Občinski svet Občine Cerkno je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12), 16. člena Statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 112/07) in Sklepa o pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 109/07) na 12. redni seji dne 14. 3. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(uvod)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Cerkno.
(2) OPN velja na celotnem območju občine.
2. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
– Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– Zasnova prostorskega razvoja občine,
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
– Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– Usmeritve za razvoj v krajini,
– Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
III. Izvedbeni del
– Namenska raba prostora,
– Splošni prostorski izvedbeni pogoji,
– Podrobni prostorski izvedbeni pogoji,
– Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora,
– Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN.
IV. Končne določbe.
V. Priloge
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte v merilu 1:50000:
– Zasnova prostorskega razvoja,
– Usmeritve za razvoj v krajini,
– Usmeritve za razvoj naselij in delno prenovo,
– Zasnova prometnega omrežja,
– Zasnova oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda,
– Zasnova elektroenergetske infrastrukture,
– Usmeritve za določitev namenske rabe prostora,
– Omejitve v odprtem prostoru.
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
v merilu 1:50.000
– Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture.
v merilu 1:5000
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
– Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture.
3. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
2. Celek – domačija z zemljiško posestjo, ki se v enem kosu razprostira okoli nje.
3. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % BTP obstoječega objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta gradnja novega objekta takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50 % BTP obstoječega objekta oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
4. Etaža za potrebe OPN je del stavbe med dvema pohodnima površinama ali pohodno površino in streho.
5. Etažnost objekta za potrebe OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in ostala nadstropja (1, 2, 3).
6. Faktor gradbene prostornine parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
7. Faktor izrabe parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
8. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, in celotno površino parcele objekta.
9. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino parcele.
10. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. 18–20 cm, na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
11. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
12. Komunalna oprema so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna;
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
13. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
14. Mansarda (M) je etaža ali del etaže pod poševno streho objekta, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu manj kot 1,60 m.
15. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
16. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.
17. Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
18. Pritličje (P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
19. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti:
– regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
– gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta;
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
– gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
20. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
21. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
22. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
23. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
24. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
25. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
26. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
27. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
28. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine), z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
29. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme) ali na vencu stavbe z ravno streho.
30. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
31. Vrstna stavba je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
32. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti in ne spreminja zunanjega videza objekta.
33. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
34. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
35. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
36. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Če je zelena streha javno dostopna in v stiku z raščenim terenom, se površina strehe upošteva pri izračunu faktorja zelenih površin (FZP).
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, okolja ter druge zakonodaje.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
+---------+------------------------------+
|Kratica |Pomen kratice |
+---------+------------------------------+
|BTP |bruto tlorisna površina |
+---------+------------------------------+
|EUP |enota urejanja prostora |
+---------+------------------------------+
|FI |faktor izrabe parcele |
+---------+------------------------------+
|FJP |faktor odprtih javnih površin |
+---------+------------------------------+
|FZP |faktor zelenih površin |
+---------+------------------------------+
|FP |faktor gradbene prostornine |
+---------+------------------------------+
|FZ |faktor zazidanosti parcele |
+---------+------------------------------+
|GJI |gospodarska javna |
| |infrastruktura |
+---------+------------------------------+
|GL |gradbena linija |
+---------+------------------------------+
|GM |gradbena meja |
+---------+------------------------------+
|MRP |merilno regulacijska postaja |
+---------+------------------------------+
|NRP |namenska raba prostora |
+---------+------------------------------+
|DPN |državni prostorski načrt |
+---------+------------------------------+
|OPN |občinski prostorski načrt |
+---------+------------------------------+
|OPPN |občinski podrobni prostorski |
| |načrt |
+---------+------------------------------+
|P |pritličje |
+---------+------------------------------+
|PM |parkirno mesto |
+---------+------------------------------+
|RL |regulacijska linija |
+---------+------------------------------+
|RTP |razdelilna transformatorska |
| |postaja |
+---------+------------------------------+
|TP |transformatorska postaja |
+---------+------------------------------+
|UN |urbanistični načrt |
+---------+------------------------------+
II. STRATEŠKI DEL
II.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
4. člen
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
– Program razvoja podeželja 2007–2013 za Republiko Slovenijo;
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;
– drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
5. člen
(stanje in značilnosti ter težnje in problemi prostorskega razvoja v občini)
Geografske in družbene značilnosti
(1) Občina Cerkno se razteza na 131,3 km² in jo obdajajo sosednje občine Idrija, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiri in Tolmin.
(2) Na območju občine v 30 naseljih živi 4799 prebivalcev (podatki iz l. 2012). Demografski kazalci kažejo, da je območje ogroženo, saj prebivalstvo v skupnem številu počasi nazaduje.
Poselitev
(3) Občina ima 30 naselij. Od teh ima več kot polovica naselij manj kot 100 prebivalcev in tretjina naselij ima 100–200 prebivalcev. Več kot 200 prebivalcev je v štirih naseljih, in sicer v Cerknem, Dolenjih Novakih, Gorenjih Novakih in Šebreljah.
(4) Razvoj poselitve v Občini Cerkno v zadnjem obdobju opredeljujeta urbana koncentracija v osrednjem delu občine, predvsem v naselju Cerkno z okolico, ter praznjenje naselij v odmaknjenih in težje dostopnih delih občine. Pojavljajo se zlasti težnje po individualni stanovanjski gradnji ter širitvi gospodarske in industrijske cone v osrednjem delu občine.
(5) Od vseh naselij v Občini je Cerkno edino večje urbano naselje s predvidenimi površinami za širitev stanovanj, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter površinami za proizvodnjo in obrt v okviru gospodarske cone. Preostalo poselitev v občini tvorijo vasi in zaselki, ki so razporejeni znotraj manj urbaniziranega podeželja s slabšo dostopnostjo v hribovitem območju z redko poselitvijo. Občina Cerkno je z regionalnega vidika močno vezana na Tolmin in Idrijo, z občinskega vidika pa je celotno območje občine močno vezano na naselje Cerkno. Le-to je poleg občinskega središča tudi eno glavnih občinskih zaposlitvenih centrov. Zato so dnevne delovne migracije v Cerkno izrazite. Občina Cerkno pritegne delovno silo tudi iz drugih občin – iz Tolmina, Idrije, Gorenje vasi, Železnikov in Žirov.
(6) V občini je stopnja brezposelnosti izredno nizka. Giblje se okrog 4 %. Največ primanjkuje visoko izobražene delovne sile ter delovne sile s tehniško izobrazbo. Neustrezna je tudi njena starostna struktura. Pomembna gospodarske panoga v Občini Cerkno je tudi turizem. Ta je vezan predvsem na športe v naravi – pohodništvo, kolesarjenje ter zimski športi.
(7) Družbena infrastruktura je v občini zadovoljivo razvita, tako na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, kulture kot športa in rekreacije. Večino družbene infrastrukture je skoncentrirane v naselju Cerkno.
Gospodarska javna infrastruktura
Prometna infrastruktura
(8) V občini je približno 294,5 km kategoriziranih državnih in občinskih cest, od tega 37,9 km državnih in 102,9 km lokalnih cest, 153,7 km pa je javnih poti.
(9) Glavno prometnico skozi občino predstavlja glavna cestna povezava Idrija–Tolmin (G2–Dolenja Trebuša–Želin, G2–Želin–Spodnja Idrija (Marof)), imenovana tudi »Keltika«. Ta je na nekaterih mestih še vedno neprimerna za promet, ki ga prevzema.
(10) Poleg »Keltike« občino z osrednjo Slovenijo povezujejo še državne ceste R1–Cerkno–Želin, R1–Sovodenj–Cerkno ter RT–Novaki–Cerkno.
(11) Z regionalnega vidika so pomembne še cestne povezave čez Bukovo v Baško Grapo, čez Šebrelje v dolino Trebuše, čez Otalež v Poljansko dolino, čez Podlanišče v Staro Oselico, čez Podpleče v Hotavlje in čez Gorenje Novake v dolino Kopačnice.
(12) Glavne probleme na področju prometne infrastrukture v občini predstavljajo neustrezne prometne povezave naselij v odmaknjenih predelih občine s centralnim delom občine, kakor tudi povezovanje občine z ostalimi deli regije in države.
(13) Problematična je tudi glavna cesta skozi naselje Cerkno. Le-to je potrebno preurediti in premestiti. V naselju Cerkno se pojavljajo tudi problemi zaradi pomanjkanja parkirnih mest.
(14) Problemi s parkiranjem pa se pojavljajo tudi ob turističnih območjih oziroma točkah (Bolnica Franja, izhodišča kolesarskih, pohodniških in jahalnih poti). Poseben problem predstavljajo neorganizirana kamionska parkirišča.
(15) Neurejeno je stanje tudi na področju kolesarskih povezav – tako znotraj naselij kot v širšem prostoru. Te bi morale povezovati nekatere s kolesarskim prometom najbolj obremenjene smeri – predvsem naselje Cerkno z okoliškimi naselji. Javni prevoz je zagotovljen samo v večjih naseljih ob glavnih cestah, ostala naselja so povezana s šolskim prevozom ali delavskimi avtobusi.
Energetska infrastruktura
(16) Občina proizvaja električno energijo, katero pridobiva z veliko količino malih hidroelektrarn. Male hidroelektrarne so zgoščeno locirane na vodotokih Cerknica in Zapoška. Pojavljajo pa se še na vodotokih Črna, Čerinščica, Zaganjalščica, Zmrzla, Luknjica, Oresovka, Hobovščica in Trševka.
(17) V občini se pojavljajo težnje po povečanju števila tako malih kot velikih hidroelektrarn. Največkrat gre za posege v občutljive habitate, zato so nekatere pobude problematične.
(18) Glavni prenosni elektroenergetski vod v občini je 110 kV daljnovod Tolmin–Cerkno ter 110 kV Cerkno–Idrija. Distribucijsko omrežje tvori omrežje 20 kV daljnovodov. Vsa naselja imajo zadostno zmogljivo električno omrežje.
(19) Glavni energent, ki se uporablja v individualnih kuriščih ter v večjih industrijskih kotlih oziroma v kotlih za centralno ogrevanje večjih objektov ali skupin objektov, je kurilno olje.
(20) Raba ostalih, tudi obnovljivih virov energije, je še vedno zanemarljivo majhna.
Komunalna infrastruktura
(21) Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo, probleme z oskrbo z vodo imajo le nekatera naselja – Šebrelje, Zakriž, Dolenji Novaki in zaselek Bukovega – Laharn. Večina naselij je priključena na javno vodovodno omrežje. Tu vodni viri predvsem v sušnem obdobju ne zagotavljajo zadostnih količin vode. Problematična je tudi oskrba naselij, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz vaških vodovodov, katerih kvaliteta ni kontrolirana. Gre za območja naselij Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Poljane in Police. Večina vodooskrbnih sistemov je javnih. Večina vaških vodovodnih sistemov je v procesu prevzema v upravljanje javnega upravljavca. Poleg tega veliko število objektov koristi lastno zajetje.
(22) Na območju občine ima samo naselje Cerkno urejeno kanalizacijo s čistilno napravo. Poleg Cerknega so kanalizacijski vodi prisotni še v nekaterih drugih naseljih. V teh naseljih kanalizacijski vodi niso povezani v kanalizacijski sistem, niti se nobena od navedenih kanalizacij ne konča ustrezno – torej s čistilno napravo. Vsi objekti v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, imajo odpadne vode speljane v greznice.
(23) Čistilna naprava je locirana dolvodno od tovarne ETA. Kapaciteta naprave je 5000 PE.
(24) Komunalni odpadki iz Občine Cerkno se organizirano odvažajo v občini Logatec in Lenart. V Gorenjih Novakih je urejeno odlagališče kremenčevega peska. Ob čistilni napravi v Cerknem je vzpostavljen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov.
Kmetijstvo
(25) Kmetijstvo zaznamuje predvsem planotaste predele občine, v obliki celkov pa tudi hribovitejša območja. Glavna kmetijska panoga je živinoreja. Zaradi opuščanja kmetovanja se veliko kmetijskih zemljišč zarašča. Kmetijska gospodarstva v občini so v večini majhna. Največ registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je povezanih s turizmom in gozdarstvom.
Gozdarstvo
(26) Na območju Občine Cerkno je 8008 hektarjev gozdov. Od tega je 1551 hektarjev varovalnih gozdov, kar znaša približno 19 % gozdov na območju občine. Ostali gozdovi so večinoma lesnoproizvodni. Gozd je zanimiv tudi z vidika turizma in rekreacije v naravnem okolju.
Pridobivanje mineralnih surovin
(27) V občini je edini kamnolom s koncesijo za izkoriščanje kamnolom Laharn (Bukovo). Pojavljajo pa se tudi manjši nelegalni kopi, ki ponekod degradirajo krajino in jih je treba sanirati brez izkoriščanja mineralnih surovin.
Naravne in kulturne kakovosti
(28) Režimi varstva narave so skoncentrirani predvsem v severnem in južnem delu občine ter ob nekaterih vodotokih. Na območjih se pogosto prekrivajo tako območja Nature 2000, ekološko pomembna območja ter območja naravnih vrednot. 18,5 % celotnega ozemlja je vsaj pod enim režimom, ki izhaja iz ohranjanja narave. Prav tako so pomembna območja kulturne dediščine – tako naselbinske (zaselek Krtečne, Police …), arheološke (Dolenja vas s sv. Ivanom, Grad in Kazarsko, Vrata …), sakralne (veliko število cerkva) ... Najpomembnejša kulturna dediščina v občini je Bolnica Franja, ki je edina kategorizirana kot kulturni spomenik državnega pomena, valorizirani za spomenik državnega pomena pa sta še Domačija Franceta Bevka in arheološko najdišče Divje babe.
Turizem in rekreacija
(29) Glavno turistično – rekreacijsko območje v občini je smučišče Črni vrh. Sodobna infrastruktura, združena z izjemno naravno in kulturno krajino, ga postavlja v vrh slovenskih smučišč.
(30) Celotno območje občine ima velik potencial za rekreacijsko in turistično dejavnost v odprtem prostoru. Trenutno se ta odvija predvsem kot pohodništvo in planinarjenje, kolesarjenje ter jahanje. Urejenih je veliko sprehajalnih, planinskih, jahalnih in kolesarskih poti, predvsem na Šebreljski planoti, Cerkljanskem vrhu, v Bukovem z Zakojco ter Gorenjih Novakih.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(31) Največjo nevarnost naravnih nesreč predstavljajo poplave ter plazovi. Skoraj vsa naselja so varna pred poplavami, saj so locirana višje od poplavnih vod. Poplave večinoma prizadenejo infrastrukturo in ne stanovanjskih objektov. Najbolj poplavljata Zapoška in Cerknica.
(32) Teren je v občini najbolj plazovit na severnem območju občine, in sicer na širšem območju naselij Gorje, Poče in Laznica.
(33) V občini sta visoki tudi potresna in požarna ogroženost. Požari so najpogostejši v gozdovih.
6. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Cilji prostorskega razvoja Občine Cerkno so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarski razvoj ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti.
(2) Cilji prostorskega razvoja s področja poselitve
– Zagotavljanje uravnoteženega razvoja urbanega sistema, predvsem s spodbujanjem razvoja naselij v skladu z njihovo funkcijo v omrežju naselij, izboljšanjem omrežja družbene infrastrukture in oskrbnih ter servisnih dejavnosti.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj dejavnosti in bivanja na podlagi dejanskih potreb in razvojnih teženj v prostoru.
– Zagotavljanje zadostnih količin stanovanj znotraj naselij.
– Spodbujanje zgoščevanja naselij in prenove stavbnega fonda.
– Sanacija območij razpršene gradnje v občini.
– Zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do družbene infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest.
– Zagotavljanje zadostnih elementov zelenega sistema (parkovnih površin, igrišč …) znotraj naselij, s poudarkom na naselju Cerkno.
– Zagotavljanje vključevanja kulturne dediščine v urejanje in prenovo naselij ter ohranjanje njihovih arhitekturnih kvalitet, s poudarkom na območjih naselbinske kulturne dediščine.
– Zagotavljanje prostorskih možnosti za krepitev turistične ponudbe občine, s poudarkom na termalnem turizmu ali drugih privlačnejših oziroma investicijsko zanimivejših oblik turizma v naselju Cerkno, na smučišču, na kulturnih kakovostih občine, predvsem Bolnici Franji ter na drugih turistično zanimivih območjih občine.
– Spodbujanje energetsko varčne in potresno varne gradnje.
– Spodbujanje energetske sanacije stavb, s poudarkom na javnih stavbah.
– Zagotavljanje uravnoteženega obsega nove stanovanjske gradnje s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
– Izboljšanje urbane podobe naselij s primernimi urbanistično-arhitekturnimi rešitvami.
– Zavarovanje interesov občine predvsem za zagotavljanje zemljišč za družbeno infrastrukturo, javno dobro in za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, in sicer s podrobnim prostorskim načrtovanjem in ukrepi aktivne zemljiške politike.
– Zagotavljanje delovnih mest za visoko izobražen kader.
– Zagotavljanje povezovanja občine z drugimi občinami v regiji ter s sosednjimi regijami, z namenom zagotavljanja enakomernega in uravnoteženega prostorskega razvoja med posameznimi območji in s tem tudi v občini sami.
(3) Cilji prostorskega razvoja s področja gospodarske javne infrastrukture
– Določanje prostorskih pogojev za dostopnost javnega cestnega omrežja in ustrezno komunalno opremljenost celotnega območja občine.
– Ureditev nove glavne prometne povezave z Gorenjsko.
– Vzpostavljanje varnih javnih kolesarskih poti, predvsem z namenom povezave naselja Cerkno z okoliškimi naselji.
– Reševanje problematike zadostnih količin pitne vode na vododeficitarnih območjih. Saniranje in prevzem v upravljanje čim več vodovodnih sistemov v občini kot del lokalne gospodarske javne infrastrukture.
– Zagotavljanje ustreznega prostorskega razvoja na vodovarstvenih območjih.
– Nadgrajevanje kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine in opremljanje vseh večjih naselij s čistilnimi napravami.
– Zagotavljanje kvalitetne telekomunikacijske infrastrukture na celotnem območju občine.
– Zagotavljanje daljinskih sistemov ogrevanja na biomaso oziroma geotremalno energijo v naselju Cerkno.
(4) Cilji prostorskega razvoja s področja krajine
– Zagotavljati ustrezno vključevanje naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
– Zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
– Zagotavljati uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami z upoštevanjem vidikov varstva okolja.
– Spodbujati razvoj ekološkega kmetovanja in omogočiti razvoj podeželskih delov občine s spodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnosti kmetij.
– Zagotavljati ohranjanje raznolikosti kulturnih krajin v občini, s poudarkom na ohranjanju avtohtonih krajinskih vzorcev (visokogorskih pašnikov, celkov z razpršeno poselitvijo …).
– Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče.
II.2 Zasnova prostorskega razvoja občine
7. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)
(1) Zasnova prostorskega razvoja Občine Cerkno izhaja iz stanja v prostoru, problemov in teženj v prostoru ter ciljev občine na področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja občine so določena glavna razvojna območja ter smeri razvoja v občini.
(2) V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij bo glavni nosilec razvoja v občini še vedno Cerkno s svojo okolico. V naselju se bo spodbujal urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Cerkno bo krepilo svojo upravno, izobraževalno in poslovno funkcijo.
(3) Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg naselja Cerkno določijo v predvidenih oskrbnih centrih na podeželskem območju: Šebrelje, Otalež, Bukovo in Dolenji Novaki.
(4) Na območju občine se spodbuja ekološke načine kmetijske pridelave ter ohranjanje kulturne krajine – predvsem celka kot avtohtone oblike kmetovanja. Spodbuja se sonaravno izrabljanje gozda kot naravnega vira in sonaravno izrabo mineralnih surovin, ki je v občini usmerjana v kamnolom Laharn (Bukovo).
(5) Turistična ponudba občine bo usmerjena v turizem, vezan na naravo in njene danosti: izletniški turizem, adrenalinski turizem (padalstvo, zmajarstvo), pohodništvo, ribištvo, ekoturizem. Ta je vezan predvsem na območje hribovitejšega dela občine. V sklopu intenzivnejšega turizma se v občini krepi vloga smučarskega centra na Črnem vrhu nad Cerknim in naselja Cerkno z njegovo turistično ponudbo. Krepi se tudi turistična vloga kulturnih spomenikov – Bolnice Franje, Bevkove domačije in Divjih bab. Na območju Blanovca se načrtuje novo turistično območje z nastanitvenimi kapacitetami ter športno rekreacijsko ponudbo. V ostalih območjih občine je turistična ponudba vezana predvsem na individualne ponudnike nočitev.
8. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)
(1) Omrežje naselij tvorijo medobčinsko središče Cerkno ter lokalna središča Šebrelje, Otalež in Dolenji Novaki.
(2) V medobčinskem središču Cerkno se združujejo gospodarske in storitvene dejavnosti, dejavnosti socialnega varstva ter nižje izobraževanje.
(3) V lokalnih središčih se zagotavlja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.
(4) Druga naselja občine so večinoma brez funkcij v omrežju naselij, v njih pa prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se večinoma dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi.
9. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) V občini se krepi že vzpostavljeno glavno prometno smer po dolini Idrijce. Gre za smer nacionalnega pomena. Poleg tega se v sklopu četrte razvojne osi krepi povezava z Gorenjsko.
(2) Regionalno pomembne povezave se krepi v smereh Baške Grape, Davče in Železnikov, predvsem pa eno od dveh regionalno pomembnih smeri, ki sta predvideni za rekonstrukcijo, in sicer po dolini Cerknice in preko predorov v Hotavlje.
(3) Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave predvsem na območjih, kjer ceste skozi naselje predstavljajo večjo problematiko (predvsem obvoznica Cerknega).
10. člen
(urbana središča, za katera je izdelan urbanistični načrt)
Urbanistični načrt je izdelan za naselje Cerkno.
11. člen
(grafični prikaz)
Zasnova prostorskega razvoja občine je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 1: Zasnova prostorskega razvoja.
II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
12. člen
(zasnova prometne infrastrukture)
(1) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s sosednjimi občinami in regijami.
(2) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.
(3) Krepi se glavno prometno os skozi občino – glavno cesto Idrija–Tolmin ter glavne ceste Cerkno–Želin, Sovodenj–Cerkno ter Novaki–Cerkno. Na regionalnem nivoju pa še cestne povezave čez Bukovo v Baško Grapo, čez Šebrelje v dolino Trebuše, čez Otalež v Poljansko dolino ter čez Podlanišče v Staro Oselico.
(4) Z vidika dnevnih in tedenskih migracij ter koriščenja oskrbnih, zaposlitvenih in izobraževalnih funkcij je izrednega pomena prometna smer do Škofje Loke (R1 Sovodenj–Cerkno).
(5) Funkcijo glavne regionalne povezave bo v občini prevzela nova cesta na eni od predlaganih tras v sklopu četrte razvojne osi, ki bo Občino Cerkno povezovala z Gorenjsko. Gre za regionalno povezavo po dolini Cerknice po stari trasi ter nato skozi predor v dolino Kopačnice (Hotavlje). Povezava bo pomenila veliko pridobitev v smislu povezovanja občine z osrednjo Slovenijo.
(6) V prihodnje se z obvoznico okrog naselja Cerkno rešuje problematiko neustreznega poteka državne ceste skozi naselje. Poleg tega velikega prometno infrastrukturnega projekta so predvidene še rekonstrukcije nekaterih cest – prednostno Keltike v smeri proti Tolminu ter ceste proti Planini pri Cerknem in čez Kladje.
(7) Ostala naselja znotraj občine so naselja, povezana z omrežjem lokalnih cest ter javnih poti.
(8) Najpomembnejše občinsko križišče je ob stičišču dveh državnih cest, in sicer Keltike v smeri Tolmin–Idrija ter ceste, ki napaja naselje Cerkno in večji del naselij v občini. Gre za križišče na nacionalni ravni pri naselju Straža. Z regionalnega vidika je pomembnejših več križišč v naselju Cerkno, s poudarkom na križišču proti Planini pri Cerknem, križišče na Reki, ki napaja Bukovo, križišče na sotočju Luknice in Idrijce, ki napaja Otalež z okoliškimi naselji, ter križišče v Stopniku, ki napaja Šebrelje. To je izven ozemlja Občine Cerkno, vendar je velikega pomena za napajanje celotne Šebreljske planote. Z vzpostavitvijo nove regionalne povezave proti Gorenjski in osrednji Sloveniji, se bo vzpostavilo še križišče pred naseljem Dolenji Novaki, kjer se bo od obstoječe ceste odcepila nova trasa. Z vzpostavitvijo obvoznice Cerkno pa se bosta vzpostavili še dve pomembnejši križišči, in sicer ob obeh priključkih obvoznice na obstoječe cestno omrežje.
(9) Ker v občini ni kategoriziranih kolesarskih poti, je potrebno postopoma urediti stanje in formirati mrežo kolesarskih poti na nivoju države, na katere se postopoma priključujejo občinske kolesarske poti. Kolesarske poti se vzpostavijo predvsem z namenom povezovanja naselja Cerkno z okoliškimi naselji – predvsem v smeri proti Dolenjim Novakom (Bolnica Franja) in v smeri proti Jagrščam. Na nacionalnem nivoju se vzpostavijo kolesarske poti od Cerknega proti Tolminu in Idriji.
(10) Heliport je trenutno umeščen na območje severno od industrijske cone v naselju Cerkno, njegova premestitev pa je predvidena na lokacijo na severu naselja Cerkno ob prometnici proti Trebenčam.
(11) Prometno omrežje naselja Cerkno se rešuje znotraj urbanistične zasnove.
13. člen
(zasnova telekomunikacijske infrastrukture)
(1) Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne telefonije.
(2) V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se sočasno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije in ostale telekomunikacijske infrastrukture.
(3) Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komunikacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.
(4) Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine ni dopustno postavljati.
(5) Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
14. člen
(zasnova energetske infrastrukture)
(1) Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije.
Viri in pridobivanje energije
(2) Potencialni viri energije v Občini Cerkno so lesna biomasa, geotermalne vode, vodni viri in drugi obnovljivi viri energije. Prednostno naj bi se izrabljali vodni viri, na katerih so izgrajene male hidroelektrarne, lesna biomasa in sončna ter vetrna energija. Kot dodatni vir ogrevanja na območju naselja Cerkno se lahko uporablja tudi termalno vodo.
(3) V občini se vodni energetski potencial izkorišča v malih hidroelektrarnah na vodotokih Cerknica, Zapoška, Črna, Čerinščica, Zaganjalščica, Zmrzla, Oresovka, Luknjica, Hobovščica in Trševka.
(4) Kljub velikemu številu izkoriščevalcev vodne energije, vodni potencial ni v celoti izkoriščen. Zato se predvideva izgradnja novih malih hidroelektrarn na Otuški, Cerknici in Pasici.
(5) Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.
(6) Hidroenergetska raba vode naj se izvaja izven pomembnih in ohranjenih habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.
(7) V energetski bilanci občine je treba povečati delež biomase – predvsem učinkovitost proizvodnje toplote iz biomase, s poudarkom na zamenjavi zastarelih lesnih kotlov s tehnološko izpopolnjenimi.
Elektroenergetsko omrežje
(8) Oskrba z električno energijo se bo v občini še naprej vršila preko obstoječega prenosnega omrežja, in sicer preko 110 kV daljnovoda Tolmin–Cerkno ter 110 kV daljnovoda Cerkno–Idrija.
(9) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (1x100 kV) je predvidena rekonstrukcija v dvosistemske (2x100 kV).
(10) Čez občino je predvidena trasa elektroenergetskega daljnovoda 2x400 kV Okroglo–Udine.
Daljinsko ogrevanje
(11) Predvideno je zagotavljanje več manjših daljinskih oskrbovalnih sistemov.
15. člen
(zasnova komunalne infrastrukture)
Zasnova oskrbe s pitno vodo
(1) Glede na geografske pogoje ima občina dobro vodovodno oskrbo, za katero pa so predvidene nekatere izboljšave. V občini je veliko vodooskrbnih sistemov. Veliko število objektov v občini – predvsem razpršene poselitve – koristi vodo iz lastnih zajetij.
(2) V občini se rešuje problematika vododeficitarnih območij (Šebrelje, Zakriž in Dolenji Novaki) in območij s problematiko onesnaženih vodnih virov (zaselek Laharn).
(3) Vaške vodovode, ki oskrbujejo nekatera naselja in zaselke, je potrebno predati v upravljanje upravljavcu javnega vodovodnega omrežja. Prednostno se zagotovi javno upravljanje vodovoda v Dolenjih Novakih, Gorenjih Novakih, Poljanah in Policah.
(4) Potrebno je preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in požarne varnosti.
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda
(5) Izgradnja kanalizacije s čistilno napravo se načrtuje za naselja Šebrelje, Otalež, Bukovo, Orehek, Jesenica, Zakriž, Laznica, Labinje, Dolenji Novaki, Ravne pri Cerknem, Čeplez, Trebenče, Planina pri Cerknem in Podlanišče, prednostno za naselja, za katera se predvideva večji razvoj poselitve – torej Šebrelje, Otalež, Planina pri Cerknem, Zakriž in Dolenji Novaki.
(6) Trenutno je ločen sistem za odvod komunalne in padavinske vode izveden le na nekaterih delih naselja Cerkno. Tu se meteorne vode izlivajo večinoma v Cerknico. Pri izgradnji novih in obnovi obstoječih kanalizacijskih sistemov naj se odvod fekalne vode planira ločeno od odvoda padavinske vode.
Zasnova ravnanja z odpadki
(7) V občini se odpadki redno odvažajo iz vseh naselij in zaselkov. Končno odlaganje odpadkov se rešuje na regionalnem nivoju.
(8) Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je vzpostavljen pred naseljem Cerkno (ob čistilni napravi).
16. člen
(grafični prikaz)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture je grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 4: Zasnova prometnega omrežja; karti 5: Zasnova oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda in karti 6: Zasnova elektroenergetske infrastrukture.
II.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
17. člen
(določitev območij naselij)
(1) Območja naselij v Občini Cerkno, za katera so predvidene širitve so:
– naselje Cerkno,
– naselja Šebrelje, Ravne pri Cerknem, Zakriž, Bukovo, Trebenče, Laznica, Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Planina pri Cerknem.
(2) V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi. Izven strnjenih poselitvenih območij se omogoča gradnjo novih ali nadomestnih kmetij oziroma prenovitve in posodobitve obstoječih funkcionalnih objektov, ki se jih uporablja za izvajanje kmetijske dejavnosti.
(3) V območjih avtohtone razpršene poselitve so širitve možne za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive.
II.5 Določitev območij razpršene poselitve
18. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se v Občini Cerkno pojavljajo na vzhodnem delu občine in zajemajo območja naselij Gorenji Novaki, Podlanišče, Podpleče in Cerkljanski Vrh.
(2) Na območju skoraj vseh ostalih naselij v občini (Jazne, Otalež, Lazec, Plužnje, Travnik, Bukovo, Zakojca…) je značilno osrednje strnjeno naselje, preostalo območje naselij pa je po večini opredeljeno kot razpršena poselitev.
(3) V manjšem obsegu oziroma izjemoma se razpršena poselitev pojavlja v dolinskem delu občine v okolici strnjene poselitve.
19. člen
(grafični prikaz)
Območja razpršene poselitve so grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj naselij in celovito prenovo.
II.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine
II.6.1 Usmeritve za razvoj naselij in prenovo
20. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij v Občini Cerkno se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, s prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.
(2) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja večjih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(3) Notranji razvoj naselja se zagotavlja v vseh naseljih Občine Cerkno. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zelene površine naselja in zaledja se povežejo s kolesarskimi in pešpotmi. Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga tudi z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.
(4) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial, pri prenovi naselij pa se jo obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
(5) Širitve naselij je treba usmerjati predvsem na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(6) Nova razpršena gradnja oziroma širitev območij razpršene gradnje ni dopustna. Zgoščevanje in zaokrožanje razpršene gradnje je dopustno le na območjih z možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. Razpršeno gradnjo v primestnih naseljih se sanira z zgoščevanjem stanovanj in centralnih dejavnosti.
(7) Opuščena industrijska območja se lahko ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev ponovno nameni za proizvodne dejavnosti. V skladu s potrebami naselja pa se jih lahko nameni za druge gospodarske, kulturne, športno-rekreacijske, trgovske, turistične in druge dejavnosti.
(8) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost.
21. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja smiselno funkcionalno organizacijo naselij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj.
Bivanje
(2) Razvoj stanovanjske gradnje se usmerja predvsem v in ob obstoječa naselja dolinskega dela občine, v hribovitem delu pa se ohranja obstoječe stanje.
(3) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in prostorsko in okoljsko sprejemljivih dopolnilnih dejavnosti. V podeželska naselja se lahko umeščajo tudi okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje bivalnih, kulturnih in krajinskih kvalitet.
Centralne dejavnosti
(4) Območja centralnih dejavnosti se načrtujejo v centralnih naseljih, najintenzivneje v občinskem središču Cerkno. V ostalih naseljih se centralne dejavnosti razvijajo znotraj območij stanovanj kot spremljajoče dejavnosti.
(5) Družbena infrastruktura ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja tudi možnost njihovega razvoja. Upravne funkcije, šolstvo in varstvo predšolskih otrok se še nadalje razvijajo v Cerknem, Dolenjih Novakih, Otaležu in Šebreljah.
(6) Športno-rekreacijske dejavnosti znotraj naselij se pojavljajo predvsem v naselju Cerkno, v posameznih ostalih naseljih se pojavljajo zgolj kot vaška športna igrišča. V naselju Cerkno so zagotovljene možnosti za širitev posameznih obstoječih športno-rekreacijskih območij, načrtujejo pa se tudi nova. V naseljih, ki še nimajo zagotovljene športno-rekreacijske infrastrukture, se le-ta zagotovi vsaj v minimalnem obsegu.
Gospodarske dejavnosti
(7) Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. Za nekatere od njih je predvidena večja širitev (obrtno-poslovna cona Cerkno, Planina pri Cerknem).
22. člen
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)
(1) Sanacija razpršene gradnje se v občini vrši kot priključevanje objektov razpršene gradnje posameznim zaselkom in naseljem. Navadno gre za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.
(2) V občini so opredeljena tri območja razpršene gradnje, in sicer novejši del naselja Šebrelje, novejši del naselja Trebenče in novejši del naselja Planina pri Cerknem. Ta tri območja razpršene gradnje se ustrezno sanira s priključitvijo naselju.
23. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
Urbana naselja
(1) Edino urbano naselje v občini je naselje Cerkno. Znotraj naselja se zagotavlja ustrezno razmerje med eno in večstanovanjskimi objekti, centralnimi in gospodarskimi dejavnostmi ter ustrezno količino zelenih in drugih javnih površin.
(2) Najkakovostnejša struktura naselja je tradicionalna struktura naselbinskega jedra, zato naj se ohranja in prenavlja ter dopolnjuje skladno z načeli varstva in razvoja kulturne dediščine, vendar tudi v skladu z razvojnimi zahtevami sodobnega časa. V jedro je treba vnašati pestrejše dejavnosti, ki bodo v jedro privabile obiskovalce, pa tudi nove prebivalce. Struktura je kakovostna, vendar razmeroma slabo vzdrževana, potrebne so funkcionalne prenove objektov in zunanjih površin, s poudarkom na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih. Urediti je treba omrežje trgov in poti, tu so še posebej pomembne poti za pešce (tudi gibalno ovirane) in kolesarje. Ohranja naj se sedanja srednja gostota pozidave in prebivalcev.
(3) Med stanovanjsko gradnjo prevladuje enodružinska stanovanjska gradnja. V obstoječih območjih naj se ohranja sedanja nizka gostota pozidave in prebivalcev (do 70 preb./ha). Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj naj se med strukturo nizke gostote pozidave (enodružinska stanovanjska gradnja) načrtuje tudi srednja gostota (vrstne hiše, hiše v nizu od 70 preb./ha do 100 preb./ha).
(4) V naselju naj se načrtuje tudi večstanovanjska gradnja (nad 100 preb./ha). Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj naj se načrtujejo tudi stanovanjski bloki, vila bloki oziroma večstanovanjske hiše z višjim bivalnim standardom.
(5) Na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih so potrebne prenove in programske obogatitve zunanjih površin. Zagotavljati je treba javnosti dostopne zelene ločitve od pozidave proti zelenemu zaledju, obstoječe in nove javne površine je treba oblikovati s poudarkom na mestotvornih vizualnih ambientih (drevoredi, ustrezni cestni profili, reprezentativni objekti na vstopnih točkah v naselje).
(6) Obrtni, poslovni in industrijski kompleksi predstavljajo razmeroma velike strukture, deloma zaprte v svoja območja. Ta struktura se ohranja, vendar je treba pri prenovah in novogradnjah načrtovati intenziviranje rabe in racionalnejšo prostorsko izrabo območij (večetažna gradnja, parkirišča v parkirnih hišah ipd.). Na nekaterih predelih bo v prihodnosti potrebno tudi prestrukturiranje nezadostno izkoriščenih površin velikega merila. Hkrati je nujno saniranje mejnih, robnih območij. Tu je treba zagotoviti oblikovno in programsko sanacijo; postavitev drevoredov in oblikovanje vmesnih ločitev z zasaditvijo, kakovostno oblikovanje urbane opreme prostora, oblikovanje mestotvornih potez vzdolž pomembnih cest s postavitvijo novih ali prestrukturiranjem in obnovo obstoječih struktur, pomestenje fasad industrijskih con.
(7) Kot dominanta v naselju izstopa cerkev v jedru naselja. Njeno funkcijo se bo v prihodnje krepilo predvsem z umeščanjem elementov zelenega sistema v njeno neposredno bližino (območje za cerkvijo).
Podeželska naselja
(8) Na podeželskem delu občine se ohranja ruralen tip poselitve. V naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost. Ohranja se tipologija gradnje. Nove stanovanjske površine ter objekti za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti se prednostno zagotavljajo s prenovami obstoječih objektov.
(9) V podeželskih naseljih se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih vaških jeder. Ta so izrazito kvalitetna v naseljih Police, Zakojca, Zakriž, Orehek, Planina, Poče, Dolenji Novaki, Ravne pri Cerknem in Gorje.
(10) V naselju Ravne pri Cerknem se ohranja izrazit rob naselja in značilno podobo vaške silhuete. Rob naselja predstavlja posebno kvaliteto tudi v naselju Labinje, kjer se ohranja prehod poselitve v izredno kvalitetno kulturno krajino. Omenjen prehod je značilen za večino vasi na pobočjih – Orehek, Gorje… in planotah – Police, Jagršče …
(11) V naseljih z ohranjeno tradicionalno strukturo in ohranjenimi tradicionalnimi arhitekturnimi elementi se spodbuja kvalitetna prenova obstoječih objektov, dopolnilna in nadomestna gradnja. Notranji razvoj ima prednost pred širitvijo naselij.
(12) Prazne površine znotraj jedra naselij se namenja oblikovanju javnih površin.
24. člen
(določitev naselij oziroma območij naselij, za katera se bo izvajala delna prenova)
(1) Za naselja Cerkno, Šebrelje, Zakojca, Otalež, Labinje, Poljane, Planina pri Cerknem, Ravne pri Cerknem in Poče se bo izvajala delna prenova.
(2) Za stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.
25. člen
(grafični prikaz)
Območja razpršene poselitve so grafično predstavljena v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 3: Usmeritve za razvoj naselij in celovito prenovo.
II.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
26. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj krajine v Občini Cerkno bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.
(2) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, se zagotavlja skupno varovanje.
(3) Krajina v Občini Cerkno se bo pretežno razvijala v dveh smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina in pretežno kulturna krajina.
(4) Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala območja skrajnega severa občine, in sicer pobočja Porezna ter nekaterih drugih nenaseljenih predelov – pretežno ozkih dolin in grap (Sevnica, Otuška, Daberšček, Poličanka, Kazarska, Čerinščica, Pasica …). Gre za območja, kjer prevladujejo strnjeni gozdovi.
(5) Pretežno kulturna krajina se bo razvijala na večini območja občine. Gre za območja s tradicionalno rabo ter značilno razpršeno poselitvijo. Kot najbolj izrazite je potrebno izpostaviti predvsem območja Gorenjih Novakov, Podlanišča in Cerkljanskega Vrha.
(6) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.
27. člen
(usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1) Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča v trajno varovana kmetijska zemljišča in ostala kmetijska zemljišča. Trajno varovana kmetijska zemljišča, ki jih bo občina namenjala za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo in za katera bo občina zagotavljala trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru.
(2) Kmetijske dejavnosti je treba spodbujati tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom, če se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot – torej na vseh območjih s tradicionalnimi krajinskimi prvinami, predvsem celki.
(3) Na območju občine se spodbujata pašna živinoreja ter ekološko kmetijstvo. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s predelovanjem kmetijskih pridelkov ter mesnih in mlečnih izdelkov, lesa ter s kmetijstvom povezanega turizma. Spodbuja se preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč.
(4) Na območjih ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda ter neugodnih vremenskih razmer (zmrzali, suša, neurja) je treba kmetovanje prilagoditi razmeram.
(5) Pri umeščanju drugih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.
(6) Kmetijsko dejavnost je na območjih varstva vodnih virov treba prilagoditi režimom varstva.
(7) Kmetijska dejavnost se izvaja tako, da se ohranjajo naravne značilnosti in kakovosti območja ter prepoznavne značilnosti območja.
28. člen
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1) Na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov, se spodbuja lesno proizvodnjo. Lesna proizvodnja ni dovoljena v varovalnih gozdovih. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.
(2) V gozdovih je možno izvajanje dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom.
(3) Ohranjati je treba območja strnjenih gozdov.
(4) Skupin dreves in posameznih dreves ter obvodne vegetacije v kmetijski krajini se praviloma ne krči. Na krajinsko in ekosistemsko osiromašenih kmetijskih območjih je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami.
(5) Gozdove v naseljih se ohranja in se jih vključuje v zelene sisteme naselij.
(6) Gozdove v bližini naselij se lahko nameni za poselitev oziroma rekreacijo, če se s tem ekološko ravnovesje bistveno ne spremeni.
(7) Gozdne ceste so sestavni del gozda, so javnega značaja, gradijo se v skladu s predpisi o urejanju prostora. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se izboljšuje odprtost gozdov z gozdnimi cestami.
(8) V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej, kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v prostor praviloma niso dopustni. Izjema so manjši objekti gozdarstva ali lovstva, ki so neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdom in lovno divjadjo.
(9) Posegi v gozd so možni tam, kjer ni poudarjenih socialnih in ekoloških ali proizvodnih funkcij. Posege v gozdni prostor je treba usmerjati v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin (povratna raba kmetijskih površin).
(10) Krčitve varovalnih gozdov praviloma niso dovoljene.
(11) Gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom, kjer so posegi dovoljeni, mora biti v skladu z zanje določenimi režimi.
(12) Pri izvajanju gozdnogospodarskih posegov v prostor je treba zagotavljati, da se ne ogrozijo vodni viri, povzročijo erozijski procesi, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazov, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj, prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravna ali kulturna dediščina oziroma ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.
29. člen
(usmeritve za gospodarjenje s površinskimi vodami)
(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.
(2) Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih območij je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.
(3) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(4) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.
(5) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma izvajanje dejavnosti prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za onesnaževanje virov pitne vode.
(6) Vse vodne vire se ustrezno varuje. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.
(7) Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
30. člen
(usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)
(1) Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja v obstoječi površinski kop (kamnolom Laharn). V primeru potreb po odpiranju novih kopov, je le-te treba urejati z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(2) Hkrati s pridobivanjem mineralnih surovin mora potekati tudi sanacija izkoriščenih območij. Izkoriščena območja se lahko sanirajo v prvotno stanje, lahko pa se namenijo za nove, prostorsko in okoljsko sprejemljive rabe.
(3) Nelegalne kope, ki niso predvideni za nadaljnje izkoriščanje, se sanira in s tem izboljša krajinsko sliko. Sanirane nelegalne kope je možno v celoti vrniti prejšnjo rabo (gozd ali kmetijsko zemljišče), dno nelegalnega kopa pa je možno nameniti tudi drugi rabi.
(4) Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(5) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.
31. člen
(usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju)
(1) Razvoj turističnih in športno-rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.
(2) Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne površine.
(3) Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v hotelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih.
(4) Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno-rekreacijskih dejavnosti časovno omeji (glede na letni čas).
(5) Športno-rekreacijska ponudba celotne občine temelji na naravnih danostih in kakovostih.
(6) Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti, v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja, ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor.
(7) Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine.
(8) Posodablja se obstoječa turistična infrastruktura (poti, kolesarske poti, smučišče …). Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti …).
32. člen
(usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti)
(1) Območja in objekti varstva naravnih kakovosti so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi ter posebna varstvena območja Natura 2000.
(2) Z ohranjanjem naravnih procesov z ustreznimi rabami ter načinom izvajanja dejavnosti je treba zagotoviti ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov. Posebno pozornost je treba namenjati tudi svetlobnemu onesnaževanju okolja, predvsem na območjih, kjer so prisotne populacije netopirjev. V teh območjih je potrebno javno razsvetljavo omejiti na nujno potrebno ter obstoječo javno razsvetljavo prenoviti in uporabiti svetila, ki svetijo samo pod vodoravnico, reklamno in okrasno osvetlitev pa tudi časovno omejiti (do največ 23. ure).
(3) Ohranitev prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja v okviru varstva ekološko pomembnih območij ter posebnih varstvenih območjih.
(4) Kakršnikoli posegi in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti teh območij, naj se ne načrtujejo oziroma izvajajo.
(5) V Občini Cerkno predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, vplivna območja dediščine, arheološke najdišče in registrirana kulturna dediščina) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi spremenili njene lastnosti, vsebino ali obliko, če bi s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se uskladijo z omejitvami varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(7) Najpomembnejše območje kulturne dediščine v občini predstavlja Bolnica Franja, ki je kategorizirana kot kulturni spomenik državnega pomena. Ima izjemno memorialno vrednost in je izjemen primer delovanja in organizacije sanitete slovenskega odporniškega gibanja v času druge svetovne vojne. Kot slikovita celota predstavlja največji objekt svoje vrste v Sloveniji in osrednji Evropi. Območje Bolnice Franja se varuje v celoti, tako grajene strukture kot krajino. Na območju so dovoljeni posegi, ki služijo delovanju kulturnega spomenika, med njimi tudi gradnja informacijskega centra v Dolenjih Novakih.
33. člen
(prepoznavnost krajine)
(1) Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine se zagotavlja večjo privlačnost območij, specifične razvojne možnosti, kvalitetno bivalno okolje in možnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doživljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeželja ter naravne kakovosti.
(2) Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in povečanju prepoznavnosti.
(3) Ohranjanje in razvoj krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi se prvenstveno zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem. V postopkih prostorskega načrtovanja se ta območja obravnava kot zaokrožena krajinska območja. V njih se zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost.
34. člen
(usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na posameznih območjih je nevarnost zemeljskih plazov velika in stalna. Za poselitvena območja, ki jih ogrožajo zemeljski plazovi, se uredi primerna sanacija.
(2) Verjetnost nastanka poplav na vseh vodotokih in hudournikih je velika, zato se v poplavna območja teh vodotokov ne posega.
(3) Zaradi potresov so močno ogrožene zlasti starejše zgradbe v naseljih in širši okolici ter stare kmečke hiše po vaseh. Najbolj ogroženi so predeli, kjer so objekti dokaj stari in strnjeno grajeni ob prometnicah. V občini se zagotovi potresno varna gradnja in sanacija potresno nevarnih hiš.
(4) V občini se predvidi območja za delovanje ob naravnih nesrečah, in sicer:
– območja za pokop večjega števila ljudi: pokopališče v naselju Cerkno (EUP CE 40), območje severno od obstoječega pokopališča, v ostalih naseljih pa obstoječa pokopališča z bližnjo okolico;
– območja za pokop živali: EUP CE 54 in PL 02;
– območja za deponijo ruševin: EUP CE 54 in PL 02;
– območja za evakuacijo: EUP CE 01, CE 45, CE 43, CE 58 ter ostala območja varnih in dostopnih delov naselij, kot so športna igrišča in parkirišča;
– zbirna mesta za prejem pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč: EUP CE 01, CE 45, CE 43, CE 58.
(5) V občini sta trenutno v funkciji dve zaklonišči – v osnovni šoli ter v blokovski gradnji.
35. člen
(grafični prikaz)
Usmeritve za razvoj v krajini so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 2: Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini.
II.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
36. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Obstoječa stavbna zemljišča se praviloma ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
(2) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala za gradnjo neustrezna zemljišča.
(3) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine.
(4) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo.
(5) Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.
(6) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območjih razpršene poselitve.
(7) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture, turizma in rekreacije in drugih dovoljenih dejavnosti.
(8) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
(9) Spreminjanje gozda v kmetijska zemljišča je možno tam, kjer se ne bo spremenilo ekološko stanje gozda in kjer zaradi odstranitve gozdov ne bo prišlo do sprememb v stabilnosti tal.
(10) Sprememba rabe iz gozda v kmetijska zemljišča naj se izvaja le v primerih, ko niso ogroženi habitati ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.
37. člen
(grafični prikaz)
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 7: Usmeritve za določitev namenske rabe prostora.
II.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
38. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) V širšem območju Cerknega so stavbna zemljišča namenjena prepletu centralnih dejavnosti in območjem stanovanj. Območja za gospodarske dejavnosti morajo biti ločena od območij stanovanj, možen pa je preplet centralnih in gospodarskih dejavnosti, vendar samo v primeru, da so dejavnosti kompatibilne.
(2) V Cerknem se prvenstveno zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(3) V drugih naseljih prevladujejo površine podeželskih naselij, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. V naseljih hribovitega dela občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
39. člen
(grafični prikaz)
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev so grafično predstavljene v grafičnem delu OPN, in sicer na karti 7: Usmeritve za določitev namenske rabe prostora.
III. IZVEDBENI DEL
40. člen
(namen izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del določa:
– območja namenske rabe prostora,
– enote urejanja prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– gospodarsko javno infrastrukturo,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(4) Pri presoji ustreznosti posameznih načrtovanih posegov in ureditev se uporabljajo strokovne podlage.
41. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pristojna občinska strokovna služba na podlagi mnenja odgovornega geodeta.
42. člen
(členitev prostora)
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:
– krajinske enote izven naselij, vključno s stavbnimi zemljišči in stavbišči objektov razpršene gradnje,
– funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih.
(2) Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora.
(3) Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka.
43. člen
(prostorske enote)
(1) Funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih so:
+------------------+---------------------+
|Ime naselja |Oznaka naselja |
+------------------+---------------------+
|Bukovo |BK |
+------------------+---------------------+
|Cerkno |CE |
+------------------+---------------------+
|Čeplez |ČP |
+------------------+---------------------+
|Dolenji Novaki |DN |
+------------------+---------------------+
|Gorenji Novaki |GN |
+------------------+---------------------+
|Gorje |GR |
+------------------+---------------------+
|Jagršče |JG |
+------------------+---------------------+
|Jesenica |JS |
+------------------+---------------------+
|Jazne |JZ |
+------------------+---------------------+
|Lazec |LA |
+------------------+---------------------+
|Labinje |LB |
+------------------+---------------------+
|Laznica |LZ |
+------------------+---------------------+
|Orehek |OR |
+------------------+---------------------+
|Otalež |OT |
+------------------+---------------------+
|Planina pri |PC |
|Cerknem | |
+------------------+---------------------+
|Poče |PČ |
+------------------+---------------------+
|Podlanišče |PD |
+------------------+---------------------+
|Poljane |PL |
+------------------+---------------------+
|Police |PO |
+------------------+---------------------+
|Plužnje |PŽ |
+------------------+---------------------+
|Ravne pri Cerknem |RC |
+------------------+---------------------+
|Reka |RE |
+------------------+---------------------+
|Smučišče Cerkno |SC |
+------------------+---------------------+
|Straža |ST |
+------------------+---------------------+
|Šebrelje |ŠB |
+------------------+---------------------+
|Trebenče |TB |
+------------------+---------------------+
|Travnik |TR |
+------------------+---------------------+
|Zakriž |ZA |
+------------------+---------------------+
|Zakojca |ZK |
+------------------+---------------------+
(2) Krajinske enote izven naselij so:
+-------------------------+--------------+
|Ime krajinske enote |Oznaka |
| |krajinske |
| |enote |
+-------------------------+--------------+
|Cerkljansko hribovje |KE-01 |
+-------------------------+--------------+
|Porezen – Cimprovka |KE-02 |
+-------------------------+--------------+
|Soteska Pasice – Bolnica |KE-03 |
|Franja | |
+-------------------------+--------------+
|Gorenji Novaki – |KE-04 |
|Cerkljanski vrh | |
+-------------------------+--------------+
|Dolina Cerknice |KE-06 |
+-------------------------+--------------+
|Idrijca – spodnji del |KE-07 |
+-------------------------+--------------+
|Šebrelje |KE-08 |
+-------------------------+--------------+
|Idrijca – zgornji del |KE-09 |
+-------------------------+--------------+
44. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP).
(2) Enota urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake naselja,
– zaporedno številko EUP znotraj naselja.
Primer: CE-02 oziroma CE-06
(3) Vsako območje namenske rabe prostora ima v grafiki izpisano tudi kratico podrobnejše namenske rabe.
Primer: površine podeželskega naselja – SK
(4) EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A,
– zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini,
– podrobnejše namenske rabe, če je le-ta različna od SK (če namenska raba ni navedena, velja, da je predpisana namenska raba enote urejanja prostora razpršene poselitve SK).
Primer: KE-01/A 278 oziroma KE-02/A (SS) 278
(5) Enote urejanja odprtega prostora so označene z oznako krajinske enote.
Primer: KE-01
45. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3. poglavju tega odloka in
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III. 4. poglavju tega odloka.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le teh določila iz III.5. poglavja tega odloka.
46. člen
(prikaz stanja prostora)
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
III.1 Namenska raba prostora
47. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC – površine cest.
(4) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
+-----------------+------------------------+--------------------+
|OSNOVNA NAMENSKA |PODROBNEJŠA NAMENSKA |ČLENITEV PODROBNEJŠE|
|RABA |RABA |NAMENSKE RABE |
+-----------------+------------------------+--------------------+
|I. OBMOČJA | | |
|STAVBNIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |S – OBMOČJA STANOVANJ | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |SS – stanovanjske | |
| |površine | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| | |SSe – območja |
| | |stanovanjske |
| | |prostostoječe |
| | |gradnje pretežno |
| | |enodružinskih hiš |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| | |SSv – območja |
| | |večstanovanjske |
| | |gradnje |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| | | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |SK – površine | |
| |podeželskega naselja | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |SP – površine | |
| |počitniških hiš | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH | |
| |DEJAVNOSTI | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |CU – osrednja območja | |
| |centralnih dejavnosti | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |CD – druga območja | |
| |centralnih dejavnosti | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| | |CDi – območja |
| | |namenjena |
| | |dejavnostim |
| | |izobraževanja, |
| | |vzgoje in športa |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| | |CDz – območja |
| | |namenjena |
| | |dejavnostim |
| | |zdravstva in |
| | |socialnega varstva |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| | |CDk – območja |
| | |namenjena |
| | |dejavnostim kulture |
| | |ter verskim objektom|
| | |s pripadajočimi |
| | |ureditvami |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| | |CDo – območja |
| | |namenjena trgovskim,|
| | |oskrbnim, poslovnim,|
| | |storitvenim, |
| | |gostinskim |
| | |dejavnostim, manjša |
| | |obrt |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |I – OBMOČJA PROIZVODNIH | |
| |DEJAVNOSTI | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |IP – površine za | |
| |industrijo | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |IG – gospodarske cone | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |IK – površine z objekti | |
| |za kmetijsko | |
| |proizvodnjo | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |B – POSEBNA OBMOČJA | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |BT – površine za | |
| |turizem | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |BD – površine drugih | |
| |območij | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |Z – OBMOČJA ZELENIH | |
| |POVRŠIN | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |ZS – površine za oddih, | |
| |rekreacijo in šport | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |ZP – parki | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |ZD – druge urejene | |
| |zelene površine | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |ZK – pokopališča | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |P – OBMOČJA IN OMREŽJA | |
| |PROMETNE INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |PH – helioporti | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |PO – ostale prometne | |
| |površine | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE | |
| |POSELITVE | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
|II. OBMOČJA | | |
|KMETIJSKIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |K1 – NAJBOLJŠA | |
| |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |K2 – DRUGA KMETIJSKA | |
| |ZEMLJIŠČA | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
|III. OBMOČJA | | |
|GOZDNIH ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
|IV. OBMOČJA VODA | | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |VC – POVRŠINSKE | |
| |CELINSKE VODE | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |VI – OBMOČJA VODNE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
|V. OBMOČJA | | |
|DRUGIH ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |L – OBMOČJA MINERALNIH | |
| |SUROVIN | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |LN – površine | |
| |nadzemnega | |
| |pridobivalnega prostora | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
| |OO – OSTALA OBMOČJA | |
+-----------------+------------------------+--------------------+
III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
48. člen
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na celotnem območju občine)
(1) Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradnje izven stavbnih zemljišč, ki jih dopuščata zakon in ta odlok.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine na vseh namenskih rabah dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prilogo 1 tega odloka;
– gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, podzemnega elektroenergetskega omrežja, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave;
– gradnja cest, če so te predvidene v karti 4 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«;
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– vodnogospodarske ureditve.
49. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede možnosti spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.
(2) Na legalno zgrajenih objektih in njihovih parcelah, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
(3) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje je dovoljena le, če se z njo zmanjšajo negativni vplivi na okolje, pri čemer se šteje, da spremljajoče dejavnosti, dovoljene na namenski rabi SSe nimajo negativnega vpliva na okolje.
50. člen
(dopustne dejavnosti na namenskih rabah)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta. Za območja površin podeželskega naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %.
(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
(4) Spremljajoče in izključujoče dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega načrta, so poimenovanja dejavnosti poenostavljena ali združena iz več kategorij iz predpisa.
+-----------------------------+---------------------------------+
|Izraz, uporabljen v tem |Standardna klasifikacija |
|odloku |dejavnosti |
+-----------------------------+---------------------------------+
|kmetijstvo in gozdarstvo |A – kmetijstvo in lov, |
| |gozdarstvo, ribištvo |
+-----------------------------+---------------------------------+
|rudarstvo |B – rudarstvo |
+-----------------------------+---------------------------------+
|proizvodne dejavnosti |C – predelovalne dejavnosti |
| |D – oskrba z električno energijo,|
| |plinom, paro |
| |E – oskrba z vodo, ravnanje z |
| |odplakami in odpadki, saniranje |
| |okolja |
| |F – gradbeništvo |
+-----------------------------+---------------------------------+
|obrtne dejavnosti |C – predelovalne dejavnosti (v |
| |obsegu skladnem z zakonodajo s |
| |področja obrti) |
| |F – gradbeništvo (v obsegu |
| |skladnem z zakonodajo s področja |
| |obrti) |
+-----------------------------+---------------------------------+
|trgovske in storitvene |G – trgovina, vzdrževanje in |
|dejavnosti |popravila motornih vozil |
+-----------------------------+---------------------------------+
|promet in skladiščenje |H – promet in skladiščenje |
+-----------------------------+---------------------------------+
|gostinstvo in turizem |I – gostinstvo |
+-----------------------------+---------------------------------+
|poslovne dejavnosti |J – informacijske in |
| |komunikacijske dejavnosti |
| |K – finančne in zavarovalniške |
| |dejavnosti |
| |L – poslovanje z nepremičninami |
| |M – strokovne, znanstvene in |
| |tehnične dejavnosti |
| |N – druge raznovrstne poslovne |
| |dejavnosti |
+-----------------------------+---------------------------------+
|dejavnosti javne uprave |O – dejavnost javne uprave in |
| |obrambe, dejavnost obveznega |
| |socialnega varstva |
+-----------------------------+---------------------------------+
|izobraževanje |P – izobraževanje |
+-----------------------------+---------------------------------+
|zdravstvo in socialno varstvo|Q – zdravstvo in socialno varstvo|
+-----------------------------+---------------------------------+
|kulturne, razvedrilne, |R – kulturne, razvedrilne, |
|rekreacijske in športne |rekreacijske dejavnosti |
|dejavnosti | |
+-----------------------------+---------------------------------+
|druge dejavnosti |S – druge dejavnosti |
| |T – dejavnost gospodinjstev z |
| |zaposlenim hišnim osebjem, |
| |proizvodnja za lastno rabo |
| |U – dejavnost eksteritorialnih |
| |organizacij in teles |
+-----------------------------+---------------------------------+
|družbene dejavnosti |P – izobraževanje |
| |Q – zdravstvo in socialno varstvo|
| |R – kulturne, razvedrilne, |
| |rekreacijske dejavnosti |
| |O – dejavnost javne uprave in |
| |obrambe, dejavnost obveznega |
| |socialnega varstva |
+-----------------------------+---------------------------------+
(5) Vrste osnovnih, spremljajočih in izključujočih dejavnosti so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah v podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih.
51. člen
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)
(1) Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni;
– so po navedbi vrste objektov našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni našteti objekti;
– je za navedeno vrsto objektov ali posamezen naštet objekt določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le objekti, ki ustrezajo pogoju.
(2) Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v poglavju III. 3. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(3) Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
52. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, najmanj 1,5 metra, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 0,5 metra, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače.
(3) Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od določenih v prejšnjem odstavku, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi na parcelni meji sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka je do parcelne meje mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih strnjenega mestnega jedra in na območjih podeželskih naselij ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.
(5) Ne glede na določbe drugega odstavka se medposestne ograje in podporni zidovi praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje ali podpornega zidu na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ta postavljen največ do parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Objekti, ki so na zemljišču s podpornim zidom na nižjem nivoju, ne potrebujejo odmika od podpornega zidu, če ga višina objekta ne presega.
(6) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno praviloma zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji.
III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
53. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
– največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele objekta (FI),
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z
– največjo višino objektov (V).
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
– višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP v oddaljenosti do 100 m od načrtovanega objekta,
– višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe, tako da višina kapi nižjega objekta doseže višino kapi sosednje višje stavbe.
(3) Klet kot etaža ni posebej določena in jo je možno graditi pod vsako stavbo, če razmere to omogočajo. Število etaž pod zemljo OPN ne omejuje.
(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
54. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.
(2) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe). Barve kritin naj bodo prilagojene posameznemu stavbnemu tipu in ne smejo biti odsevajoče. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemen (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) prečno na plastnice. Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
(3) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd., potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Fasadni elementi enega objekta morajo biti enotno oblikovani. Na fasadah se dovoli uporaba bele barve ter svetlih barv v spektru sivih in v spektru različnih naravnih barv. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.
(4) Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij), na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) ter balkonih (balkonske ograje).
(5) Elektroomarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(6) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(7) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, h kateremu se gradi.
55. člen
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih površin (FZP).
(2) Zasaditev površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(3) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.
(4) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
56. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
(2) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.
(3) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novogradnjah večstanovanjskih objektov z več kot 8 stanovanjskimi enotami je praviloma potrebno zagotoviti minimalno 50 % parkirnih mest v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma bi le-ta povzročila nesorazmerno visoke stroške, o čemer odloči občina s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil in delovnih strojev, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, O in L.
(5) Parkirne površine namenjene avtodomom je možno načrtovati v prostorskih enotah z namensko rabo B, I in P.
(6) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(7) V enotah urejanja prostora, kjer je v prilogi 2 opredeljeno, da gre za območje, kjer je tipologija pozidave strnjena, pri spremembi namembnosti in rekonstrukciji obstoječih objektov zagotavljanje minimalnega števila parkirnih mest ni potrebno.
57. člen
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)
(1) Glede na vrsto objekta je potrebno pri izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
+---------------------------------------+-----------------------+
|Vrsta objekta |Število parkirnih mest |
| |(PM) |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stanovanja in bivanje | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Enostanovanjske stavbe |2 PM/stanovanje |
|Dvostanovanjske stavbe | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Tri- in večstanovanjske stavbe | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|za stanovanje do 35m2 koristne |1 PM |
|stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 |1,5 PM |
|koristne stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 |2 PM |
|koristne stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|za stanovanje nad 100 m2 koristne |3 PM, |
|stanovanjske površine | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi |1 PM/stanovanje + 20 % |
|stanovanji (oskrbovana stanovanja) |za obiskovalce |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stanovanjske stavbe za druge posebne |1 PM/10 postelj |
|družbene skupine (dijaški, mladinski | |
|domovi) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stanovanjske stavbe za druge posebne |1 PM/5 postelj + 50 % |
|družbene skupine (domovi za ostarele, |za obiskovalce |
|varna hiša) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Poslovno trgovske dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stavbe javne uprave |1 PM/30 m2 BEP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |1 PM/30 m2 BEP |
|(pisarniški in upravni prostori ter | |
|druge storitve) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Druge upravne in pisarniške stavbe |1 PM/30 m2 BEP |
|(mešani poslovni programi) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Trgovski lokal (trgovski lokal pod 100 |1 PM/30 m2 BEP |
|m2) |Ne manj kot 2 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Trgovske stavbe (trgovina med 100 in |1 PM/50 m2 BEP |
|500 m2) |ne manj kot 4 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Trgovske stavbe (trgovina z |1 PM/80 m2 BEP |
|neprehrambenimi izdelki) |ne manj kot 2 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Trgovske stavbe (nakupovalni center do |1 PM/35 m2 BEP |
|2500 m2) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Trgovske stavbe (nakupovalni center nad|1 PM/30 m2 BEP |
|2500 m2) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Trgovske stavbe (odprte in pokrite |1 PM/40 m2 BEP |
|tržnice) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko |1 PM/25 m2 BEP |
|zabaviščni, poslovni centri) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Bencinski servisi |1 PM/30 m2 prodajnih |
| |površin ne manj kot |
| |3PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stavbe za druge storitvene dejavnosti |1 PM/30 m2 BEP |
|(obrtno servisne dejavnosti – frizer, |ne manj kot 2 PM |
|urar, čistilnica, fizioterapija, | |
|lekarne …) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stavbe za druge storitvene dejavnosti |3 PM/pralno mesto |
|(avtopralnice) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Športne dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Športna igrišča – igrišča za tenis |4 PM/igrišče |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Športna igrišča (javna kopališča) |1 PM/150 m2 površine |
| |javnega kopališča |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Športne dvorane (večnamenske dvorane, |1PM/30 m2 BEP, od tega |
|pretežno namenjene razvedrilu) |20 % PM za avtobuse |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Posebne dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Hotelske in podobne stavbe za |1 PM/1,5 sobo |
|kratkotrajno nastanitev (hotel, | |
|prenočišča, penzioni) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Gostilne, restavracije, točilnice, bari|1 PM/4 sedeže + |
| |1PM/tekoči meter |
| |točilnega pulta – ne |
| |manj kot 5PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |1 PM/10 postelj |
|nastanitev (mladinska prenočišča) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Družbene dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stavbe za kulturo in razvedrilo |1 PM/5 sedežev |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Muzeji in knjižnice |1 PM/80 m2 BEP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stavbe za opravljanje verskih obredov |1 PM/10 sedežev |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, |1 PM/25 m2 BEP |
|ambulante, veterinarske ambulante) |ne manj kot 2 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stavbe za izobraževanje in |1 PM/učilnico |
|znanstvenoraziskovalno delo (osnovne |+ 0,5 PM/učilnico za |
|šole) |kratkotrajno |
| |parkiranje staršev |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Stavbe za izobraževanje in |1,25 PM/oddelek + |
|znanstvenoraziskovalno delo (otroški |0,5 PM/učilnico za |
|vrtci) |kratkotrajno |
| |parkiranje staršev |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Proizvodne dejavnosti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Druge nestanovanjske kmetijske stavbe |1 PM/80 m2 BEP |
|Stavbe za spravilo pridelka | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Industrijske stavbe (do 200 m2) |1 PM/30 m2 BEP |
| |ne manj kot 2 PM |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |1 PM/50 m2 BEP |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča |1 PM/150 m2 BEP |
|(skladišča s strankami) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča |ne manj kot 3 PM |
|(skladišča brez strank) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Rezervoarji, silosi in skladišča |1 PM/80 m2 BEP |
|(razstavni in prodajni prostori) | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Industrijske stavbe (delavnice za |6 PM/popravljalno |
|servis motornih vozil) |mesto |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Drugo | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Pokopališča |1 PM/600 m2 |
|Pokopališke stavbe in spremljajoči |ne manj kot 10 PM |
|objekti | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Drugi gradbeni inženirski objekti za |1 PM/600 m2 |
|šport, rekreacijo in prosti čas | |
+---------------------------------------+-----------------------+
|Druge nestanovanjske stavbe, ki niso |1 PM/100 m2 |
|uvrščene drugje | |
+---------------------------------------+-----------------------+
(2) Poleg navedenega števila PM je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila po možnosti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5 %, vendar najmanj eno PM za invalide.
58. člen
(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(2) Objekti za lastne potrebe (nezahtevni in enostavni objekti) morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo h kateri pripadajo.
(3) Višinske razlike se praviloma premešča s travnatimi brežinami. V primeru uporabe škarp in podpornih zidov pa so le-ti praviloma intenzivno zazelenjeni.
(4) Postajališča (pomožni infrastrukturni objekti) so po celotni občini enotno oblikovana.
(5) Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (nezahtevni in enostavni objekti) veljajo naslednji prostorsko izvedbeni pogoji:
– Vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v odprtem prostoru izven območij naselij upoštevajo krajinsko-arhitekturne značilnosti obstoječih kvalitetnih istovrstnih objektov.
– Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v odprtem prostoru se uporabljajo tradicionalni materiali – praviloma les in kamen. Fasade zidanih objektov morajo biti bele barve.
– Kozolci so praviloma dvojni s kamnitimi, zidanimi ali lesenimi stebri in lesenimi letvami. Kritina je lesena, siva ali korčni po barvi in strukturi podobna.
– Ograje za pašo živine v odprtem prostoru so praviloma lesene oziroma/in žičnate. Prepovedana je uporaba betonskih in plastičnih stebričkov.
(6) Vsa urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk …) v naselju Cerkno mora biti enotno oblikovana in locirana na podlagi Urbanističnega načrta za naselje Cerkno.
(7) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo se prednostno namešča na javnih površinah.
(8) Vrste ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v Prilogi 1 tega odloka.
59. člen
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Od objektov za oglaševanje je na območju občine dovoljeno postavljati le plakatne stebre in panoje. Prednostno se jih umešča na javne površine.
(2) Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(3) Objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2, ni dopustno postavljati.
(4) Neprometna signalizacija mora biti enotno oblikovana na celotnem območju občine.
III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
60. člen
(velikost in oblika parcele objekta)
(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje;
– zdravstveno-tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Parcela objekta mora biti praviloma v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.
(3) V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.
(4) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe znaša 350 m2;
– v primerih, ko je funkcionalna parcela objekta na območjih SSe večja od 1000 m2, se faktorji izrabe računajo za površino 1000 m2;
– najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte SSp znaša 250 m2;
– največja velikost parcele objekta na območju razpršene gradnje znaša 500 m2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).
(5) Parcelacija stavbnih zemljišč je dopustna kadar se z delitvijo in/ali združevanjem oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka.
(6) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma parcela objekta v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.
(8) Parcelo objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno zemljiško parcelo.
(9) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena, je potrebno izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek, s katerim se uredi dejansko stanje.
(10) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne velja določilo o dopustnih tlorisnih razmerjih in faktorju izrabe oziroma faktorju zazidanosti.
III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Obvezna gospodarska javna infrastruktura
61. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih:
– če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali
– če investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme.
62. člen
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Stavbna zemljišča so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadne vode ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
63. člen
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je potrebno priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.
(2) Objekte je potrebno priključevati na komunalno opremo v skladu z občinskimi predpisi, ki to področje urejajo.
(3) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
(4) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(5) Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema, če njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali če pogodba o opremljanju med investitorjem in občino še ni sklenjena, lahko investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki omogoča samooskrbo in sledi napredku tehnike.
(6) Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede omejitev zaradi gospodarske javne infrastrukture
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
64. člen
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
+--------------------------------+-------+
|glavna cesta (GC) | 25 m|
+--------------------------------+-------+
|regionalna cesta (RC) | 15 m|
+--------------------------------+-------+
|lokalna cesta (LC) | 8 m|
+--------------------------------+-------+
|javna pot (JP) | 6 m|
+--------------------------------+-------+
|kolesarske javne poti (KJ) | 5 m|
+--------------------------------+-------+
(2) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
+-----------------------------------------------------+---------+
|za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne | 40 m|
|transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in | |
|220 kV | |
+-----------------------------------------------------+---------+
|za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV | 10 m|
+-----------------------------------------------------+---------+
|za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne | 15 m|
|transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in | |
|35 kV | |
+-----------------------------------------------------+---------+
|podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in | 3 m|
|35 kV | |
+-----------------------------------------------------+---------+
|za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti| 10 m|
|od 1 kV do vključno 20 kV | |
+-----------------------------------------------------+---------+
|za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV| 1 m|
|do vključno 20 kV | |
+-----------------------------------------------------+---------+
|razdelilno postajo srednje napetosti, | 2 m|
|transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV | |
+-----------------------------------------------------+---------+
|za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, | 3 m|
|drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, | |
|merjeno od osi skrajnega voda | |
+-----------------------------------------------------+---------+
(3) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(5) Kolikor pride do spremembe občinskih in državnih predpisov, ki določajo varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.
(6) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko sklenitev pogodbe s sistemskim operaterjem o ustanovitvi služnosti za postavitev, rekonstrukcijo, vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih vodov, ki prečkajo zemljišče z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih del, kolikor takšna pogodba še ni sklenjena.
III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture
65. člen
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami.
(2) Vsi posegi na objektih, vodih in napravah gospodarske javne infrastrukture ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Omrežja gospodarske javne infrastrukture je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Omrežja gospodarske javne infrastrukture se praviloma združuje v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture mora praviloma potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe gospodarske javne infrastrukture je praviloma potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(7) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih površin upravljavec omrežja od lastnika pridobi pravico graditi.
(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno komunikacijsko in distribucijsko elektroenergetsko omrežje nivoja 20 kV in manj graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen v primerih, ko posegajo na arheološka najdišča in je s predhodnimi raziskavami ugotovljeno, da tak poseg ni možen.
(9) Nadzemni vodi in naprave komunalne opreme morajo biti načrtovani izven območij vedut na kvalitetne prostorske poudarke ter presojani z vidika vplivov na kakovost krajinske slike.
(10) Gospodarsko javno infrastrukturo je treba načrtovati tako, da bo čim manj posegala v vodna in priobalna zemljišča.
66. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest)
(1) Na javno cesto je potrebno praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.
(2) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
67. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih površin. Odvajanje odpadnih vod mora biti urejeno skladno s področnimi predpisi.
(2) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti. Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi predpisi.
(3) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zgrajeno v ločenem sistemu.
(4) Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
68. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z državnim prostorskim načrtom.
(2) Vsi objekti elektroenergetskega omrežja morajo biti kvalitetno in enotno oblikovani in izvedeni z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero.
(3) Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.
69. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na območjih naselij morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
70. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba stavb za zdravstvo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč;
– za zagotovitev kar najmanjših možnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti;
– gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;
– lokacije gradnje baznih postaj potrdi pristojna občinska strokovna služba.
71. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(2) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.
III.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
72. člen
(varstvo narave)
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave.
73. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili področnih predpisov.
(2) Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.
(5) Za raziskavo in odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(7) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine, velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(8) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji v skladu z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tega akta.
(9) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.,
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova,
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(10) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine;
– na fasadah je le izjemoma dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt);
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti;
– posegi na enote kulturne dediščine, ki so varovane kot območja domačij, morajo biti usklajeni s stavbno tipologijo območja domačije. Faktor zazidanosti na stavbnem zemljišču varovane domačije se lahko poveča za maksimalno enkrat, kolikor to ne presega predpisanega faktorja zazidanosti za namensko rabo SK.
(11) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov);
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote);
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.);
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.);
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja;
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina);
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.);
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(12) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije;
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin;
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
(13) Pri posegih na registrirani memorialni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– na območjih enot memorialne dediščine je le izjemoma dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro- in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine;
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine;
– za znamenja, kapelice, NOB spomenike, korita in vodnjake, ki nimajo opredeljenega vplivnega območja, je za posege v 10 m pasu v odprtem prostoru in v 5 m pasu v območju naselij potrebno pridobiti kulturovarstvene smernice in soglasje;
– spominske in napisne plošče se varujejo na isti lokaciji in v istem kontekstu.
(14) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine);
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa);
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij;
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč);
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva;
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena;
– lokacija in prostorska pojavnost;
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(16) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati glede na dediščino ustrezne od sledečih usmeritev:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante;
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin;
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine;
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto;
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo;
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov;
– ohranjati vodni režim na pretežno naravno ohranjenih vodotokih;
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terenu ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(17) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so lahko prepovedani posegi, kot so:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake;
– poglabljati dna vodotokov ter jezer;
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
V primeru odkritja nove kulturne dediščine je potrebno o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo pogledi iz okolice.
(18) Med gradnjo je potrebno objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(19) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
74. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
75. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Namestitev novih obcestnih svetilk izven strnjenih območij naselij je treba omejiti na nujno potrebno. Uporabljajo se lahko samo svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru.
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih teles s svetlobnimi snopi kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
76. člen
(varstvo zraka)
Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
77. člen
(varstvo voda)
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja upravljanja z vodami. Za dovoljene gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za vode.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati tudi meje priobalnih zemljišč. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(3) Na objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija ali sprememba namembnosti pod pogoji, ki jih določa veljavna zakonodaja.
(4) Za dovoljene gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(5) Ne glede na namensko rabo je potrebno ohranjati vodotoke z obrežnim rastjem na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
(6) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(7) Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje ter druge kmetijske operacije, ki bi lahko imele vpliv na vodni režim, so dovoljene pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
78. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(3) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(4) V ožjem vodovarstvenem pasu vodnih virov je prepovedano uporabljati fitofarmacevtska sredstva izdelana na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi, preseči mejno vrednost letnega vnosa dušika na območju vodovarstvenega pasu, gnojenje z gnojnico in gnojevko na zemljiščih z zeleno odejo od 15.10 do 31.3., gnojenje z gnojnico in gnojevko na tleh nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah in na zamrznjenih tleh, paša drobnice in govedi razen v primeru kadar ustreza hidrogeološka ali agronomska stroka predpiše poseben režim uporabe pašnika.
(5) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
79. člen
(varstvo tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
80. člen
(varstvo gozdov)
(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, ki so določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov.
(3) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedane, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov.
81. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
82. člen
(erozijska, plazljiva in plazovita območja)
(1) Erozijska, plazljiva in plazovita območja, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale tovrstno ogroženost prostora.
(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.
(4) Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost so novogradnje in druga večja zemeljska dela možni le na podlagi analize stabilnosti terena.
(5) Za vse posege v erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
83. člen
(območja potresne ogroženosti)
(1) Območja potresne ogroženosti so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni na območju celotne občine v skladu s cono potresne ogroženosti.
84. člen
(poplavna območja)
(1) Poplavna območja so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora in se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegov, ki jih dopuščajo predpisi s področja upravljanja z vodami.
(3) Gradnja na poplavnem območju ni dovoljena, razen v izjemah, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami.
(4) V tistem delu EUP, ki se nahaja v poplavnem območju, so na obstoječih legalno zgrajenih objektih dopustne rekonstrukcija, adaptacija, obnova, odstranitev in vzdrževanje obstoječega objekta. Gradnja novih objektov ni dopustna. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Ohranjati je potrebno obstoječe retenzijske površine.
Takšne EUP, ki so že pozidane in ležijo delno ali v celoti na poplavnih območjih, so: ST 02, CE 61, CE 75, CE 72, CE 57, CE 46, CE 28, CE 27, CE 26, CE 17, CE 16, CE 62, CE 50, CE 55, CE 15, CE 19, CE 20, CE 22, CE 23, CE 24, CE 25, CE 38, CE 43, CE 45, CE 49, KE 09/A 33, KE 09/A 80, KE 07/A 109, KE 06/A 153, KE 06/A 424.
(5) Na vseh zelenih površinah, ki segajo na poplavna območja, je potrebno zagotoviti opozorilno signalizacijo za obveščanje o nevarnosti poplav.
(6) Na vseh delih EUP, ki segajo v poplavna območja in se njihova poplavna varnost ureja v skladu z Odlokom o občinskem lokacijskem načrtu Rekonstrukcija vodotoka Cerknica in Cvetkove ulice, ceste R3T912, v Cerknem (Uradni list RS, št. 118/05), so gradnje, do izvedbe z občinskim lokacijskim načrtom načrtovanih protipoplavnih ureditev, rešitev in ukrepov, ki zagotavljajo poplavno varnost posamezne enote, prepovedane.
(7) Za vse posege v poplavnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda organ pristojen za vode.
85. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba zagotoviti najmanj:
– odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
– prometne manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(4) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
(5) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti požarno varnost v skladu s predpisi.
(6) Gradnje in prostorske ureditve morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in bazenov s požarno vodo.
(7) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
86. člen
(ureditve za obrambne potrebe)
(1) Območja rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture.
(2) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
III.2.10 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
87. člen
(arhitektonske ovire)
Pri gradnjah in vseh prostorskih ureditvah se mora zagotoviti njihova uporaba za gibalno ovirane osebe, skladno s predpisi in dobro prakso.
88. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine.
– I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, in sicer:
+----------------------------------+-------------+--------------+
|Namenska raba/Stopnja varstva |III. stopnja | IV. stopnja |
|pred hrupom | | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|S – OBMOČJA STANOVANJ | | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|SS | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|SK | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|SP | ∙ | |
+---------------------------------------------------------------+
|C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|CU | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|CDi | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|CDz | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|CDk | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|CDo | | ∙ |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|I – OBMOČJA PROIZVODNIH | | |
|DEJAVNOSTI | | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|IP | | ∙ |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|IG | | ∙ |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|IK | | ∙ |
+---------------------------------------------------------------+
|B – POSEBNA OBMOČJA |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|BT | ∙ | |
+---------------------------------------------------------------+
|Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|ZS | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|ZP | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|ZV | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|ZD | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|ZK | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|O – OBMOČJA OKOLJSKE | | ∙ |
|INFRASTRUKTURE | | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | ∙ | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA | | ∙ |
|ZEMLJIŠČA | | |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | ∙ |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | ∙ |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | | ∙ |
+----------------------------------+-------------+--------------+
|OO – OSTALA OBMOČJA | | ∙ |
+----------------------------------+-------------+--------------+
(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve z opredeljeno namensko rabo BT in SS lahko minister, pristojen za okolje uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi, izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.
(4) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Na meji med I. in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom, v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je treba z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(9) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade ali s pasivno zaščito bivalnih prostorov z vgradnjo ustreznih oken in fasade.
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
89. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Novogradenj namenjenih bivanju oziroma izvajanju dejavnosti, ki sodijo v območja I. stopnje varstva pred sevanjem, ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja. Vplivna območja se določajo kot razdalja od središčne osi daljnovoda do roba vplivnega območja na višini 1 m. Okvirne velikosti vplivnega območja daljnovodov za določeno nazivno napetost so odvisne od tipa daljnovoda in znašajo za 400 kV daljnovod 42 ali 46 m, pri 220 kV daljnovodu 18 ali 24 m in pri 110 kV daljnovodu 11 ali 14 m.
(7) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
90. člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem načrtom.
(2) Bivalnim stanovanjskim prostorom je potrebno zagotoviti vsaj minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša:
– dne 21. decembra najmanj eno uro,
– dne 21. marca, 21. junija in 23. septembra najmanj tri ure.
III.2.11 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
91. člen
(objekti razpršene gradnje)
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno zgrajeni objekti na zemljišču izven stavbnih zemljišč.
(2) Na objektih razpršene gradnje so dopustne:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 50 % BTP osnovnega objekta,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija.
(3) Na parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe.
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi SSe.
III.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
92. člen
(vsebina podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev)
V tem poglavju so glede na namensko rabo prostora določene:
– dopustne dejavnosti,
– dopustne vrste objektov,
– dopustne gradnje in drugi posegi v prostor,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
93. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
(1) Na stanovanjskih površinah (SS) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------------+--------------------------------------------+
|Namenska raba |S – Območja stanovanj |
+------------------+--------------------------------------------+
|Podrobna namenska |SS |
|raba |stanovanjske površine |
+------------------+----------------------+---------------------+
|Členitev podrobne |SSe |SSv |
|namenske rabe |prosto stoječa |večstanovanjska |
| |individualna gradnja |gradnja |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki |
| |služijo tem območjem |
+------------------+--------------------------------------------+
|Spremljajoče |družbene dejavnosti, gostinstvo in turizem, |
|dejavnosti |poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+------------------+--------------------------------------------+
|Izključujoče |proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje |
+------------------+----------------------+---------------------+
|Vrsta objektov, |enostanovanjska |tri in več |
|zahtevnih in manj |stavba |stanovanjske stavbe |
|zahtevnih |dvostanovanjska |garažne stavbe |
| |stavba |športna igrišča |
| |garažne stavbe |drugi objekti za |
| |športna igrišča |šport, rekreacijo in |
| |drugi objekti za |prosti čas |
| |šport, rekreacijo in |drugi objekti, ki |
| |prosti čas |služijo tem območjem |
| |drugi objekti, ki | |
| |služijo tem območjem | |
+------------------+----------------------+---------------------+
|Zelene površine |FZP: 0,2 |FZP: 0,4 ali 15 |
| | |m2/stanovanje. |
| | |FZP in predpisana |
| | |zelena površina na |
| | |enoto se ne |
| | |seštevajo. Upošteva |
| | |se tisti od obeh |
| | |normativov, ki |
| | |zagotavlja večjo |
| | |kvadraturo zelenih |
| | |površin. |
+------------------+----------------------+---------------------+
|Dopustna izraba |FZ: 0,4 |FZ: 0,3 |
| |P+1+M | |
+------------------+----------------------+---------------------+
|Merila in pogoji |Na parceli stavbe je |Med objektom in |
|za oblikovanje |dovoljeno zgraditi le |najpomembnejšim |
| |po en nezahtevni |javnim prostorom, na |
| |oziroma enostavni |katerega meji parcela|
| |objekt za lastne |objekta ali pa je |
| |potrebe v katerega |stavba nanj |
| |lahko vstopimo. |orientirana z |
| | |glavnimi vhodi, |
| | |nezahtevnih objektov |
| | |za lastne potrebe |
| | |stavb ni dovoljeno |
| | |graditi. |
| | |Stavbe, ki imajo v |
| | |pritličju javni |
| | |program, morajo |
| | |zagotoviti vizualno |
| | |povezanost notranjih |
| | |in javnih prostorov. |
| | |Glavni vhodi v javne |
| | |prostore so |
| | |neposredno iz |
| | |najpomembnejšega |
| | |javnega prostora. |
| | |Nezazidani del |
| | |parcele objekta je |
| | |javni odprti prostor.|
+------------------+----------------------+---------------------+
(2) Na površinah podeželskega naselja (SK) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+-------------------+-------------------------------------------+
|Namenska raba |S – Območja stanovanj |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Podrobna namenska |SK |
|raba |Površine podeželskega naselja |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki |
| |služijo tem območjem |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Spremljajoče |družbene dejavnosti, gostinstvo in |
|dejavnosti |turizem, poslovne dejavnosti, obrtne |
| |dejavnosti, trgovske dejavnosti, |
| |kmetijstvo in gozdarstvo |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Izključujoče |proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Vrsta objektov, |enostanovanjska stavba |
|zahtevnih in manj |dvostanovanjska stavba |
|zahtevnih |stanovanjske stavbe z oskrbovanimi |
| |stanovanji |
| |gostilne, restavracije in točilnice |
| |druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev |
| |stavbe za izobraževanje in znanstveno delo |
| |– samo vrtec ali osnovna šola |
| |nestanovanjske kmetijske stavbe |
| |pokopališke stavbe in spremljajoči objekti |
| |druge nestanovanjske stavbe, ki niso |
| |uvrščene drugje |
| |športna igrišča |
| |drugi gradbeni inženirski objekti za |
| |šport, rekreacijo in prosti čas |
| |drugi objekti, ki služijo tem območjem |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Dopustna izraba |FZ: 0,6 |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Merila in pogoji za|Višinski gabarit: |
|oblikovanje |– P+1 ali P+1+M; v KE 07-Idrijca – spodnji |
| |del, KE 08-Šebrelje in KE 09-Idrijca – |
| |zgornji del izjemoma dovoljena P+2+M. |
| |– Višina gospodarskih objektov do 13 m. |
| |– Višina slemena ne sme presegati višin |
| |slemen objektov iste namembnosti v |
| |oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti |
| |urejanja prostora. |
| |– Kota pritličja je na ravnem ali rahlo |
| |nagnjenem terenu (do 10 %) največ 50 cm |
| |nad koto urejenega terena ob objektu. |
| |Izjemoma dovoljena visoka pritličja v |
| |enotah KE 07-Idrijca – spodnji del, KE 08- |
| |Šebrelje in KE 09-Idrijca – zgornji del. |
| |Razmerja gabaritov: |
| |– praviloma podolgovat tloris |
| |Fasade: |
| |– oblikovanje in horizontalna ter |
| |vertikalna členitev fasad, strukturiranje |
| |in postavitev fasadnih odprtin in |
| |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj |
| |bo usklajeno s tradicionalnimi objekti; |
| |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost |
| |celotne podobe objekta; |
| |– detajli na objektih naj bodo v območjih |
| |ohranjenih tradicionalnih objektov |
| |tradicionalni. |
| |Strehe: |
| |– simetrične dvokapnice z naklonom v smeri |
| |daljše stranice; |
| |– naklon 35–50°; |
| |– smer slemena mora biti vzporedna z |
| |daljšo stranico; |
| |– večkapne (štirikapne) strehe so |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar |
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba |
| |ipd.). |
| |Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi |
| |le eno stavbo za opravljanje osnovne |
| |dejavnosti, eno nestanovanjsko kmetijsko |
| |stavbo in več nezahtevnih in enostavnih |
| |objektov, vendar slednje le tako, da |
| |oblikujejo notranje dvorišče. |
| |Pri prenovi in notranjem razvoju |
| |podeželskih naselij naj se ohranja in |
| |poudarja kulturne in krajinske kvalitete, |
| |zlasti v navezavi s kmetijskimi |
| |dejavnostmi na robovih naselij, s čimer se |
| |ohranja ruralni značaj naselij. |
+-------------------+-------------------------------------------+
(3) Na stanovanjskih površinah za posebne namene (SB) ter površinah počitniških hiš (SP) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------------+--------------------------------------------+
|Namenska raba |S – Območja stanovanj |
+------------------+-------------------------+------------------+
|Podrobna namenska |SB |SP |
|raba |stanovanjske površine za |Površine |
| |posebne namene |počitniških hiš |
+------------------+-------------------------+------------------+
|Osnovna dejavnost |občasno ali stalno |občasno bivanje |
| |bivanje različnih skupin |za počitek |
| |prebivalstva (otrok, | |
| |ostarelih, študentov) | |
+------------------+-------------------------+------------------+
|Spremljajoče |družbene dejavnosti |druge dejavnosti, |
|dejavnosti |gostinstvo in turizem |ki služijo tem |
| |trgovske dejavnosti |območjem |
| |druge dejavnosti, ki | |
| |služijo tem območjem | |
+------------------+--------------------------------------------+
|Izključujoče |proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje |
+------------------+-------------------------+------------------+
|Vrsta objektov, |stanovanjske stavbe z |enostanovanjska |
|zahtevnih in manj |oskrbovanimi stanovanji |stavba |
|zahtevnih |stanovanjske stavbe za |(počitniške hiše) |
| |druge posebne družbene |športna igrišča |
| |skupine |(na prostem) |
| |garažne stavbe |drugi objekti, ki |
| |športna igrišča |služijo tem |
| |drugi objekti za šport, |območjem |
| |rekreacijo in prosti čas | |
| |drugi objekti, ki | |
| |služijo tem območjem | |
+------------------+-------------------------+------------------+
|Zelene površine |FZP: 0,2 ali 8 |FZP: 0,2 |
| |m2/posteljo | |
+------------------+-------------------------+------------------+
|Dopustna izraba |FZ: 0,5 |FZ: 0,3 |
| |P+3+M |FI: 0,6 |
+------------------+-------------------------+------------------+
|Merila in pogoji |Med objektom in |Na parceli stavbe |
|za oblikovanje |najpomembnejšim javnim |je dovoljeno |
| |prostorom, na katerega |zgraditi le eno |
| |meji parcela objekta ali |stavbo za lastne |
| |pa je stavba nanj |potrebe. |
| |orientirana z glavnimi | |
| |vhodi, nezahtevnih | |
| |objektov za lastne | |
| |potrebe ni dovoljeno | |
| |graditi. Nezazidani del | |
| |parcele objekta je javni | |
| |odprti prostor. | |
| |Stavbe, ki imajo v | |
| |pritličju javni program, | |
| |morajo zagotoviti | |
| |vizualno povezanost | |
| |notranjih in javnih | |
| |prostorov. Glavni vhodi | |
| |v javne prostore so | |
| |neposredno iz | |
| |najpomembnejšega javnega | |
| |prostora. | |
+------------------+-------------------------+------------------+
94. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
(1) Na območjih razpršene poselitve veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+-------------------+-------------------------------------------+
|Namenska raba |A – površine razpršene poselitve |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Podrobna namenska |A |
|raba |Območja razpršene poselitve |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So poselitveni vzorci z nizko gostoto, kot |
| |so na primer samotne kmetije ter strnjene |
| |oblike manjših naselij. Osnovna dejavnost |
| |je bivanje. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Spremljajoče |gostinstvo in turizem, poslovne |
|dejavnosti |dejavnosti, obrtne dejavnosti, kmetijstvo |
| |in gozdarstvo, trgovske dejavnosti |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Izključujoče |proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Vrsta objektov, |enostanovanjske stavbe |
|zahtevnih in manj |dvostanovanjske stavbe |
|zahtevnih |nestanovanjske kmetijske stavbe |
| |drugi objekti, ki služijo tem območjem |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Dopustna izraba |FZ: 0,4 |
| |FI: 0,8 |
| |P+2 ali P+1+M |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Merila in pogoji za|Na območju kmetij je potrebno ohranjati |
|oblikovanje |prvotno strukturo in tipologijo gradnje. |
| |Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi |
| |le eno stavbo za opravljanje osnovne |
| |dejavnosti, eno nestanovanjsko kmetijsko |
| |stavbo in več nezahtevnih in enostavnih |
| |objektov, vendar slednje le tako, da |
| |oblikujejo notranje dvorišče. |
| |Merila in pogoji glede višinskih |
| |gabaritov, razmerij gabaritov, fasad in |
| |streh so enaki kot za SK. |
+-------------------+-------------------------------------------+
95. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+-------------------+-------------------------------------------+
|Namenska raba |C – območja centralnih dejavnosti |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Podrobna namenska |CU |
|raba |Osrednja območja centralnih dejavnosti |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjena prepletu dejavnosti, in sicer |
| |trgovskim, oskrbnim, storitvenim, |
| |upravnim, socialnim, zdravstvenim, |
| |vzgojnim izobraževalnim, kulturnim, |
| |verskim in podobnim dejavnostim ter |
| |bivanju. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Spremljajoče |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
|dejavnosti | |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Izključujoče |proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Vrsta objektov, |dvostanovanjske stavbe |
|zahtevnih in manj |tri in več stanovanjske stavbe |
|zahtevnih |gostinske stavbe |
| |upravne in pisarniške stavbe |
| |trgovske in druge stavbe za storitvene |
| |dejavnosti |
| |garažne stavbe |
| |stavbe splošnega družbenega pomena |
| |stavbe za kulturo in razvedrilo |
| |muzeji in knjižnice |
| |stavbe za izobraževanje |
| |stavbe za zdravstvo |
| |stavbe za opravljanje verskih obredov, |
| |pokopališke stavbe |
| |objekti za šport, rekreacijo in drugi |
| |objekti za prosti čas |
| |drugi objekti, ki služijo tem območjem |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Zelene površine |FZP: 0,20 |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Dopustna izraba |FZ: 0,5 |
| |FI: 1,5 |
+-------------------+-------------------------------------------+
|Merila in pogoji za|Višinski gabarit: |
|oblikovanje |– P+1 ali P+1+M ali P+2, če to dopušča |
| |zasnova naselja; |
| |– Izjemoma je dovoljena višina P+2+M za |
| |nestanovanjske stavbe. |
| |– Višina slemena ne sme presegati višin |
| |slemen sosednjih objektov v oddaljenosti |
| |50 m od roba objekta v enoti urejanja |
| |prostora; |
| |– kota pritličja je na ravnem ali rahlo |
| |nagnjenem terenu (do 10 %) največ 30 cm |
| |nad koto urejenega terena ob objektu; |
| |Razmerja gabaritov: |
| |– praviloma podolgovat tloris |
| |Fasade: |
| |– oblikovanje in horizontalna ter |
| |vertikalna členitev fasad, strukturiranje |
| |in postavitev fasadnih odprtin in |
| |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj |
| |bo usklajeno s tradicionalnimi objekti; |
| |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost |
| |celotne podobe objekta; |
| |– detajli na objektih naj bodo v območjih |
| |ohranjenih tradicionalnih objektov |
| |tradicionalni. |
| |Strehe: |
| |– simetrične dvokapnice z naklonom v smeri |
| |daljše stranice; |
| |– večkapne (štirikapne) strehe so |
| |dovoljene v primeru, kadar je smiselno |
| |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar |
| |to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba |
| |ipd.); |
| |– na posamičnih dominantnih objektih ali |
| |zaključenih celotah objektov je dovoljen |
| |drugačen naklon strešine in kritine. |
| |Odprti prostori pred stavbami so javni |
| |prostori. |
| |Pomožni objekti ne smejo biti umeščeni ob |
| |najpomembnejše javne prostore. |
+-------------------+-------------------------------------------+
(2) Na drugih območjih centralnih dejavnosti veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+--------------------------------------------------+
|Namenska |C – območja centralnih dejavnosti |
|raba | |
+------------+--------------------------------------------------+
|Podrobna |CD |
|namenska |Druga območja centralnih dejavnosti |
|raba | |
+------------+--------------+-----------+-----------+-----------+
|Členitev |CDi |CDz |CDk |CDo |
|podrobne |dejavnosti |zdravstvena|verske in |trgovske, |
|namenske |izobraževanja,|dejavnost |kulturne |oskrbne, |
|rabe |vzgoje in | |dejavnosti |poslovno |
| |športa | | |storitvene,|
| | | | |gostinske |
| | | | |dejavnosti,|
| | | | |manjša |
| | | | |obrt, javna|
| | | | |uprava, |
| | | | |gasilski |
| | | | |dom |
+------------+--------------+-----------+-----------+-----------+
|Osnovna |dejavnosti |zdravstvo |verske in |trgovske, |
|dejavnost |izobraževanja,|in socialno|kulturne |oskrbne, |
| |vzgoje in |varstvo |dejavnosti |poslovne, |
| |športa | | |storitvene,|
| | | | |gostinske |
| | | | |dejavnosti |
| | | | |in manjša |
| | | | |obrt |
+------------+--------------------------------------------------+
|Spremljajoče|ostale centralne dejavnosti, bivanje |
|dejavnosti |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+------------+--------------------------------------------------+
|Izključujoče|proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje |
|dejavnosti | |
+------------+--------------+-----------+-----------+-----------+
|Vrsta |stavbe za |stavbe za |stavbe za |gostinske |
|objektov, |izobraževanje |zdravstvo |opravljanje|stavbe |
|zahtevnih in|muzeji in |garažne |verskih |upravne in |
|manj |knjižnice |stavbe |obredov |pisarniške |
|zahtevnih |vrtec |drugi |pokopališke|stavbe |
| |garažne stavbe|objekti, ki|stavbe |trgovske in|
| |objekti za |služijo tem|garažne |druge |
| |šport, |območjem |stavbe |stavbe za |
| |rekreacijo in | |drugi |storitvene |
| |drugi objekti | |objekti, ki|dejavnosti |
| |za prosti čas | |služijo tem|stavbe |
| |drugi objekti,| |območjem |splošnega |
| |ki služijo tem| | |družbenega |
| |območjem | | |pomena |
| | | | |garažne |
| | | | |stavbe |
| | | | |drugi |
| | | | |objekti, ki|
| | | | |služijo tem|
| | | | |območjem |
+------------+--------------------------------------------------+
|Zelene |FZP: 0,20 |
|površine | |
+------------+--------------+-----------+-----------+-----------+
|Dopustna |FZ: 0,4 |FZ: 0,4 |FZ: 0,4 |FZ: 0,5 |
|izraba |FI: 2,0 |FI: 2,0 |FI: 2,0 |FI: 2,0 |
| | | | |Višina 15 m|
+------------+--------------------------------------------------+
|Merila in |Gabariti: |
|pogoji za |– dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; |
|oblikovanje |– pri umeščanju teh stavb v prostor je treba |
| |upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in|
| |vertikalni gabarit kakovostnega oziroma |
| |prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove |
| |stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da |
| |ne bodo višje ali bistveno nižje). |
| |Fasade: |
| |Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev |
| |fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in |
| |poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma |
| |območju. |
| |Glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem |
| |javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Taka |
| |fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana. |
| |Strehe: |
| |Dovoljene so enokapne in ravne strehe ter dvokapne|
| |in večkapne strehe na objektih manjših tlorisnih |
| |in višinskih gabaritov. |
| |Za gradnjo novih objektov BEP večjih od 800 m2 je |
| |potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma |
| |izvedba javnega, urbanistično-arhitekturnega |
| |natečaja v skladu z določili tega odloka. |
| |Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. |
+------------+--------------------------------------------------+
96. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
Na območjih proizvodnih dejavnosti veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+--------------+------------------------------------------------+
|Namenska raba |I – območja proizvodnih dejavnosti |
+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|Podrobna |IP |IG |IK |
|namenska raba |Površine za |Gospodarske |Površine za |
| |industrijo |cone |kmetijsko |
| | | |proizvodnjo |
+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|Osnovna |proizvodna |trgovske in |kmetijska |
|dejavnost |dejavnost |storitvene, |proizvodnja, reja|
| | |poslovne, |živali |
| | |obrtne, | |
| | |proizvodne, | |
| | |promet in | |
| | |skladiščenje, | |
+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|Spremljajoče |promet in |gostinstvo in |skladiščenje |
|dejavnosti |skladiščenje |turizem |izobraževanje |
| |poslovne |javna uprava |poslovne |
| |obrtne |kulturne, |dejavnosti |
| |trgovske in |razvedrilne, |trgovina |
| |storitvene |rekreacijske |druge dejavnosti,|
| |dejavnost |in športne |ki služijo tem |
| |gostinstva, če|dejavnosti |območjem |
| |služi tem |druge | |
| |območjem |dejavnosti, ki | |
| |druge |služijo tem | |
| |dejavnosti, ki|območjem | |
| |služijo tem | | |
| |območjem | | |
+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|Izključujoče |bivanje, |bivanje, |bivanje |
|dejavnosti |družbene |proizvodne | |
| |dejavnosti, |dejavnosti | |
| |proizvodne |izhajajoče iz | |
| |dejavnosti |kmetijstva in | |
| |izhajajoče iz |gozdarstva | |
| |kmetijstva in | | |
| |gozdarstva | | |
+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|Vrsta |postaje, |trgovske in |nestanovanjske |
|objektov, |terminali, |druge stavbe |kmetijske stavbe |
|zahtevnih in |stavbe za |za storitvene |industrijske |
|manj zahtevnih|izvajanje |dejavnosti |stavbe, če |
| |elektronskih |postaje, |služijo kmetijski|
| |komunikacij |terminali, |proizvodnji |
| |industrijske |stavbe za |drugi objekti, ki|
| |stavbe |izvajanje |služijo tem |
| |garažne stavbe|elektronskih |območjem |
| |(za potrebe |komunikacij | |
| |cone) |industrijske | |
| |drugi objekti,|stavbe | |
| |ki služijo tem|garažne stavbe | |
| |območjem |(za potrebe | |
| | |cone) | |
| | |drugi objekti, | |
| | |ki služijo tem | |
| | |območjem | |
+--------------+--------------+---------------+-----------------+
|Dopustna |FZ: 0,5 |FZ: 0,5 |FZ: 0,5 |
|izraba |FP: 5 |FP: 5 |FP: 1,5 |
+--------------+------------------------------------------------+
|Merila in |Višinski gabariti in razmerja: |
|pogoji za |– poslovno-upravne, administrativne, prodajne |
|oblikovanje |ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob |
| |javnem mestnem prostoru, druge proizvodne |
| |stavbe pa v notranjosti kompleksov; |
| |– dovoli se združevanje objektov v nize, |
| |kareje; |
| |– višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v |
| |prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit |
| |kakovostnega oziroma prevladujočega tipa |
| |obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo |
| |izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje |
| |ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki |
| |so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje |
| |(tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti |
| |naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno |
| |oblikovani prostorski poudarki oziroma točke |
| |identifikacije; |
| |– objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji |
| |od glavnih stavb (ob javnem prostoru). |
+--------------+------------------------------------------------+
| |Fasade: |
| |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna |
| |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih |
| |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo |
| |enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, |
| |kareju oziroma območju; |
| |– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj |
| |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne |
| |fasade, z njihovim oblikovanjem naj se |
| |zagotavljajo kakovostni ambienti. |
| |Varstvo okolja: |
| |– Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti |
| |mora investitor poskrbeti, da v okoliških |
| |stanovanjskih naseljih in zavarovanih območjih |
| |stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj |
| |se umešča najmanj hrupne dejavnosti. |
| |– Na robovih con je potrebno zagotoviti |
| |vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno |
| |izpostavljenost grajenih struktur. Vegetacijski |
| |pas mora biti širine minimalno ene nestrižene |
| |grmovne rastline oziroma minimalno 70 cm. |
+--------------+------------------------------------------------+
97. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
Na posebnih območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+---------------+-----------------------------------------------+
|Namenska raba |B – posebna območja |
+---------------+-------------------------+---------------------+
|Podrobna |BT |BD |
|namenska raba |Površine za turizem |Površine drugih |
| | |območij |
+---------------+-------------------------+---------------------+
|Osnovna |gostinstvo in turizem |nakupovalni centri, |
|dejavnost |(turistična ponudba in |sejmišča, zabaviščni |
| |nastanitev) |parki, prireditveni |
| | |prostori |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Spremljajoče |družbene dejavnosti |
|dejavnosti |poslovne dejavnosti |
| |trgovske in storitvene dejavnosti |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Izključujoče |bivanje |
|dejavnosti |proizvodne dejavnosti |
| |promet in skladiščenje |
+---------------+-------------------------+---------------------+
|Vrsta |gostinske stavbe |trgovske in druge |
|objektov, |športne dvorane |stavbe za storitvene |
|zahtevnih in |objekti za šport, |dejavnosti |
|manj zahtevnih |rekreacijo in prosti čas |gostilne, |
| |garažne stavbe (za |restavracije, |
| |potrebe cone) |točilnice |
| |drugi objekti, ki |stavbe za kulturo in |
| |služijo tem območjem |razvedrilo |
| | |športne dvorane |
| | |objekti za šport, |
| | |rekreacijo in prosti |
| | |čas |
| | |garažne stavbe (za |
| | |potrebe cone) |
| | |drugi objekti, ki |
| | |služijo tem območjem |
+---------------+-------------------------+---------------------+
|Zelene |FZP: 0,30 |FZP: 0,20 |
|površine | | |
+---------------+-------------------------+---------------------+
|Dopustna |FZ: 0,4 |FZ: 0,5 |
|izraba |FI: 1,5 |FP: 5 |
+---------------+-----------------------------------------------+
|Merila in |Gabariti: |
|pogoji za |– pri gabaritih posameznih objektov (gostinski |
|oblikovanje |objekti, apartmajske hiše, hoteli, lovski, |
| |gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se |
| |urejajo izven območij naselij, naj se |
| |upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje |
| |stanovanjskih objektov oziroma stanovanjsko |
| |kmetijskih objektov v SK. |
| |Posebnosti: |
| |– Za gradnjo novih objektov BEP večjih od 800 |
| |m2 v enotah z namensko rabo BT je potrebna |
| |izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba |
| |javnega, urbanistično-arhitekturnega natečaja v|
| |skladu z določili tega odloka. |
+---------------+-----------------------------------------------+
98. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
Na območjih zelenih površin veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+--------------------------------------------------+
|Namenska |Z – območja zelenih površin |
|raba | |
+------------+-----------+------------+------------+------------+
|Podrobnejša |ZS |ZP |ZD |ZK |
|namenska |Površine za|Parki |Zeleni |pokopališča |
|raba |oddih, | |pasovi z | |
| |rekreacijo | |zaščitno | |
| |in šport | |oziroma | |
| | | |drugo | |
| | | |funkcijo | |
+------------+-----------+------------+------------+------------+
|Osnovna |rekreacija,|oddih v |so namenjene|pietetne |
|dejavnost |šport na |oblikovanih |zaščitni ali|dejavnosti, |
| |prostem, |zelenih |drugi |pokop in |
| |oddih |okoljih |funkciji |spomin na |
| | | |zelenih |umrle |
| | | |pasov | |
+------------+-----------+------------+------------+------------+
|Spremljajoče|kulturne, |kulturne, |rekreacijske|druge |
|dejavnosti |razvedrilne|razvedrilne,|dejavnosti |dejavnosti, |
| |dejavnosti |rekreacijske|druge |ki služijo |
| |gostinstvo |dejavnosti |dejavnosti, |tem območjem|
| |in turizem |gostinstvo |ki služijo | |
| |druge |in turizem |tem območjem| |
| |dejavnosti,|druge | | |
| |ki služijo |dejavnosti, | | |
| |tem |ki služijo | | |
| |območjem |tem območjem| | |
+------------+--------------------------------------------------+
|Izključujoče|bivanje |
|dejavnosti |poslovne dejavnosti |
| |proizvodne dejavnosti |
| |promet in skladiščenje |
+------------+-----------+------------+------------+------------+
|Vrsta |športna |drugi |drugi |pokopališke |
|objektov, |igrišča |objekti za |objekti za |stavbe in |
|zahtevnih |drugi |šport, |šport, |spremljajoči|
|in manj |objekti za |rekreacijo |rekreacijo |objekti |
|zahtevnih |šport, |in prosti |in prosti |pokopališča |
| |rekreacijo |čas |čas (igrišča|drugi |
| |in prosti |drugi |na prostem) |objekti, ki |
| |čas |objekti, ki |drugi |služijo tem |
| |drugi |služijo tem |objekti, ki |območjem |
| |objekti, ki|območjem |služijo tem | |
| |služijo tem| |območjem | |
| |območjem | | | |
| +--------------------------------------------------+
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in |
| |naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. |
+------------+--------------------------------------------------+
|Merila in |– Višina objektov P+1. |
|pogoji za |– Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti |
|oblikovanje,|po celotnem kompleksu oblikovno in poenoteni ter |
|velikost |smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih |
|ter |območij. |
|urejanje |– Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti |
|zelenih |krajini je zaradi varovanja naravne krajine |
|površin |potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev |
| |na podlagi načrtov krajinske arhitekture. |
| |– Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, |
| |vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
| |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju |
| |v prostor se ohranja značilen stik naselij in |
| |odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. |
| |– Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti |
| |krajini naj se načeloma vodi po obstoječih |
| |poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za |
| |ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj|
| |se uporablja obstoječe atraktivne točke. |
| |Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno|
| |opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do |
| |posameznih atraktivnosti in informativno tablo. |
+------------+--------------------------------------------------+
99. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih okoljske infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------------+--------------------------------------------+
|Namenska raba |O – območja okoljske infrastrukture |
+------------------+--------------------------------------------+
|Osnovna dejavnost |So namenjeni izvajanju gospodarskih služb s |
| |področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih |
| |voda ter ravnanja z odpadki. |
+------------------+--------------------------------------------+
|Vrsta objektov, |prenosni vodovodi in pripadajoči objekti |
|zahtevnih in manj |distribucijski cevovodi za vodo in |
|zahtevnih |pripadajoči objekti |
| |cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave |
| |odlagališča odpadkov |
| |drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju |
| |gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo,|
| |čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z |
| |odpadki |
+------------------+--------------------------------------------+
|Drugi pogoji |Na robovih območja odlagališča odpadkov, |
| |čistilnih naprav ter drugih večjih posegih |
| |naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije,|
| |zelena bariera, ki služi kot vizualna |
| |zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost |
| |teh območij. V primeru pogozdovanja naj se |
| |izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, |
| |ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip |
| |zemljišča in reliefa. Vegetacijski pas mora |
| |biti širine minimalno ene nestrižene grmovne|
| |rastline oziroma minimalno 70 cm. |
| |Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene |
| |od strnjenih stanovanjskih površin oziroma |
| |urejene tako, da se v največji možni meri |
| |zmanjšajo njihovi vplivi, lokacija pa naj |
| |omogoča morebitno razširitev čistilne |
| |naprave. Do čistilne naprave je potrebno |
| |zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna |
| |naprava mora biti praviloma zavarovana z |
| |zaščitno ograjo. |
+------------------+--------------------------------------------+
100. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
Na območjih prometnih površin veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |P – območja prometnih površin |
+----------------+---------------------------+------------------+
|Podrobnejša |PH |PO |
|namenska raba |helioporti |ostale prometne |
| | |površine |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti |
|dejavnost |gospodarskih služb s področja prometa. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Spremljajoče |gostinstvo |
|dejavnosti |trgovina |
| |skladiščenje |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrsta objektov, |ceste |
|zahtevnih in |mostovi, viadukti, predori, pregrade |
|manj zahtevnih |stavbe za promet |
| |bencinski servisi |
| |drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju |
| |gospodarskih služb s področja prometa. |
+----------------+----------------------------------------------+
| | |
+----------------+----------------------------------------------+
101. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Na območjih energetske infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |E – območja energetske infrastrukture |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti |
|dejavnost |gospodarskih služb s področja energetske |
| |infrastrukture. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Vrsta objektov, |energetski objekti |
|zahtevnih in |drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju |
|manj zahtevnih |gospodarskih služb s področja energetike |
+----------------+----------------------------------------------+
|Drugi pogoji |Na robovih energetske infrastrukture naj se |
| |ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena |
| |bariera, ki služi kot vizualna zaščita, ki |
| |zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. |
| |V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike |
| |avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi |
| |primerne za posamezen tip zemljišča in |
| |reliefa. Vegetacijski pas mora biti širine |
| |minimalno ene nestrižene grmovne rastline |
| |oziroma minimalno 70 cm. |
+----------------+----------------------------------------------+
102. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
Za območja kmetijskih zemljišč veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |K – kmetijska zemljišča |
+----------------+----------------------+-----------------------+
|Podrobnejša |K1 |K2 |
|namenska raba |Najboljša kmetijska |Druga kmetijska |
| |zemljišča. |zemljišča. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovna |kmetijstvo |
|dejavnost | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Spremljajoče |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
|dejavnosti | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna dela |Agrarne operacije in vodni zadrževalniki za |
|in druge |potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v skladu|
|prostorske |z zakonom o kmetijskih zemljiščih. |
|ureditve |Raziskave mineralnih surovin in geotermičnega |
| |energetskega vira. |
| |Gradnje in ureditve, skladne s predpisi s |
| |področja kmetijstva. |
| |Začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva|
| |pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
| |Gradnja gospodarske javne infrastrukture, in |
| |sicer cevovodi za pitno in odpadno vodo s |
| |pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi |
| |s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, |
| |naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki |
| |nanje, rekonstrukcija lokalnih cest. |
| |Gradnje v skladu s Prilogo 1 ter gradnje ograj|
| |in opor za trajne nasade in opor za mreže |
| |proti toči. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Drugi pogoji |Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo |
| |opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v |
| |nasprotju z interesi kmetijstva. |
| |Gradnje morajo biti načrtovane tako, da |
| |omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop|
| |do kmetijskih zemljišč. Kolikor poseg prekine |
| |obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, ga je|
| |potrebno nadomestiti. |
| |Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne |
| |smejo bistveno prizadeti obdelovanja |
| |kmetijskih zemljišč. |
| |Posegi na kmetijska zemljišča ne smejo ovirati|
| |drugih vzporednih dovoljenih dejavnosti na |
| |kmetijskih zemljiščih. |
| |Posegi na kmetijska zemljišča, predvsem |
| |postavitve ograj, ne smejo prekinjati |
| |koridorjev gibanja prostoživečih živali ter |
| |ovirati prehodnosti planinskih in gozdnih |
| |učnih poti. |
| |Na parcelah, ki so v naravi in po določilih |
| |tega odloka opredeljene kot kmetijska |
| |zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru |
| |pa so vpisane kot stavbišče, gradnja |
| |nadomestnih objektov ni dovoljena. |
| |Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti|
| |po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter |
| |smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami |
| |stičnih območij. |
| |Pri oblikovanju objektov in njihovemu |
| |umeščanju v prostor se ohranja značilen stik |
| |naselij in odprte krajine ter kakovostnih |
| |grajenih struktur. |
| |Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli |
| |krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
| |Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, |
| |ki zahtevajo večje spremembe prostorskih |
| |značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, |
| |izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter |
| |javne dostopnosti. |
+----------------+----------------------------------------------+
103. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
Za gozdna zemljišča veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |G – gozdna zemljišča |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena gojenju in ekonomskemu |
|dejavnost |izkoriščanju gozdov. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Spremljajoče |rekreacijske in športne dejavnosti |
|dejavnosti |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v |
| |skladu z gozdnogospodarskimi načrti |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna dela |Gozdarske prostorsko-ureditvene operacije |
|in druge |skladno z Zakonom o gozdovih. |
|prostorske |Vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi |
|ureditve |načrti. |
| |Krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za |
| |posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z |
| |gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi. |
+----------------+----------------------------------------------+
| |Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic. |
| |Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice. |
| |Ureditve za potrebe lova in ribolova. |
| |Vzdrževanje in odstranjevanje objektov. |
| |Dopustne so raziskave mineralnih surovin in |
| |geotermičnega energetskega vira. |
| |Dopustne so gradnje v skladu s Prilogo 1. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Drugi pogoji |V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi |
| |v gozd in gozdni prostor praviloma niso |
| |dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v|
| |robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove |
| |s slabšo zasnovo oziroma na območja |
| |zaraščajočih se površin. |
| |Gradnje morajo biti načrtovane tako, da |
| |omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih |
| |zemljišč. |
| |Na parcelah, ki so v naravi in po določilih |
| |tega načrta opredeljene kot gozdne površine, v|
| |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane|
| |kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni|
| |dovoljena. |
+----------------+----------------------------------------------+
104. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda)
Na območjih površinskih voda veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |V – območja površinskih voda |
+----------------+----------------------------------------------+
|Podrobnejša |VC |
|namenska raba |celinske vode |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjene za izvajanje dejavnosti s |
|dejavnost |področja rabe voda. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Spremljajoče |ribištvo |
|dejavnosti |rekreacijske in športne dejavnosti |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustni |Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s |
|objekti in |predpisi s področja urejanja voda. |
|druge | |
|prostorske | |
|ureditve | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Drugi pogoji |Pri predvidenih posegih na območja vodotokov |
| |je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne |
| |vegetacijske pasove. Regulacije vodotokov |
| |praviloma niso dovoljene. |
| |Rekonstrukcija objektov na območju voda je |
| |mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna |
| |ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je |
| |omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne |
| |ovira obstoječe posebne rabe voda in ni v |
| |nasprotju s cilji upravljanja z vodami. |
| |Na parcelah, ki so v naravi in po določilih |
| |tega načrta opredeljene kot vodna zemljišča, v|
| |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane|
| |kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni|
| |dovoljena. |
| |Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav|
| |mlinov, žag in ribogojnic ter malih |
| |hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati |
| |kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega |
| |pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve |
| |življenjskih razmer v vodotoku, mora |
| |investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.|
| |Za gradnjo na območjih vodnih zemljišč je |
| |potrebno izdelati predhodno prostorsko |
| |preveritev, hidrološko hidravlične analize, |
| |oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje |
| |pristojnih služb ter upoštevati pravne režime |
| |prostora. |
+----------------+----------------------------------------------+
105. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture)
Na območjih vodne infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |V – območja površinskih voda |
+----------------+----------------------------------------------+
|Podrobnejša |VI |
|namenska raba |območja vodne infrastrukture |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovna |Je namenjena vodnim zemljiščem površinskih |
|dejavnost |voda in vodnim objektom, kot so pregrade, |
| |zadrževalniki, jezovi ... |
+----------------+----------------------------------------------+
|Spremljajoče |rekreacijske in športne dejavnosti |
|dejavnosti | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustni |pregrade, jezovi ter drugi vodni objekti |
|objekti in |objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem |
|druge |voda |
|prostorske |Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s |
|ureditve |predpisi s področja urejanja vodnih zemljišč |
| |in objektov. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Drugi pogoji |Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi |
| |za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne |
| |omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je|
| |bila zgrajena. |
| |Rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem|
| |ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost,|
| |ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno |
| |delovanje javnih služb, se s tem ne ovira |
| |obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s |
| |cilji upravljanja z vodami in se z |
| |rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo |
| |oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne |
| |zmanjšuje. |
| |Pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju|
| |v prostor se ohranja značilen stik naselij in |
| |odprte krajine ter kakovostnih grajenih |
| |struktur. |
| |Pasovi vzdolž naravnih vodotokov se ohranjajo |
| |v primarni rabi. |
| |Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli |
| |krajine, vedute in kvalitetni pogledi. |
+----------------+----------------------------------------------+
106. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin)
Na območjih mineralnih surovin veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |L – območja mineralnih surovin |
+----------------+----------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti s |
|dejavnost |področja izkoriščanja mineralnih surovin, in |
| |sicer za površine nadzemnega pridobivalnega |
| |prostora. |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustni |rudarski objekti |
|objekti in |Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s |
|druge |predpisi s področja pridobivanja mineralnih |
|prostorske |surovin. |
|ureditve | |
+----------------+----------------------------------------------+
|Drugi pogoji |Na robovih območij površinskih kopov |
| |mineralnih surovin naj se ohranja ali |
| |vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki |
| |zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V|
| |primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike |
| |avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi |
| |primerne za posamezen tip zemljišča in |
| |reliefa. |
| |Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot|
| |so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem |
| |vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in |
| |zajemanje prahu na mestu nastajanja pri |
| |strojnih napravah separacije. Vplive na okolje|
| |je treba spremljati in jih glede na rezultate |
| |spremljanja zmanjševati ali odpravljati. |
| |Za vse površinske kope je upravljavec ali |
| |lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno |
| |sanacijo. Pri sanaciji je potrebno zagotoviti |
| |stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in |
| |urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo |
| |območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in |
| |grmovnimi vrstami. |
| |Na območjih opuščenih površinskih kopov je |
| |dovoljeno saniranje, in sicer kot prepuščanje |
| |naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev |
| |prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo |
| |poslabšati prostorske razmere in kakovost |
| |okolja. |
| |Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti |
| |varnost pred padcem v globino in pred |
| |porušitvami terena. |
+----------------+----------------------------------------------+
107. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih)
Za posege na ostala območja veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+----------------------------------------------+
|Namenska raba |00 – ostala območja |
+----------------+----------------------------------------------+
|Dopustna dela |Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov. |
|in druge |Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni|
|prostorske |z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna |
|ureditve |dela in odstranitev objekta. |
| |Dopustne so raziskave mineralnih surovin pod |
| |pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in|
| |poškodujejo naravnega stanja na površini in |
| |podtalju in da se po raziskavah zemljišča |
| |vrnejo v prejšnje stanje. |
| |Odvzem proda v skladu s pridobljeno koncesijo.|
+----------------+----------------------------------------------+
|Drugi pogoji |Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, |
| |vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
+----------------+----------------------------------------------+
III.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
108. člen
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne EUP veljajo namesto posameznih splošnih oziroma podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev posebni prostorski izvedbeni pogoji, ali pa so poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni še posebni.
(2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov v EUP, ki predstavlja nezazidano celoto za izgradnjo več objektov, je potrebno izvesti parcelacijo za potrebe izvedbe predpisane obvezne gospodarske javne infrastrukture za celotno EUP oziroma najmanj za javne poti znotraj EUP, če bo ostala obvezna gospodarska infrastruktura potekala znotraj le-teh.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2.
III.5 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih oppn
109. člen
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN, so navedena po enotah urejanja prostora v Prilogi 2 in določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Podrobni prostorski načrt se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne EUP tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN.
110. člen
(posegi v prostor na območjih predvidenih OPPN)
V enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov ali so le-ti v izdelavi, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če le-te ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka;
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov;
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, nadzidave in dozidave;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora;
– odstranitev obstoječih objektov, če le-ta ni prepovedana z drugimi določbami.
111. člen
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
(4) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
112. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Cerkno za obdobje 1986–2000 in Prostorske sestavine srednjeročnega plana Občine Cerkno za obdobje 1986–1990 (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 102/03),
– Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Cerkno (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 102/03),
– Prostorski ureditveni pogoji za območje urbanistične zasnove Cerkno (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 102/03) ter
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Prostorskih ureditvenih pogojev za območje urbanistične zasnove Cerkno (Uradni list RS, št. 1/08).
(2) V veljavi ostajajo naslednji prostorski akti:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje »P7 – Prod« (Uradni list RS, št. 86/09) ter
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Rekonstrukcija vodotoka Cerknica in Cvetkove ulice, ceste R3T912, v Cerknem (Uradni list RS, št. 118/05).
113. člen
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
114. člen
(dostopnost prostorskega akta)
Ta prostorski akt je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletnih straneh občine.
115. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0004/2008-84
Cerkno, dne 14. marca 2013
Župan
Občine Cerkno
Miran Ciglič l.r.
