Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 36. in 93. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 4. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 29/06, 98/08, 31/10, 53/11, 42/12, 51/12, 71/12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF) in 17. člena Statuta Mestne Občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 19. seji dne 12. 3. 2013 sprejel
O D L O K
o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se določa način in predmet izvajanja lokalne gospodarske javne službe počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje (v nadaljevanju: javna služba), zlasti pa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe in uporabo javnih dobrin ter območje izvajanja,
– dejavnosti, ki so predmet javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe,
– letni program izvajanja javne službe, poročilo o njegovi izvedbi in srednjeročni plani,
– način financiranja gospodarske javne službe,
– trajanje koncesije,
– razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta,
– pogoje za prenos koncesije,
– načine prenehanja koncesijskega razmerja,
– nadzor nad izvajanjem tega odloka,
– druge elemente, pomembne za opravljanje javne službe.
(2) Namen izvajanja koncesije je izvajanje javnega interesa na področju socialnega in zdravstvenega varstva otrok z območja Mestne občine Celje ter na področju izvajanja programov poletnih šol v naravi osnovnih šol z območja Mestne občine Celje. Izvajanje storitev koncesionarja iz programa počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje je nepridobitnega značaja.
(3) Ta odlok je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
2. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« je izbirna lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– »koncedent« oziroma »občina« je Mestna občina Celje;
– »pristojni organ« je organ/urad občinske uprave, in sicer je v času sprejema tega odloka to Oddelek za družbene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ ali ODD);
– »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
– »koncesionar« je pravna oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije;
– »izvajalec javne službe« je koncesionar po tem odloku.
3. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1) Javna služba iz 1. člena tega odloka se zagotavlja s podelitvijo koncesije.
(2) Koncesija po tem odloku se podeli v skladu z določili Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljevanju: ZJZP) o javnonaročniškem partnerstvu, določilom 8. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11, 43/12 Odl. US, v nadaljevanju: ZJN-2) in 30. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11, v nadaljevanju: ZGJS) neposredno družbi zasebnega prava in sicer družbi CELEIA d.o.o. ugostiteljstvo, trgovina i putnička agencija, Emila Geisliha 50, 51523 Baška, Hrvaška, ki je v 100 % lasti koncedenta (v nadaljevanju: Celeia d.o.o.). V skladu s prvim odstavkom 676. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB3, 83/09 – Odl. US, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/11, 91/11, 100/11 – Skl. US, 32/12, 57/12), ki določa, da lahko tuje podjetje opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji preko podružnic, ima družba v Republiki Sloveniji podružnico, ki se imenuje POSLOVNA ENOTA CELJE, s sedežem: Kosovelova ulica 14, 3000 Celje, matična številka: 1894927000.
(3) Glede na to, da se koncesija neposredno podeli gospodarskemu subjektu iz prejšnjega odstavka, morajo biti ves čas trajanja koncesijskega razmerja izpolnjeni naslednji pogoji:
a. nad poslovanjem gospodarskega subjekta ima koncedent nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami koncedenta,
b. gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za koncedenta,
c. gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in
d. vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.
5. člen
(območje koncesije in uporabniki javnih dobrin)
(1) Javna služba se izvaja na različnih območjih koncesije, ki se natančneje opredelijo v koncesijski pogodbi.
(2) Uporabniki storitev javne službe za programe kolonij socialno ogroženih predšolskih otrok in učencev, ter za programe zdravstvenih kolonij predšolskih otrok in učencev so predšolski otroci in učenci s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje.
(3) Uporabniki storitev javne službe za programe poletnih šol v naravi osnovnih šol na območju Mestne občine Celje so učenci teh osnovnih šol.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
6. člen
(posebna pravica in začasna pomoč)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju koncesije:
– posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar je dolžan dejavnosti iz 1. člena opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
7. člen
(razmerje do podizvajalca)
(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar mora pri sklepanju pogodb upoštevati določila Zakona o javnem naročanju, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ostalih relevantnih predpisov.
8. člen
(koncesionarjeva tveganja)
(1) Koncesionar nosi tveganje povpraševanja po storitvah gospodarske javne službe in druga tržna tveganja koncesije in/oziroma opravljanje drugih (tržnih) dejavnosti, povezanih z izvajanjem koncesije v mejah, ki so določene s sprejemanjem poslovnih odločitev v pristojnosti koncesionarja (zagotavljanje obratovanja, prodaja drugih storitev uporabnikom in tretjim osebam, prodaja z izvajanjem javne službe nezasedenih zmogljivosti, odhodki obratovanja ipd.).
(2) Koncesionar je upravičen do subvencij cen iz naslova izvajanja javne službe le v dejansko opravljenem obsegu njihovega izvajanja po posameznih skupinah uporabnikov.
(3) Koncesionar ni odgovoren za uresničitev načrtovanega obsega izvajanja programa javnih storitev, kolikor MOC ali drugi nosilci za zagotavljanje sredstev za njegovo izvajanje, spremenijo pogoje njegovega izvajanja (sprememba višine sredstev, namenjenih zagotavljanju njegovega izvajanja, sprememba višine subvencije na enoto). V tem primeru se koncesionar in koncedent dogovorita o možnih načinih zmanjšanja neugodnih vplivov sprememb v obsegu izvajanja gospodarske javne službe na poslovanje koncesionarja.
9. člen
(uporaba javnih dobrin)
Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi, s tem odlokom določenimi pogoji.
IV. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE
10. člen
(dejavnosti javne službe)
(1) Javna služba obsega izvajanje storitev počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje ter storitve poletnih šol v naravi osnovnih šol na območju Mestne občine Celje.
(2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka vključuje naslednje programe:
– program za kolonije socialno ogroženih predšolskih otrok in učencev (v nadaljevanju: program socialnih kolonij),
– program za zdravstvene kolonije predšolskih otrok in učencev (v nadaljevanju: program zdravstvenih kolonij),
– program za poletne šole v naravi osnovnih šol na območju Mestne občine Celje (v nadaljevanju: program poletnih šol v naravi).
V. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
11. člen
(dolžnosti koncesionarja in obseg storitev)
(1) V okviru izvajanja javne službe in programov iz prejšnjega člena mora koncesionar zlasti zagotavljati:
– izvedbo programov v skladu z veljavnimi standardi in normativi,
– storitve prevoza otrok, vključenih v programe, do lokacije počitniških kolonij in nazaj,
– prenočitve s polnim penzionom (4 obroki),
– možnost osnovne zdravstvene oskrbe otrok,
– višjo medicinsko sestro za potrebe osnovnega zdravstvenega varstva,
– 24-urno vzgojno pedagoško oskrbo otrok,
– pedagoškega vodjo, učitelje plavanja in vzgojitelje v obsegu, ki se določa ločeno po posameznih skupinah uporabnikov in programih,
– nastanitev v objektu počitniškega doma, vsaj kategorije »mladinski hostel **« vključno z vsemi spremljajočimi prostori (jedilnica, sanitarije), skladnimi z normativi, veljavnimi za tovrstne objekte,
– možnost uporabe plaže, do katere se lahko pride peš (oddaljenost do 100 m),
– možnosti za športno animacijo otrok (zlasti uporaba otroškega igrišča z igrali, igrišča za odbojko na mivki, namiznega tenisa, kajakov z ustrezno opremo, koles za usposabljanje učencev za kolesarski izpit, izvedba planinskih izletov ipd.),
– pripravo letnih programov za programe socialnih kolonij, programe zdravstvenih koloniji in programe šol v naravi,
– časovno usklajevanje programov,
– pripravo in oddajo vlog na razpise za pridobitev sredstev za sofinanciranje izvajanja gospodarske javne službe,
– pravočasno obveščanje osnovnih šol z območja občine o možnostih organiziranja poletnih šol v naravi,
– pripravo poročil o izvajanju gospodarske javne službe.
(2) Letni obseg programa za socialne kolonije določi koncedent glede na razpoložljiva proračunska sredstva, vsebino programa pa v sodelovanju s koncesionarjem.
(3) Letni obseg programa za zdravstvene kolonije določita skupaj koncedent in Zavod za zdravstveno sodelovanje kot sofinancer, vsebino pa določijo skupaj s koncesionarjem.
(4) Letni obseg izvajanja programa za poletne šole v naravi določi koncedent in koncesionar glede na razpoložljivost kapacitet in potrebe osnovnih šol, vsebino pa določijo osnovne šole v sodelovanju s koncesionarjem.
(5) Koncedent oziroma po njegovem pooblastilu koncesionar izvaja naloge izbora uporabnikov storitev na podlagi predloga osnovnih šol, zdravstvenih ustanov ter kriterijev, ki jih določa koncedent.
(6) Koncesionar lahko uporabnikom javnih storitev nudi tudi druge storitve in prodajo blaga v obsegu in pod pogoji, ki jih določi koncedent.
12. člen
(izbor uporabnikov in javni razpis)
(1) Izbor uporabnikov programa socialnih kolonij se izvede na podlagi javnega razpisa, ki ga vsako leto najkasneje do 1. marca za tekoče leto pripravi in objavi koncesionar v sodelovanju s koncedentom.
(2) Izbor uporabnikov za programe zdravstvenih kolonij se izvede na podlagi priporočil prisojnega zdravnika oziroma zdravstvene ustanove in skladno s pogodbo o sofinanciranju sklenjeno med koncesionarjem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dolžnost koncesionarja je, da poskrbi, da se izbor uporabnikov izvede pravočasno, praviloma pa pred 1. 6. tekočega leta.
(3) Izbor uporabnikov za programe poletnih šol v naravi izvedejo osnovne šole v sodelovanju s koncesionarjem, ki mora ves čas skrbeti, da se le-ta izvede pravočasno.
(4) Javni razpis iz prvega odstavka se objavi na spletni strani koncesionarja, na spletni strani koncedenta, v dnevnem časopisu in na oglasnih deskah osnovnih šol v občini.
(5) V javnem razpisu je potrebno natančno opredeliti predmet objave, kriterije in merila za izbor uporabnikov, rok za oddajo prijav, rok za izdajo odločitev, kontaktno osebo, razpisno dokumentacijo in druge potrebne podatke.
(6) Upravičenim prijaviteljem bo dodeljena pravica do subvencije s sklepom koncesionarja. Zoper sklep je mogoča pritožba na župana koncedenta.
(7) Koncedent lahko s sklepom župana določi, da se javni razpis izvede tudi za pridobitev pravice do subvencionirane cene storitev programa zdravstvenih kolonij. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.
VI. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI IN SREDNJEROČNI PLANI
13. člen
(letni progam)
(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 20. 10. tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme Mestni svet MOC.
(2) Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem:
– obratovalne sezone po posameznih programih ter število realno možnih ur uporabe objektov in zunanjih površin za izvajanje posameznih programov,
– obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe po posameznih programih,
– pregled zaposlenih, pogodbenih delavcev in drugih partnerjev, vključenih v izvajanje programov,
– plan prihodkov in stroškov,
– stroškovna cena in cenik storitev po posameznih programih oziroma vrstah uporabnikov,
– oddaja poslov podizvajalcem,
– ostale okoliščine, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
14. člen
(poročilo)
(1) Poročilo o izvajanju programa javne službe se izdela v rokih določenih s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo, najmanj pa enkrat letno. Poročilo poleg točk iz drugega odstavka 13. člena zajema tudi naslednje:
– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbe uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitve uporabnikov storitev,
– spremembe v podjetju koncesionarja,
– škodne dogodke (poškodbe otrok in šolarjev in drugih vključenih v program; škodni zahtevki tretjih oseb, povezani z izvajanjem programa ter stroški in tožbeni zahtevki povezani s škodnimi dogodki),
– spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe.
15. člen
(srednjeročni in dolgoročni plan)
(1) Najkasneje v roku 6 mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku mora koncesionar pripraviti in mestnemu svetu koncedenta predložiti predlog srednjeročnega plana javne službe za obdobje naslednjih štirih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje potrebne infrastrukture. Kasnejše predloge srednjeročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsako četrto leto, najmanj 6 mesecev pred potekom štiriletnega obdobja, za obdobje naslednjih štirih let. Srednjeročni plan, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejeme mestni svet občine.
(2) Koncesionar mora v enakem roku iz prvega odstavka tega člena pripraviti in mestnemu svetu koncedenta predložiti dolgoročni plan oziroma pogled na razvoj javne službe za obdobje 10 let, ki ga sprejme mestni svet. Dolgoročni plan oziroma pogled se korigira in preverja ob vsakokratnem sprejemu srednjeročnega plana.
(3) Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega tekočega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama. Končno poročilo o poslovanju, vključno s poročilom o revidiranju mora koncesionar predložiti koncendentu najkasneje do 30. 6. za preteklo leto.
VII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
16. člen
(viri financiranja)
(1) Javna služba se financira:
– s prihodki od prodaje storitev uporabnikom,
– s finančnimi sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi pogodb o sofinanciranju programa zdravstvenih kolonij,
– iz proračuna koncedenta in
– iz drugih virov.
(2) Vse druge vire, ki niso našteti v tem členu, mora odobriti pristojni organ občine, še preden se uporabijo za financiranje javne službe.
(3) Prihodke iz prvih treh alinej prvega odstavka v svojem imenu in za svoj račun (prihodki javne službe) zaračunava in pobira koncesionar.
(4) Cena storitev po posameznih programih in posameznih skupinah uporabnikov javne službe mora zajemati vse stroške, ki so potrebni in upravičeni za opravljanje javne službe.
(5) Predlog cen storitev po posameznih programih pripravi koncesionar v sodelovanju s pristojnim organom koncedenta, upoštevajoč prejšnji odstavek, sprejme pa mestni svet koncedenta. Kolikor cene iz razloga na strani koncedenta ne bi bile potrjene v zadostni višini, se smiselno uporabijo določila šestega odstavka tega člena.
(6) V primeru, da koncedent s sklepom mestnega sveta določi, da se določeni kategoriji uporabnikov, ki izpolnjujejo določene pogoje, storitev ne zaračuna oziroma se zaračuna v nižjem znesku od določene cene, je koncedent dolžan koncesionarju kriti razliko do polnega zneska cene storitve v smislu subvencije, upoštevajoč predpise o državnih pomočeh.
17. člen
(subvencioniranje cene)
(1) Koncedent lahko s sklepom iz šestega odstavka prejšnjega člena določi, da se določenim kategorijam uporabnikov cene storitev programov subvencionirajo.
(2) Osnovni kriterij za pridobitev pravice do subvencioniranja cene storitev za program socialnih kolonij in program zdravstvenih kolonij je znesek neto povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana, ugotovljenega v odločbi o otroškem dodatku. Natančni kriteriji in merila za pridobitev pravice do subvencioniranja se določijo v javnem razpisu iz 12. člena tega odloka.
(3) Skupna višina sredstev za subvencije je določena z vsakoletnim proračunom Mestne občine Celje.
VIII. TRAJANJE KONCESIJE
18. člen
(začetek in tek koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, ko koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 30 dni po objavi sprejetega odloka v Uradnem listu RS koncedent posreduje koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo takoj po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(5) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(6) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
(7) Trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva ni dopustno podaljšati za več kot polovico roka.
19. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
IX. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
20. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov, kot je to določeno v tem odloku in skladno s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.
21. člen
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi v javnem interesu in s to koncesijsko pogodbo,
– zagotavljati storitve iz te koncesijske pogodbe kvalitetno, skladno s predpisi in v javnem interesu ter v obsegu, opredeljenem v vsakoletnem letnem programu izvajanja javne službe, ob upoštevanju tehničnih, zdravstvenih in drugih normativov in standardov, ki se nanašajo na javno službo,
– zagotavljati obratovanje objektov skladno s programi in interesi uporabnikov (obratovalna sezona),
– skrbeti za pravočasen izbor uporabnikov in polno izkoriščenost nastanitvenih zmogljivosti,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in koncesije,
– sklepati pogodbe za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije,
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe,
– oblikovati predloge cen,
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom,
– voditi ločeno knjigovodstvo o izvajanju javne službe,
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe, srednjeročne in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– druge naloge, povezane z izvajanjem javne službe.
(2) Pri zadevah, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede standarda in normativov izvajanja posameznih storitev, mora izvajalec javne službe upoštevati relevantne predpise z ustreznega področja.
22. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje koncesije je, ne glede na druge določbe tega odloka, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec gospodarske javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci, koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe oziroma skladno z njo, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo v višini, določeni s koncesijsko pogodbo. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
23. člen
(javno pooblastilo)
(1) Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za izvedbo in odločanje v postopkih javnega razpisa iz 12. člena tega odloka.
(2) Za pravilnost izvedbe javnega razpisa je odgovoren koncesionar.
24. člen
(druge dejavnosti)
(1) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost gospodarske javne službe tudi izven obsega koncesije po tem odloku ali tudi druge dejavnosti, vendar mora skladno s 4. členom tega odloka pretežni del svojih dejavnosti izvajati za koncedenta.
(2) Če koncesionar v skladu s prejšnjim odstavkom izvaja druge dejavnosti, mora voditi ločeno računovodstvo za vsako dejavnost javno-zasebnega partnerstva in za druge dejavnosti.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncesionar pred začetkom izvajanja koncesijske dejavnosti predložiti koncedentu v soglasje izhodišča, ki so osnova za ločitev računovodstva po dejavnostih (ključi za delitev skupnih in splošnih stroškov po posameznih stroškovnih mestih ali stroškovnih nosilcih, transferne cene in nadzor nad njimi, delitev izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride do refinanciranja dolga …). Koncedent lahko zavrne soglasje, če bi predložena izhodišča lahko ogrozila nemoteno izvajanje ali nadzor nad razmerjem javno-zasebnega partnerstva.
(4) Koncesionar gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka, za druge občine ne sme opravljati pod pogoji, ki so za uporabnike ugodnejše, kot v Mestni občini Celje.
25. člen
(dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja pogoje za izvajanje storitev v skladu z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– da praviloma zagotavlja takšno ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev,
– da ne sprejema odločitev, ki bi omejile pravice koncesionarja po tem odloku,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe,
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
26. člen
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Župan ima v zvezi s koncesijo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca pri izvajanju storitev;
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov;
– odloča o pritožbah prijaviteljev zoper sklep koncesionarja v postopku javnega razpisa;
– izdaja sklep o izvedbi javnega razpisa iz 12. člena tega odloka;
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za javno službo, ki je predmet tega odloka. V času sprejema odloka je to Oddelek za družbene dejavnosti.
27. člen
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja poleg ostalih pravic, določenih s tem odlokom, naslednje pravice in dolžnosti:
– do rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, v skladu s programom gospodarske javne službe in s tem odlokom;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– do uporabe storitev koncesionarja pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– upoštevati navodila koncesionarja v zvezi z izvajanjem storitev;
– plačati posamezne storitve koncesionarja ter izpolnjevati druge pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka in splošnih pogojev poslovanja.
(2) Uporabnik storitev se lahko v zvezi z izvajanjem storitev pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju z odlokom, ki ureja dejavnosti gospodarske javne službe.
X. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
28. člen
(izpolnjevanje pogojev)
(1) Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe, poleg pogojev iz 4. člena tega odloka, izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti mora registriran oziroma izpolnjevati mora pogoje za opravljanje javne službe,
– imeti dovoljenja za obratovanje,
– razpolagati mora z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami s področja izvajanja javne službe,
– razpolagati z opremo in infrastrukturo oziroma potrebnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
– imeti sposobnost zagotavljanja vseh storitev, ki so predmet te javne službe,
– imeti sposobnost zagotavljanja storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo predpisi, veljavni na območju koncesije in lege infrastrukture koncesionarja.
XI. PRENOS KONCESIJE
29. člen
(oblika prenosa)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena razen če se koncesija prenese osebi zasebnega prava ali osebi javnega prava, v kateri ima oseba zasebnega prava lastniške deleže. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. Odločitev o prenosu koncesije mora sprejeti mestni svet.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
30. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije.
31. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(3) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(4) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(7) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
32. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …), vse ob upoštevanju določil 4. člena. V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
33. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to s koncesijsko pogodbo določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana javna služba,
– če več niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena tega odloka.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz 2. točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
34. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti mestni svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarske javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
XIII. NADZOR
35. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe izvaja Oddelek za družbene dejavnosti občinske uprave v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil ter notranji revizor koncedenta. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
36. člen
(finančni nadzor)
(1) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Koncesionar mora naročiti in omogočiti revizijo računovodskih izkazov in podatkov pri pooblaščeni revizijski hiši najmanj enkrat na vsake 3 leta.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
(5) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(6) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
37. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste gospodarske javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
38. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
39. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se dogovori izključna uporaba pravnega reda Republike Slovenije, razen v primerih če bi le-ta nasprotovala pravnemu redu, kjer se opravljajo storitve javne službe. V tem primeru se uporablja pravo države, kjer se opravljajo storitve javne službe.
40. člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XVI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
41. člen
(derogacijska klavzula)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o koncesiji za gospodarsko javno službo za izvajanje počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene predšolske otroke in učence s stalnim prebivališčem v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 44/12).
42. člen
(koncesijska pogodba)
Koncesijska pogodba, sklenjena na podlagi odloka iz prejšnjega odstavka, se uporablja do sklenitve nove koncesijske pogodbe v skladu z določili tega odloka.
43. člen
(začetek izvajanja določbe prvega odstavka 12. člena)
(1) Določba prvega odstavka 12. člena se prične uporabljati s 1. 1. 2014.
(2) V letu 2013 mora koncesionar javni razpis za izbor uporabnikov programa socialnih kolonij za tekoče leto pripraviti in objaviti najkasneje do 30. 4. 2013. Pri pripravi javnega razpisa sodeluje s koncedentom.
44. člen
(pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 0302-3/2013
Celje, dne 12. marca 2013
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
