Številka: Up-680/12-13

Datum: 21. 2. 2013

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa mag. Matevž Krivic, Spodnje Pirniče, na seji 21. februarja 2013

Sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 245/2011 z dne 26. 4. 2012 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

1. Pritožniku je bila s sklepom Policijske uprave Ljubljana odrejena nastanitev v prostore Centra za tujce od 12. 1. 2011 do njegove odstranitve iz države, a ne dalj kot za šest mesecev. Pritožnik je vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo. Pritožnik je nato vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom njegovo revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Ugotovilo je, da po prenehanju veljavnosti sklepa o nastanitvi v Center za tujce, pritožnik nima več pravnega interesa za vložitev revizije, saj se njegov pravni položaj ne more (več) izboljšati.
2. Pritožnik izpodbija navedeni sklep Vrhovnega sodišča. Zatrjuje kršitev 22., 26. in 30. člena Ustave. Meni, da je odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije zaradi pomanjkanja pravnega interesa arbitrarna. Pritožnik naj bi izkazoval pravni interes za odločanje o reviziji, čeprav sklep o nastanitvi v Center za tujce ne velja več. S prenehanjem sklepa naj ne bi prenehale dejanske posledice nezakonite omejitve gibanja. Vrhovno sodišče naj bi s svojim stališčem onemogočilo sodno presojo spornega vprašanja, ali je bila omejitev gibanja res nezakonita. Sklep o omejitvi gibanja naj bi v času, ko je veljal, pritožniku povzročil škodo, za katero naj bi imel pravico do odškodnine, ki pa naj je ne bi mogel uveljavljati, dokler ne bi izkazal nezakonitosti omejitve gibanja.
3. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-680/12 z dne 22. 1. 2013 sprejelo v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je o tem obvestilo Vrhovno sodišče in Ministrstvo za notranje zadeve.

4. Pritožnik meni, da je stališče Vrhovnega sodišča, po katerem po prenehanju veljavnosti sklepa o nastanitvi v Center za tujce nima (več) pravnega interesa za vložitev revizije, očitno napačno in je zato v neskladju s pravico iz 22. člena Ustave.
5. Po ustaljeni ustavnosodni presoji iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja tudi zahteva po prepovedi sodniške samovolje. To ustavno procesno jamstvo je kršeno v primeru, ko je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna, zaradi česar je utemeljen sklep, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, ampak na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev – torej samovoljno.(1) Glede na očitke pritožnika, da je sklep Vrhovnega sodišča očitno napačen, je Ustavno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo z vidika morebitne kršitve tega ustavnega procesnega jamstva.
6. Sklep o nastanitvi v Center za tujce je odločba, izdana za določen čas,(2) (temporalna odločba).(3) ZTuj-1 je v tretjem odstavku določal kratke roke, v katerih so morali pristojni organi in sodišče odločiti o pravnih sredstvih.(4) V konkretnem primeru je bil pritožniku sklep o namestitvi v Center za tujce izdan 12. 1. 2011 in je veljal do 7. 7. 2011, ko je bil pritožniku izdan sklep o podaljšanju nastanitve v Centru za tujce. Odločba Ministrstva za notranje zadeve o zavrnitvi pritožbe je bila izdana 15. 2. 2011. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo 2. 3. 2011. Vrhovno sodišče pa je o vloženi reviziji odločilo 26. 4. 2012, ko je izpodbijani sklep o nastanitvi v Center za tujce že prenehal veljati.(5)
7. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da so pravne posledice sklepa o nastanitvi v Centru za tujce prenehale veljati s prenehanjem veljavnosti navedenega sklepa. Pritožnik naj si svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati, tudi če bi z revizijo uspel. Zato naj ne bi (več) imel pravnega interesa za odločanje o reviziji.
8. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-181/09, Up-860/09, Up-222/10 z dne 10. 11. 2011 (Uradni list RS, št. 98/11), ki je bila izdana pred izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča, ugotovilo, da je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1) v neskladju z Ustavo, ker ne omogoča, da bi posameznik lahko zahteval zgolj ugotovitev nezakonitosti akta. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da v primerih, ko so bili v upravnem sporu izpodbijani upravni akti že izvršeni in z njihovo odpravo vzpostavitve prejšnjega oziroma drugačnega zakonitega stanja na podlagi ponovljenega postopka odločanja o izdaji upravnega akta ne bi bilo mogoče doseči, pomeni učinkovito sodno varstvo možnost vložitve tožbe, s katero bi tožnik lahko zahteval ugotovitev, da je bilo poseženo v njegove pravice in pravne koristi z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba). V navedeni odločbi je Ustavno sodišče določilo tudi način izvršitve te odločbe, ki je v času do odprave ugotovljene protiustavnosti(6) omogočal tožnikom, da vložijo tudi ugotovitveno tožbo.
9. Stališča Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-181/09, Up-860/09, Up-222/10 so upoštevna tudi pri odločanju Vrhovnega sodišča pri presoji obstoja pravnega interesa za odločanje o reviziji. Če bi pritožnik z revizijo uspel, bi v ponovljenem postopku pred Upravnim sodiščem v skladu z navedeno odločbo Ustavnega sodišča, kljub temu da je sklep o nastanitvi v Center za tujce prenehal veljati, lahko dosegel ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa. Upravno sodišče bi moralo namreč pri ponovnem odločanju upoštevati stališča Ustavnega sodišča iz navedene odločbe. Stališče Vrhovnega sodišča, da si pritožnik svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more (več) izboljšati, torej ne drži. Navedeno stališče Vrhovnega sodišča je mogoče oceniti za samovoljno oziroma arbitrarno ter s tem v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.
10. Ker je ustavna pritožba utemeljena, je Ustavno sodišče izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje. V novem postopku bo sodišče moralo upoštevati razloge iz te odločbe. Ustavno sodišče je ustavni pritožbi ugodilo že zaradi kršitve 22. člena Ustave, zato drugih zatrjevanih kršitev ni presojalo.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-464/01 z dne 15. 12. 2003 in odločbo Ustavnega sodišča št. Up-572/06 z dne 8. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 107/07, in OdlUS XVI, 112).

(2) V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZTuj-1), ki je veljal v času odločanja prvostopenjskega organa, je bila nastanitev tujca v Centru za tujce dopustna najdalj za šest mesecev. V skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZTuj-1 je bilo mogoče nastanitev v Centru za tujce podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.

(3) Materialni predpisi lahko določijo, da se določene pravice priznavajo oziroma obveznosti nalagajo samo za določen čas. Odločbe, izdane v takih upravnih zadevah, imajo časovno omejeno veljavnost, ker veljajo le določen čas. S potekom tega časa odločbe nehajo veljati in se morajo obnoviti, če se hoče podaljšati njihova veljavnost (povzeto po V. Androjna in E. Kerševan, Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 405–406).

(4) Tretji odstavek 58. člena ZTuj-1 je določal: »O pritožbi odloči minister v osmih dneh. Zoper odločitev o pritožbi je dopusten upravni spor. O tožbi zoper nastanitev tujca v center za tujce in odreditev bivanja pod strožjim policijskim nadzorom mora upravno sodišče odločiti v osmih dneh.«

(5) Pritožniku je bil 11. 2. 2012 izdan sklep o dovolitvi zadrževanja v Republiki Sloveniji in ni bil več nastanjen v Centru za tujce.

(6) Z Zakonom o dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 109/12 – ZUS-1B) je bil ZUS-1 dopolnjen tako, da omogoča vložitev ugotovitvene tožbe.