Številka: U-I-208/11-8

Datum: 7. 3. 2013

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marije Schuller in Ivana Schullerja, oba Zidani Most, ki ju zastopa Tomaž Bromše, odvetnik v Celju, na seji 7. marca 2013

1. Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (Uradni list RS, št. 78/12), kolikor kategorizira javno pot »Schuller–Lipovšek«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 971/2 in 974/2, obe k. o. Širje, se razveljavi.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško (Uradni list RS, št. 12/99, 12/01, 117/04 in 53/05), kolikor kategorizira javno pot »Schuller–Lipovšek«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 971/2 in 974/2, obe k. o. Širje, se zavrže.
3. Občina Laško mora pobudnikoma povrniti njune stroške postopka v višini 612,00 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnika izpodbijata 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško (v nadaljevanju Odlok/99), kolikor kategorizira javno pot »Schuller–Lipovšek«, v delu, ki poteka po njunih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Pobudnika navajata, da Občina Laško (v nadaljevanju Občina) z njima ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka sporna javna pot, niti jima ni zemljišč odvzela v razlastitvenem postopku.
2. Ker je Odlok/99 z uveljavitvijo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji) prenehal veljati, je Ustavno sodišče pobudnika pozvalo, naj sporočita, ali še vztrajata pri vloženi pobudi.
3. Pobudnika sta na poziv Ustavnega sodišča odgovorila, da vztrajata pri pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka/99, ker naj ne bi bile odpravljene škodljive posledice. Hkrati pa iz istih razlogov razširjata pobudo še na 5. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot po njunih zemljiščih.
4. Občina na pobudo ni odgovorila.

5. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
6. Odlok/99 je bil z uveljavitvijo Odloka o kategorizaciji razveljavljen. Ker gre za predpis, ki je prenehal veljati med postopkom pred Ustavnim sodiščem, lahko Ustavno sodišče o njegovi ustavnosti in zakonitosti odloča samo ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. Eden od teh pogojev je tudi pravovarstvena potreba pobudnikov. Ta obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanega predpisa odpravile posledice, ki so nastale zaradi izpodbijanega predpisa (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Ker je z Odlokom o kategorizaciji po istih parcelah ponovno kategorizirana javna pot, le z morebitno ugoditvijo pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa, ki več ne velja, teh posledic ni mogoče odpraviti. Pobudnika tako ne izkazujeta pogojev iz drugega odstavka 47. člena ZUstS, zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka/99 zavrglo (2. točka izreka).

7. Pobudnika izpodbijata 5. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot »Schuller–Lipovšek«, v delu, ki poteka po njunih nepremičninah. Navajata, da je iz dopisa Občine št. 007-05/2012 z dne 7. 12. 2012 razvidno, da sporna pot poteka po zemljiščih parc. št. 971/2 in 974/2, obe k. o. Širje. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da sta pobudnika solastnika navedenih zemljišč, zato izkazujeta pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
8. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V 5. členu Odlok o kategorizaciji pod zaporedno številko 6 kategorizira javno pot »Schuller–Lipovšek«, ki poteka po zemljiščih v lasti pobudnikov.
9. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
10. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12 – v nadaljevanju ZCes-1). Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
11. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma ni izvedla postopka razlastitve (npr. odločba št. U-I-13/12 z dne 13. 9. 2012, Uradni list RS, št. 75/12). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo javne poti »Schuller–Lipovšek« s pobudnikoma ni sklenila pravnega posla za pridobitev njunih zemljišč, po katerih poteka javna pot. Zoper njuni nepremičnini tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 5. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 5. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico pobudnikov, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 5. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot »Schuller–Lipovšek«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 971/2 in 974/2, obe k. o. Širje, razveljavilo (1. točka izreka).

12. Pobudnika predlagata, naj Ustavno sodišče njune stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Občina je vedela, da poteka pred Ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka/99. Glede na ustaljeno presojo Ustavnega sodišča je lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih zadevah, pa je kljub temu med postopkom pred Ustavnim sodiščem sprejela izpodbijani Odlok o kategorizaciji in ponovno kategorizirala sporno javno pot. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnikoma stroške, ki sta jih imela z vložitvijo pobude.
13. Pobudnika sta pobudo vložila po pooblaščencu, ki je Ustavnemu sodišču predložil stroškovnik in priglasil stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 – v nadaljevanju ZOdvT). Ustavno sodišče je pooblaščencu pobudnikov v skladu z ZOdvT za opravljene storitve priznalo nagrado po tar. št. 3470 v znesku 500,00 EUR, pavšal za izdatke po tar. št. 6002 v znesku 10,00 EUR in 102,00 EUR za plačilo davka na dodano vrednost. Stroški zastopanja znašajo tako 612,00 EUR (3. točka izreka).

14. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.