridobitev teh sredstev ali zunajbilančnih postavk povečala učinkovitost upravljanja DUTB ali povečala zaupanje v banko.
(4) Za namene drugega odstavka tega člena se kot dan pridobitve sredstev in zunajbilančnih postavk s strani banke šteje:
1. za terjatve – dan sklenitve osnovne pogodbe med banko in dolžnikom oziroma v primeru potencialne terjatve z dolžnikovim upnikom, ne glede na datum izplačila sredstev,
2. za kapitalske naložbe – dan pridobitve terjatve, ki je bila zavarovana s to kapitalsko naložbo oziroma je bila prenesena kot stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala dolžnika, in
3. za nepremičnine – dan pridobitve terjatve, ki je bila zavarovana s to nepremičnino.
(5) Pri presoji dneva pridobitve terjatve za banko se ne upoštevajo morebitne spremembe ali dopolnitve osnovne pogodbe glede preoblikovanja (prestrukturiranja) bistvenih elementov terjatve (obresti, ročnost, znesek). Prav tako se pri presoji dneva pridobitve terjatve ne upoštevajo morebitni dogovori med banko in dolžnikom, s katerimi banka dolžniku odobri novo posojilo za poplačilo terjatve po predhodni (osnovni) pogodbi z dolžnikom.
(6) DUTB lahko prevzame tvegane postavke banke, ki predstavljajo kapitalsko naložbo ali nepremičnino le, če je banka kadarkoli v zadnjih 12 mesecih izvedla aktivnosti za odprodajo teh sredstev pod tržnimi pogoji, ki pa niso bile uspešne ali pa bi bile uspešne le v primeru, če bi se prodajna cena določila bistveno nižje od realne tržne vrednosti tega premoženja. DUTB lahko prevzame kapitalsko naložbo ali nepremičnino banke tudi v primeru, če banka v zadnjih 12 mesecih ni izvedla aktivnosti za odprodajo teh sredstev, ker je zaradi objektivnih okoliščin, ki obstajajo na trgu, utemeljeno pričakovala, da takšna prizadevanja ne bodo uspešna (glede na kriterije iz prejšnjega stavka).

(1) Banka in DUTB z upoštevanjem meril iz prejšnjega člena v poslovni strategiji določita tvegane postavke, ki se na podlagi te uredbe prenesejo na DUTB.
(2) Tvegane postavke iz prejšnjega odstavka se določijo z upoštevanjem učinkov teh tveganih postavk na sposobnost banke za zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke in glede na cilje posameznega ukrepa.

(1) Tvegane postavke banke se za namen prenosa tveganj na DUTB na podlagi te uredbe ovrednotijo na podlagi realne dolgoročne ekonomske vrednosti sredstev.
(2) Banka oceni realno dolgoročno ekonomsko vrednost sredstev v skladu s to uredbo, oceno pa potrdi pooblaščeni neodvisni revizor. Ocena sredstev se izvede po stanju na dan prenosa na DUTB.
(3) Realna dolgoročna ekonomska vrednost sredstva je vrednost, ki jo je za sredstvo razumno pričakovati v stabilnem finančnem sistemu, potem ko prenehajo krizni pogoji. Ocena realne dolgoročne ekonomske vrednosti sredstva temelji na tržnih podatkih ter realističnih in primernih predpostavkah glede bodočih denarnih tokov skladno s pravili EU o državnih pomočeh.

(1) DUTB imenuje neodvisnega revizorja, ki pred izvedbo ukrepov na stroške banke preveri:
1. pravilnost izdelave ocene realne dolgoročne ekonomske vrednosti sredstev, ki so predmet prenosa na DUTB,
2. ustreznost določanja višine odbitkov po 23. členu te uredbe pri določanju cene ob prenosu tveganih postavk na DUTB in
3. pravilnost predvidenih učinkov vrednotenja na kapitalsko ustreznost banke.
(2) DUTB lahko za vrednotenje sredstev zaradi prenosa na DUTB po tej uredbi kot pooblaščenega neodvisnega revizorja imenuje osebo, ki v preteklih treh letih ni sodelovala z banko v zvezi s storitvami vrednotenja ali revidiranja in ki ni kako drugače poslovno povezana z banko.

(1) Pri vrednotenju terjatev oziroma potencialnih terjatev je treba izhajati iz diskontirane vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz teh terjatev oziroma iz unovčitev zavarovanj teh terjatev.
(2) Pri oceni vrednosti iz prejšnjega odstavka je treba za del terjatev, za katere se ocenjuje, da ne bodo poplačane, upoštevati sedanjo vrednost pričakovanih denarnih tokov iz unovčitve prejetih zavarovanj za te terjatve. Za ta namen je treba oceniti realno možnost povračila terjatev od porokov oziroma garantov oziroma pošteno vrednost zavarovanj z nepremičninami in premičninami v skladu z 19. členom te uredbe in pošteno vrednost zavarovanj z delnicami oziroma deleži v kapitalu družb v skladu z drugim in tretjim odstavkom 20. člena te uredbe. Pripadajoča zavarovanja se pri oceni vrednosti terjatev oziroma potencialnih terjatev lahko upoštevajo le v primeru, če banka razpolaga z vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere je unovčitev zavarovanj pravno izvršljiva, in če so ta zavarovanja unovčljiva v razumnem roku. Zavarovanja z nepremičninami se za ta namen ovrednotijo v vrednosti, ki ostane po odbitku zneskov vseh obveznosti, katerih izpolnitev je zavarovana z isto nepremičnino in so pri tej nepremičnini vknjižene z boljšim vrstnim redom, oziroma po odbitku sorazmernega dela zneskov tistih obveznosti, ki so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z istim vrstnim redom.
(3) Vrednotenje terjatev oziroma potencialnih terjatev in zavarovanj se z upoštevanjem prvega in drugega odstavka tega člena izvede v skladu z Metodologijo za ocenjevanje realne dolgoročne ekonomske vrednosti kreditnih terjatev, ki je Priloga 2 te uredbe in njen sestavni del.

(1) Banka nepremičnine ovrednoti na podlagi cenitvenega poročila, ki ga izdela neodvisni cenilec in ki ni starejše od enega leta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko neodvisni cenilec kot oceno vrednosti (dokončane) stanovanjske nepremičnine uporabi posplošeno tržno vrednost, ki je določena z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin in jo objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije. Posplošena tržna vrednost se lahko kot ocena vrednosti nepremičnine uporabi le za stanovanjske nepremičnine, če ta ne presega vrednosti 500.000 eurov. Posplošeno tržno vrednost neodvisni cenilec, popravi z uporabo ustreznega odbitka, kadar oceni, da je to glede na značilnosti konkretne stanovanjske nepremičnine potrebno.
(3) Neodvisni cenilec mora v cenitvi upoštevati stanje nepremičnine na dan prenosa na DUTB.
(4) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vrednotenje premičnin, na katerih so ustanovljene pravice zavarovanja v korist banke za zavarovanje terjatev banke.

(1) Banka kapitalske naložbe ovrednoti po pošteni vrednosti skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, določenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov skladno z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 320 z dne 29. 11. 2008, str. 1), in sicer po tržni ceni z delujočega trga, če ta ni znana, pa po pošteni vrednosti na podlagi tehnike ocenjevanja vrednosti z največjo možno uporabo tržnih vhodnih podatkov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek banka kapitalsko naložbo, ki presega 10-odstotni delež v kapitalu družbe in je hkrati knjigovodska vrednost te naložbe večja od 1 milijona eurov, ovrednoti na podlagi cenitvenega poročila neodvisnega cenilca podjetij. Cenitveno poročilo v tem primeru ne sme biti starejše od enega leta.
(3) Če je ocenjena vrednost naložbe v kapitalske instrumente iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, z izjemo ocenjene vrednosti po tržni ceni z delujočega trga, višja od revidirane knjigovodske vrednosti teh delnic oziroma deleža družbe izdajateljice (knjigovodska vrednost delnice = celotni kapital družbe/(število delnic – število lastnih delnic)), se naložba ovrednoti po (nižji) revidirani knjigovodski vrednosti teh delnic oziroma deleža družbe izdajateljice.

(1) Banka in DUTB v zvezi z ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke v skladu s to uredbo in upoštevanjem meril iz 14. člena te uredbe opredelita tvegane postavke, ki se odplačno prenesejo na DUTB, ter opredelita vrsto in višino (vrednost) nadomestila, ki ga DUTB zagotovi banki za prenos tveganih postavk na podlagi te uredbe.
(2) Obseg prevzetih sredstev in zunajbilančnih postavk banke, ki izpolnjujejo merila iz 14. člena te uredbe, se določi v skladu s 15. členom te uredbe, pri čemer se tvegane postavke za namene prenosa na DUTB razvrščajo v skupine glede na dejavnost, s katero se te tvegane postavke povezujejo in za katere se določa skupna strategija upravljanja. Pri prenosu skupin tveganih postavk na DUTB se najprej prenašajo tiste skupine tveganih postavk, ki za banko pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti predstavljajo največje breme.
(3) Višina nadomestila za odplačni prevzem tveganih postavk je enaka vrednosti sredstev, ki se za namen prenosa tveganih postavk na DUTB določi v skladu s to uredbo.
(4) Če ima banka do posameznega neplačnika poleg terjatev, ki ustrezajo merilom iz 14. člena te uredbe, tudi kapitalske naložbe v tej osebi, ki z vidika upravljanja s tveganji predstavljajo za banko poslovno celoto, se lahko te kapitalske naložbe prenesejo na DUTB skupaj s prenesenimi terjatvami ne glede na merila iz prvega odstavka 14. člena te uredbe.

(1) DUTB zagotovi plačilo ustreznega nadomestila pri odplačnem prevzemu tveganih postavk banke praviloma z izdajo in izročitvijo obveznic DUTB, za katere je izdano poroštvo Republike Slovenije.
(2) DUTB lahko za plačilo ustreznega nadomestila pri odplačnem prevzemu tveganih postavk banke pri banki, v kateri se izvajajo ukrepi, najame tudi posojilo s poroštvom Republike Slovenije ali zagotovi druge vire financiranja skladno s statutom in smernicami delovanja DUTB za odplačni prevzem tveganih postavk.

(1) Vrednost sredstev, ki se kot tvegane postavke prenašajo na DUTB, se določi glede na ocenjeno realno dolgoročno ekonomsko vrednost teh sredstev, zmanjšano za stroške refinanciranja DUTB.
(2) Stroški refinanciranja DUTB se upoštevajo pri določanju vrednosti sredstev ob prenosu tako, da se diskontna stopnja poveča za obrestno mero zadolževanja DUTB, pri čemer se upošteva naslednja doba unovčevanja sredstev:
1. za kapitalske naložbe – 2 leti,
2. za nepremičnine – 4 leta,
3. za terjatev – doba zapadlosti terjatve, vendar ne pozneje od 31. decembra 2017.
(3) Vrednost sredstev se lahko za namen prenosa na DUTB dodatno zniža za pričakovane stroške upravljanja s temi sredstvi v okviru DUTB, pri čemer znižanje iz tega naslova ne sme presegati 3 % vrednosti sredstev po diskontiranju.
(4) Pri določanju pričakovanih stroškov upravljanja se upoštevajo povprečni stroški banke pri upravljanju premoženja in morebitne izgube oziroma donosi iz naslova upravljanja.

(1) DUTB lahko v šestih mesecih po dnevu prenosa sredstev banke na DUTB uveljavlja v razmerju do banke pravico do povratnega prenosa določenih sredstev, ki so bila prenesena na DUTB na podlagi te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena. Pravica do povratnega prenosa po tej uredbi se uredi v pogodbi med banko in DUTB.
(2) DUTB lahko pravico do povratnega prenosa premoženja uveljavlja pod pogojem:
1. če se po izvedbi prevzema premoženja v zvezi s prevzetim premoženjem ugotovijo napake ali pomanjkljivosti, ki so obstajale na dan prenosa in se štejejo kot stvarne ali pravne napake prodane stvari skladno z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja,
2. če zaradi ugotovljenih napak DUTB ne more uresničiti namena skladno z zakonom in
3. če DUTB ne more kako drugače odpraviti ugotovljenih napak ali nadomestiti škode zaradi napake (na primer z uveljavljanjem pravic iz naslova zavarovalne pogodbe, uveljavljanjem odgovornosti izvajalca za napake pri gradnji).
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena DUTB ne more uveljavljati pravice do povratnega prenosa, če premoženja ne more vrniti ali ga ne more vrniti v stanju, v kakršnem je bilo prejeto. V tem primeru DUTB namesto pravice do povratnega prenosa uveljavlja v razmerju do banke povračilo škode, ki je nastala zaradi ugotovljene napake na premoženju.

(1) Poroštvo Republike Slovenije se lahko izda za obveznosti DUTB iz naslova zadolževanja na finančnem ali medbančnem trgu, da bi DUTB zagotovil ustrezno nadomestilo banki za odplačni prenos premoženja bank na DUTB.
(2) Poroštvo Republike Slovenije za obveznosti DUTB se lahko izda tudi za obveznosti iz naslova obveznic, ki so vplačane s prenosom določenega premoženja bank, ki predstavlja tvegane postavke, na DUTB.

(1) Poroštvo Republike Slovenije iz prvega odstavka prejšnjega člena se izda za tiste obveznosti DUTB, pri katerih so izpolnjene zahteve, kot jih določa Evropska centralna banka glede primernosti premoženja za zavarovanje terjatev Evropske centralne banke iz naslova izvajanja denarne politike.
(2) Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka morajo biti glede obveznosti, za katere se izda poroštvo Republike Slovenije skladno s to uredbo, izpolnjene tudi naslednje zahteve:
1. skupna vrednost glavnice je največ v višini, ki je enaka skupni vrednosti premoženja, ki se prenese na DUTB, na dan prenosa,
2. pogodbeni pogoji in druge zaveze pogodbe ali listine o zadolžitvi morajo biti v bistvenih elementih primerljivi tistim, o katerih se za istovrstne posle dogovori Republika Slovenija.
(3) Ugotovitev, da so v zvezi z obveznostmi izpolnjene lastnosti, ki se zahtevajo glede primernosti premoženja za zavarovanje terjatev Evropske centralne banke iz naslova izvajanja denarne politike, učinkuje izključno za odločanje o upravičenosti izdaje poroštva države in ne prejudicira ali izključuje drugačne ocene v okviru izvajanja denarne politike Evropske centralne banke.

V zvezi s terjatvami države do DUTB iz naslova izplačanega poroštva (regresna pravica) se lahko v pogodbi določijo pravice zavarovanja na premoženju DUTB ali druga jamstva v korist države za poplačilo terjatev iz naslova regresne pravice.

(1) Na podlagi odločitve vlade o potrditvi poroštva države za obveznosti DUTB lahko DUTB začne ali nadaljuje postopek zadolževanja. O poteku postopka zadolževanja mora DUTB obveščati ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Po končanem postopku zadolževanja DUTB ministrstvu, pristojnemu za finance, predloži listino o zadolževanju.
(3) Poroštveno pogodbo ali listino o izdaji poroštva podpiše minister, pristojen za finance.

(1) Vlada s sklepom o izdaji poroštva določi višino letne provizije za izdano poroštvo DUTB. Ministrstvo, pristojno za finance, pripravi predlog višine letne provizije glede na ročnost poroštvene pogodbe, skladno z Merili za določitev višine letne provizije glede na ročnost poroštvene pogodbe, ki so Priloga 3 te uredbe in njen sestavni del.
(2) Provizija za izdano poroštvo se plačuje kvartalno vnaprej, na transakcijski račun proračuna Republike Slovenije in se med trajanjem poroštva ne povečuje.

(1) Tvegane postavke banke se prenesejo na namensko družbo v skladu s to uredbo, če se s prenosom tveganih postavk izboljša sposobnost banke glede zagotavljanja dolgoročne kapitalske ustreznosti skladno z zahtevami Banke Slovenije ali drugega pristojnega nadzornega organa in sposobnost ponovne vzpostavitve dolgoročno uspešnega poslovanja. Banka lahko prenese tvegane postavke na namensko družbo le, če se v banki hkrati izvedejo ukrepi za povečanje osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov v višini, da se zagotovi kapitalska ustreznost banke v skladu z zahtevami nadzornika bančnega sistema.
(2) Namenska družba lahko pridobi poroštvo Republike Slovenije skladno s to uredbo za obveznosti namenske družbe iz naslova zadolževanja na finančnem ali medbančnem trgu zato, da bi zagotovila ustrezno nadomestilo banki za odplačni prenos premoženja banke na namensko družbo.
(3) Poroštvo Republike Slovenije za obveznosti namenske družbe se lahko izda tudi za obveznosti namenske družbe iz naslova obveznic, ki jih izda namenska družba in so vplačane s prenosom določenega premoženja bank, ki predstavlja tvegane postavke, na namensko družbo.
(4) Za odplačni prenos tveganih postavk banke na namensko družbo se uporabljajo določbe 3. poglavja in podpoglavja 3.1 ter podpoglavja 3.2 te uredbe, če ni v tem poglavju določeno drugače.

Poroštvo Republike Slovenije za obveznosti namenske družbe se izda, če so izpolnjena naslednja merila in kriteriji glede:
1. ustanovitve in upravljanja namenske družbe,
2. premoženja, ki ga banke ustanoviteljice prenesejo na namensko družbo,
3. lastnosti obveznic oziroma posojil, za katere se izdaja poroštvo.

(1) Delničarji namenske družbe, ki je upravičena do poroštva za svoje obveznosti po tej uredbi, so lahko poleg DUTB le banke, ki izpolnjujejo merila iz 4. člena te uredbe, ki na namensko družbo odplačno prenesejo tvegane postavke iz 14. člena te uredbe.
(2) Dejavnost namenske družbe mora biti omejena izključno na dejavnost upravljanja sredstev, ki se prenesejo na namensko družbo v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Pravila upravljanja namenske družbe morajo zagotoviti učinkovito upravljanje prenesenega premoženja glede na lastnosti posameznih kategorij premoženja, vključno z izterjavo in unovčevanjem tega premoženja.

(1) Poroštvo Republike Slovenije za obveznosti namenske družbe iz drugega odstavka 30. člena te uredbe se izda za tiste obveznosti namenske družbe (izdanih obveznic in bančnih posojil), pri katerih so izpolnjene naslednji pogoji:
1. skupna vrednost glavnice je največ v višini, ki je enaka skupni vrednosti sredstev, ki se prenesejo na namensko družbo na podlagi te uredbe,
2. pogodbeni pogoji in druge zaveze iz pogodbe ali listine o zadolžitvi morajo biti v bistvenih elementih primerljivi tistimi, o katerih se za istovrstne posle dogovori Republika Slovenija.
(2) V zvezi s terjatvami države do namenske družbe iz naslova izplačanega poroštva (regresna pravica) se lahko v poslovni strategiji določijo pravice zavarovanja na premoženju namenske družbe ali druga jamstva ustanoviteljic za poplačilo terjatev države iz naslova regresne pravice.

(1) Vlada s sklepom o izdaji poroštva določi višino letne provizije za izdano poroštvo namenski družbi. Ministrstvo, pristojno za finance, pripravi predlog višine letne provizije glede na ročnost poroštvene pogodbe na podlagi meril iz Priloge 3 te uredbe.
(2) Provizija za izdano poroštvo se plačuje kvartalno vnaprej, na transakcijski račun proračuna Republike Slovenije in se med trajanjem poroštva ne povečuje.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.