Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl.US:U-I-176/08-10, 40/12-ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 15. redni seji 14. 2. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjske zazidave »Rubnik« na Spodnji Polskavi
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt stanovanjske zazidave »Rubnik« na Spodnji Polskavi, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. projekta 1/2010, v septembru 2012.
V skladu z odločbo Ministrstva za okolje, Direktorat za okolje, št. 35409-249/2010, dne 2. 10. 2010, je bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Sestavni del postopka celovite presoje je tudi izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.
Okoljsko poročilo, hidrološko-hidravlična študija ter mnenje MOP o ustreznosti okoljskega poročila, so sestavni del odloka.
Okoljsko poročilo za OPPN stanovanjske zazidave »Rubnik«, je v avgustu 2011 izdelal OIKOS svetovanje za razvoj d.o.o., Kamnik, s številko projekta 1342/11.
Hidrološko-hidravlično študijo za območje OPPN Rubnik na Spodnji Polskavi, je v maju 2011 izdelal OIKOS svetovanje za razvoj d.o.o., Kamnik, s številko projekta 1310/11.
2. člen
(sestavni deli OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del, smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora in okoljsko poročilo.
Kartografski del obsega:
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA
1.1 Izsek iz kartografske dokumentacije k planu 1:5000;
1.2 Ortofoto posnetek območja;
1.3 Katastrski načrt v merilu 1:1000;
1.4 Geodetski načrt območja v merilu 1:500;
2 NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE
2.1 Načrt gradbenih parcel v katastrski situacij v merilu 1:1000;
2.2 Ureditveno območje z načrtom parcelacije v merilu 1:500;
2.3 Prikaz prostorske ureditve z ureditvenim območjem v merilu 1:500;
2.4 Tehnični elementi za zakoličenje objektov v merilu 1:500;
3 NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
3.1 Zasnova cestnega omrežja v merilu 1:5000;
3.2 Zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture v merilu 1:500;
3.3 Prikaz skupnega vplivnega območja v merilu 1:500;
3.4 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave in obrambo v merilu 1:500;
3.5 Karakteristični prerezi v merilu 1:500.
Tekstualni del obsega:
1.0 Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;
1.1 Ureditveno območje OPPN;
1.2 Vplivno območje;
1.3 Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji;
1.4 Opis rešitev načrtovanih objektov in površin;
1.5 Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje;
2. Zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture;
3. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
4. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
5. Tolerance;
6. Načrt parcelacije;
7. Etapnost izvedbe;
8. Obveznosti investitorjev in izvajalcev;
8.1 Splošne obveznosti;
8.2 Posebne obveznosti;
9. Končne določbe.
IV. SEZNAM PRILOG OPPN:
IV/1 POVZETEK ZA JAVNOST
IV/2 IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA
2.1 Prostorski plan občine
IV/3 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN
IV/4 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA SMERNIC
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
IV/5 OSTALA DOKAZILA IN STROKOVNE PODLAGE
1. Odločba Ministrstva za okolje in prostor o tem, da je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje št. 35409-249/2010, dne 2. 12. 2010.
2. Okoljsko poročilo za OPPN, št. 1342/11, izdelal v avgustu 2011, OIKOS d.o.o., Kamnik.
3. Hidrološko-hidravlična študija za območje OPPN Rubnik na Spodnji Polskavi, št. naloge 1310/2011, izdelal v maju 2011, OIKOS d.o.o.
4. Mnenje Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila št. 35409-249/2010/12, z dne 7. 11. 2011.
5. Odločba Ministrstva za kmetijstvo in okolje o potrditvi plana OPPN, št. 35409-249/2010/18, z dne 17. 8. 2012.
6. Strokovna podlaga Ureditev EE omrežja za napajanje stanovanjske zazidave Rubnik na Spodnji Polskavi, št. naloge 32/12-SB, izdelal v januarju 2012, ELEKTRO Maribor, d.d., Maribor.
7. Strokovna podlaga Izvedba TK kabelske kanalizacije za predvideno stanovanjsko zazidavo Rubnik, št. naloge 1/2010, izdelal GVO d.o.o., Ljubljana.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(opis prostorske ureditve)
Z občinskim podrobnim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorsko ureditev in gradnjo stanovanjskih objektov s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
Lokacija se nahaja v JZ delu naselja Spodnja Polskava, na območju t.i. Gmajne. Območje na vzhodni, severni in južni strani meji na območje, ki je pozidano s stanovanjskimi in drugimi objekti, na Z strani so kmetijske oziroma gozdne površine.
4. člen
(ureditveno območje)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjske zazidave »Rubnik« na Spodnji Polskavi obsega zemljiške parcele št. 1336/219, 1336/220, 1336/221, 1336/222, 1336/223, 1336/224, 1336/225, 1336/226, 1336/227, 1336/228, 1336/229, 1336/230, 1336/231, 1336/232, vse k.o. Spodnja Polskava in meri cca 10.144 m2.
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.
Izgradnja primarnih komunalnih vodov za potrebe območja OPPN se lahko vrši tudi na parcelah izven ureditvenega območja.
5. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:
– vse parcele oziroma dele parcel znotraj sklenjene meje ureditvenega območja;
Vplivno območje v času uporabe obsega:
– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja;
– del parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe območja.
Prikaz skupnega vplivnega območja je razvidna iz lista št. 3.3 Prikaz skupnega vplivnega območja v merilu 1:500.
Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja sega izven ureditvenega območja OPPN.
Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja znotraj območja: gradnja objektov znotraj ureditvenega območja mora biti skladna z regulacijskimi elementi (odmiki, gradbeno linijo in gradbeno mejo) prikazani na načrtu: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 2.4).
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Načrtovano prostorsko ureditev obkroža obstoječa stavbna struktura, razen na zahodni strani območje, kjer so gozdne površine.
Vsa potrebna komunalna in ostala javna infrastruktura bo navezana na dograjene primarne vode.
Predvidena ureditev in objekti ne bodo vplivali na osončenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom.
7. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi morajo biti skladni z elementi prikazani na situaciji: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 2.4)
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo OPPN;
– gradbena linija (GL) – je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo prekoračiti;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost;
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje je razdeljeno na enajst gradbenih parcel velikosti od 664 m2 do 970 m2, na katerih so stanovanjski objekti, z možnostjo postavitve enostavnih objektov – nadstrešnic za parkiranje osebnih vozil, vrtne lope.
Cestno omrežje poteka med parcelami z obračališčem in se na južni strani navezuje na obstoječo ulico s parc. št. 1336/125, kategorizirano javno pot št. JP št. 940812 Spodnja Polskava–Gaj. Predvidena je še površina za ekološki otok v velikosti 34 m2.
9. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
V območju je predvidena izgradnja enajstih enodružinskih stanovanjskih objektov z infrastrukturo. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do bruto 30 %) nameniti opravljanju dejavnosti in sicer delu na domu brez prekomernih vplivov na bivanjsko okolje, ki se odvijajo v zaprtih prostorih (nap. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške storitve …).
10. člen
(vrste gradenj)
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov z infrastrukturo.
– gradnja pokritih parkirišč;
– postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– postavitev pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev ulice, zasaditev);
– sončne celice, fotovoltaika na strehah.
11. člen
(tipologija pozidave)
Stanovanjski objekti so predvideni v etažnosti: pritličje in mansarda (P+M). Zasnovani so ob predvideni notranji cesti območja. Predvidena so pokrita parkirišča – nadstrešnice.
12. člen
(gabariti objektov)
Stanovanjski objekti:
Zasnova tlorisnega gabarita stanovanjskih objektov je podolgovata – dolžina maks. 12,00 m, širina maks. 10,00 m.
Zasnova tlorisnega gabarita je lahko tudi drugačna – atrijske izvedbe, vendar mora biti znotraj gradbene meje, ki je razvidna iz lista 2.4 Tehnični elementi za zakoličenje objektov.
13. člen
(oblikovanje zunanje podobe objekta)
Objekti so situativno postavljeni vzporedno z stanovanjsko ulico. Gradbene linije ob cesti ni mogoče spreminjati. Višina kolenčnega zidu je max. 1,20 m + zidna lega. Strehe objektov so simetrične, dvokapnice s čopi, smer slemena je vzdolž daljše stranice, naklon je od 30°–45°, izjemoma je lahko naklon manjši za potrebe fotovoltaike, vendar ne manj kot 30°. Pri atrijski izvedbi objekta so lahko strehe v obliki črke L, ali T. Odpiranje strešin s frčadami je dovoljeno. Prostore v mansardi je možno osvetljevati tudi s strešnimi okni. Višina objektov je razvidna iz grafične priloge 3.6 Karakteristični prerezi (kote slemen, kote do kapi).
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
Pri fasadnih odprtinah naj prevladujejo pokončne pravokotne oblike.
Fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v nevsiljivih naravnih barvnih tonih, lahko v kombinaciji s kamnom lomljencem.
Strešine morajo biti izvedene v opečni ali temni barvi.
Ravni deli streh nad pokritim parkiriščem (nadstrešnice) so skriti za strešnim vencem.
Balkonske ograje se prilagodijo arhitekturi objekta.
Pomožni objekti:
Vrtne ute, lope, nadstrešnice morajo slediti oblikovanju in materialom matičnega stanovanjskega objekta.
14. člen
(lega objektov na zemljišču)
Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 2.4 Tehnični elementi za zakoličenje objektov.
Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami ±0,50 m glede na konfiguracijo terena.
15. člen
(ureditev okolice)
Vsi dostopi do objektov, pešpoti, parkirni prostori in pločnik morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Višinske terenske razlike se morajo premeščati s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le v primeru, ko ni možno razlike v nivoju terena izvesti z brežino. Maksimalna višina opornih zidov je 1,50 m. Oporni zidovi morajo biti zgrajeni iz kamna lomljenca in v maksimalni meri zazelenjeni.
Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Ograje ob cestah se postavijo na notranjo stran parcelne meje maks. višine 1,00 m. Kot medsebojne ograje so dovoljene žive meje ali leseni plotovi. Zasaditve vrtov in živih mej morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves in grmovnic.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
16. člen
(prometno urejanje)
Stanovanjska ulica se navezuje na kategorizirano javna pot št. 940812 Spodnja Polskava–Gaj.
Za napajanje stanovanjskih objektov je treba urediti stanovanjsko ulico s pločnikom. Gabarit glavne ulice je predviden v širini 4,50 m (vozišča – asfalt), pločnik širine 1,25 m + 0,25 m bankin, utrjenih in urejenih kot zeleni pas.
Dostop in dovoz do objektov: interni priključki so pravokotni na bodočo stanovanjsko ulico. Priključki so širine min. 5,00 m s priključnimi radiji od 3,00 m–4,00 m.
Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč in cest mora biti urejeno preko lovilca olj. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na dovozih pred garažo, za vsako stanovanjsko zgradbo bodo urejeni po dve parkirni mesti, obračanje in parkiranje vozil je zagotovljeno na posameznih gradbenih parcelah.
17. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Stanje komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Komunalni vodi, energetski vodi so na sosednjih parcelah predvidene pozidave.
Vsi objekti morajo biti priključeni na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje. Minimalna komunalna oprema v območju obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, telefonskim in CTV omrežjem ter napravo cestnega omrežja. Urediti je potrebno tudi meteorno in fekalno kanalizacijo.
Predmet komunalne opremljenosti so:
– vodovod in hidrantno omrežje,
– meteorna in fekalna kanalizacija,
– elektro omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje + CTV,
– ogrevanje,
– odvoz smeti.
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta.
18. člen
(vodovod in hidrantno omrežje)
Obstoječi javni vodovod poteka po parc. št. 1336/125 in 1336/226, k.o. Spodnja Polskava. Za predvideno pozidavo je potrebno predhodno zamenjati del obstoječega cevovoda PE DN 75 mm s cevovodom PE DN 90 mm.
Za predvidene objekte je potrebno položiti cevovod PE DN 90 mm, ki se priključi na zamenjan cevovod PE DN 90 mm. Predvideni objekti se priključijo na nov cevovod PE DN 90 mm (vsak objekt posebej) preko navrtnega zasuna DN 90 mm, istočasno pa se vgradijo tudi zaporne palice in obbetonirane ventilske kape 125 mm. Od navrtnih zasunov do vodomernih jaškov se položijo cevi PE DN 32 mm.
Pri izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti, je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako stran križanja. V naselju Spodnja Polskava je delno urejeno hidrantno omrežje, za obravnavano stanovanjsko območje je predvidena gradnjo enega novega nadzemnega hidranta DN 80 mm. Gasilski dom Spodnja Polskava je oddaljen cca 2000 m.
Investitorju na trasi izvedenih vodovodnih priključkov, ter obstoječih in novozgrajenih napajalnih cevovodov ni dovoljeno graditi nadzemnih ali podzemnih objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograj ali drogov; prav tako ni dovoljen dodatni nasip oziroma dovoz materiala, kakor tudi ne odstranjevanje in s tem zmanjševanje globine priključkov.
19. člen
(meteorna in fekalna kanalizacija)
Fekalna kanalizacija bo speljana v skupno malo KČN, z iztokom v novo zgrajeno fekalno kanalizacijo, ki bo položena v koridorju nove stanovanjske ulice. Objekti bodo priklopljeni preko revizijskih jaškov ali direktno na kanalizacijsko cev. Po izgradnji kanalizacijskega sistema s CČN Pragersko je priključitev nanjo obvezna.
V primeru, da se gradnja posameznih objektov realizira postopno, je možna začasna izgradnja individualnih MKČN, z obvezo, da se po izgradnji skupne male komunalne čistilne naprave priključijo nanjo.
Meteorna kanalizacija s cestnih površin in dovozov bo speljana preko požiralnikov opremljenih s peskolovi in z lovilci olja in bencina z iztokom v predvideno meteorno kanalizacijo, z iztokom v obst. jarek. Meteorne vode z objektov in okolja ter drenažne vode je potrebno speljati preko peskolovcev v novozgrajeno meteorno kanalizacijo z iztokom v predvideno meteorno kanalizacijo, z iztokom v obstoječi jarek.
Zaledne vode iz gozda nad območjem OPPN je potrebno ustrezno zajeti (obcestna mulda z vtočniki ipd.) oziroma izvesti ustrezno odvodnjo teh voda ter jih speljati v meteorno kanalizacijo.
20. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Na obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi in objekti:
– nizkonapetostno omrežje nadzemne in podzemne izvedbe iz transformatorske postaje TP Spodnja Polskava 2 (t-409 OE Slovenska Bistrica).
Za napajanje stanovanjske zazidave z električno energijo bo potrebno zgraditi nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz obstoječe TP (t-409) Sp. Polskava). NN 0,4 kV razvod za napajanje predvidenih objektov na območju gradnje bo potekal po parcelah 1336/225, 1336/230, 1336/231, 1336/219, 1336/221, 1336/229, 1336/228, 1336/226, vse k.o. Spodnja Polskava.
Vse nove električne nizkonapetostne vode je potrebno kablirati in urediti pod pogoji pristojnega elektro podjetja. Nizkonapetostni kabli bodo potekali ob parcelnih mejah predvidene ulice. Kabelske prosto stoječe omarice bodo zgrajene ob cesti na parcelnih mejah. Javna razsvetljava se bo urejala po celotni izgradnji območja.
Za območje OPPN je bila izdelana strokovna podlaga za Ureditev EE omrežja za napajanje stanovanjske zazidave Rubnik na Sp. Polskavi (Elektro Maribor d.d., št. naloge 32/12-SB, januar 2012), katero je potrebno upoštevati pri izdelavi PGD in PZI.
21. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Telekomunikacijsko omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. Na območju, kjer so predvideni novi stanovanjski objekti ne poteka obstoječe TK omrežje. Obstoječe TK omrežje poteka ob lokalni cesti Spodnja Polskava–Velenik do obstoječih kabelskih objektov 1-55 in 1-56. Na tem območju poteka kabel KKB Zgornja Polskava K-1. Pri gradnji stanovanjskih objektov je potrebno predvideti TK kabelsko kanalizacijo, katera bo omogočala kasnejšo priključitev objektov na TK omrežje.
Obstoječe TK omrežje je pred začetkom del potrebno točno zakoličiti in določiti potek, globino in točno kapacitete le-tega. Na območju poteka TK kablovodov je potrebno gradbena dela izvajati z izredno pazljivostjo in pod strokovnim nadzorom Telekom Slovenije.
Za območje OPPN je bila izdelana strokovna podlaga Načrt telekomunikacij za stanovanjsko zazidavo Rubnik na Sp. Polskavi (GVO d.o.o., št. naloge 1/2010, januar 2012), katero je potrebno upoštevati pri izdelavi PGD in PZI.
Postavitev KTV omrežja je možna skupno, po dogovoru med upravljavci.
22. člen
(ogrevanje)
Objekti se bodo ogrevali individualno na lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, drva ali toplotno črpalko.
V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
V skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07) in njenimi prilogami mora investitor, v primeru ogrevanja s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino izdelati tudi Analizo tveganja za onesnaženje zaradi gradnje vrtine za izvedbo toplotne črpalke na vodovarstvenem območju, v obsegu kot je določen v 50. členu Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06).
V skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07) in njenimi prilogami gradnja vkopane cisterne za kurilno olje ni dovoljena.
23. člen
(odvoz smeti)
Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/09) je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene organizacije. Predviden je ekološki otok na zahodni strani ureditvenega območja OPPN.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
24. člen
(varovanje okolja)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.
25. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Obravnavano območje leži izven registriranih enot kulturne dediščine.
26. člen
(varstvo naravne dediščine)
Območje OPPN sega v območje Natura 2000 Velenik SCI Si3000146, določenem z Uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08) in meji na Ekološko pomembno območje Devina, evid. št. 45100, določenem z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04).
Kakršne koli ureditve, vključno z začasnim deponiranjem zemljine, naj se izvedejo tako, da ne bo posegano v gozdni rob. Morebitne zasaditve območja, ki meji na varovano območje (zemljišče s parc. št. 1336/219 in 1336/231, obe k.o. Spodnja Polskava), naj se izvedejo izključno iz krajevno značilnih, samoniklih drevesnih in grmovnih vrst. Ohranja in po potrebi obnavlja nas se gozdni rob varovanega gozda.
27. člen
(usmeritve za izboljšave človekovega okolja)
Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolje, saj gre le za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, zato posebni varovalni ukrepi niso predvideni.
28. člen
(varstvo voda)
Obravnavano območje leži v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07).
Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.
Pred izpustom je potrebno meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina v predvideno meteorno kanalizacijo, z iztokom v obstoječi jarek. Meteorne vode z objektov in okolja ter drenažne vode je potrebno speljati preko peskolovcev v novozgrajeno meteorno kanalizacijo z iztokom v predvideno meteorno kanalizacijo, z iztokom v obstoječi jarek.
Fekalna kanalizacija bo speljana v skupno malo KČN, z iztokom v novo zgrajeno fekalno kanalizacijo, ki bo položena v koridorju nove stanovanjske ulice. Objekti bodo priklopljeni preko revizijskih jaškov ali direktno na kanalizacijsko cev. Po izgradnji kanalizacijskega sistema s CČN Pragersko je priključitev nanjo obvezna.
Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
29. člen
(varstvo plodne zemlje in vegetacije)
Ob izkopu gradbene jame je treba odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj gradbene parcele namenjene gradnji. Po dokončanju humus uporabiti za ureditev okolja objektov. Območje načrtovane pozidave je danes travniška površina brez dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru ureditve okolice objektov zelenice.
Možen vpliv na tla bo večji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
30. člen
(varstvo pred požarom)
Pri načrtovanju je potrebno smiselno upoštevati predpise, kateri urejajo področje varstva pred požarom in ki bodo zagotavljali:
– pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pogoje za preprečevanje in zmanjšanje škodljivih posledic požara na ljudi, premoženje in okolje,
– pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
– vire za oskrbo z vodo za gašenje požarov.
Pri načrtovanju prostorske ureditve so definirani naslednji ukrepi:
– odmiki med objekti zagotavljajo požarno varnost, odmiki so min. 8.0 m.
Oskrba s požarno vodo bo zagotovljena z izgradnjo nadzemnega hidranta in iz obstoječe hidrantne mreže naselja Spodnja Polskava.
Na dovozni cesti in dvoriščih so zagotovljene prometne in delovne površine za intervencijska vozila.
Omogočen je varen odmik ljudi in premoženja po dovozni cesti in nepozidanih površinah.
Investitorji objektov, za katere se bo ob upoštevanju priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) izkazalo da so pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezni izdelati študije požarne varnosti, so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
31. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VI. do VII. stopnje po MCS lestvici oziroma projektni pospešek tal (v g) 0.125.
Območje ni poplavno ogroženo od poplavnih voda Polskave, zato ukrepi za zagotavljanje poplavne nevarnosti niso potrebni. Potrebno pa je izvesti ustrezno odvajanje padavinskih voda iz območja OPPN Rubnik, prav tako pa predvideti zaščito pred zalednimi vodami iz gozda nad območjem OPPN.
Ob intenzivnih padavinah je možen površinski odtok iz zalednih površin, ki bi jih bilo smiselno zajeti (obcestna mulda z vtočniki, itd.) in speljati v meteorno kanalizacijo. Večji površinski odtoki se lahko pojavijo predvsem zaradi relativno nepropustne krovne plasti zemljišča.
Opozoriti je potrebno na previdnost ob nastopu visokih voda za vse objekte, ki ležijo ob robu predvidenih poplavnih površin. Težave se lahko pojavijo predvsem pri dostopih/dovozih, saj so nekatere lokalne ceste lahko poplavljene. Še posebej je potrebno opozoriti, da je struga Polskave v pretežnem delu sonaravno urejena. Brežine struge so v veliki meri zaraščene, kar še posebej prispeva k povečanju poplavne nevarnosti območja. Zato je kot eden izmed ukrepov predlagano redno vzdrževanje struge odvodnika za zagotavljanje normalne pretočne sposobnosti. Enako velja tudi za vzdrževanje vseh mostnih objektov.
32. člen
(stabilnost terena)
Vsi posegi na območju OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov, ki ga morajo investitorji zagotoviti v okviru pridobivanja projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
VII. NAČRT PARCELACIJE
33. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.2 Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v GAUS-Krugherjevem sistemu.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
34. člen
(etapnost izvedbe)
Ureditve v predvidenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se bodo odvijale v fazah:
– Prva faza predstavlja prestavitev in dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture obravnavanega območja in priključke nanje, izgradnja notranje prometnice območja in priključek na javno pot ter izgradnja infrastrukture znotraj območja OPPN.
– Druga faza obsega gradnjo posameznih stanovanjskih objektov.
IX. TOLERANCE
35. člen
(dovoljena odstopanja)
1. Tolerance pri umestitvi objektov na gradbeno parcelo: V grafičnih prilogah so določeni tlorisni in višinski gabariti objektov, ki upoštevajo odmike od parcelnih mej, od prometnic in med objekti.
Kot tolerance so dovoljene:
– spremembe tlorisnih dimenzij objektov iz zakoličbene situacije v pasu ± 2.0 m v razpoložljivih smereh, ulični niz mora biti ohranjen,
– vertikalni gabariti ne smejo presegati tolerance ± 2.0 m,
– pri določevanju kote objekta so dovoljene tolerance ± 0,50 m s tem da kota objekta in dovoza ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
Višinska kota objektov se določi na osnovi nivelete ceste iz projekta za izvedbo del komunalne infrastrukture.
2. Tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju
Dopustne so tolerance pri komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta prostorske umestitve.
Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
36. člen
(splošne obveznosti)
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati:
Po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07) izkopi za izvajanje gradbenih del na širšem vodovarstvenem območju niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.
Za potrebe vodovoda je prestavitve cevovodov, položitev novih cevovodov, izvedbo priključkov in vgradnjo vodomerov dovoljeno opravljati le upravljavcu vodovodnega sistema. Prav tako je potrebno za potrebe izgradnje vodovoda zagotoviti služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali cevovodi in priključki ter izvesti geodetski posnetek vseh prestavljenih in novo zgrajenih cevovodov ter hišnih priključkov in ga predati upravljavcu sistema.
37. člen
(posebne obveznosti)
Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna dovoljenja izhajajoč iz pozitivne zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za formalno pravno ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča. Kolikor se ugotovi, da so ta zemljišča v naravi degradirana, uzurpirana, se o pogojih rešitve te situacije dogovarja investitor.
Prav tako mora investitor zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse infrastrukture in jo izgraditi, izvesti odmero in cestno infrastrukturo brezplačno prenesti v javno dobro, komunalno infrastrukturo pa v upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.
Za opremljanje kompleksa s predvideno infrastrukturo se z investitorjem na podlagi 78. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, sklene pogodba o opremljanju.
XI. NADZOR
38. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XII. KONČNE DOLOČBE
39. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.
40. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-1/2013-15/7
Slovenska Bistrica, dne 14. februarja 2013
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.
