Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11) je Občinski svet Občine Tolmin na 23. seji dne 26. marca 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se za Občino Tolmin (v nadaljnjem besedilu: občina) določajo višina in programska struktura proračuna Občine Tolmin za leto 2014 (v nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna, posebnosti pridobivanja in razpolaganja s stvarnim in finančnim premoženjem občine ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
(2) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.

(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Stanje sredstev na računih proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del splošnega dela proračuna tekočega leta.
(4) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

(1) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
(2) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi tega odloka in se objavita na spletni strani občine.

(1) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
(2) Župan je pooblaščen za potrjevanje investicijske dokumentacije za projekte, uvrščene v načrt razvojnih programov.
(3) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko na predlog neposrednega uporabnika spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno ponovno potrditi občinski svet.
(4) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se v načrt razvojnih programov uvrstijo z uveljavitvijo proračuna za tekoče leto.
(5) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

(1) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
(2) Pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, razen krajevnih skupnosti, izvršuje župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
(3) Pristojnosti krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta krajevne skupnosti.

Vsi prejemki, razen izjem, določenih v 8. členu tega odloka, so namenjeni za pokrivanje vseh izdatkov.

(1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah (v nadaljnjem besedilu: ZJF), tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse, ki se namenijo za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah;
2. prihodki turistične takse, ki se namenijo za izvajanje dejavnosti in storitev spodbujanja razvoja turizma;
3. prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest;
4. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov;
5. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;
6. transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije za sofinanciranje posameznih projektov;
7. prihodki iz naslova koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, ki se namenijo za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo;
8. izvirni prihodki krajevnih skupnosti, ki se namenijo za financiranje izdatkov, predvidenih v finančnih načrtih krajevnih skupnosti;
9. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za gradnjo komunalne opreme;
10. prihodki iz naslova poslovnega najema gospodarske javne infrastrukture, ki se namenijo za obnovitvene in razširitvene investicije v gospodarsko javno infrastrukturo;
11. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire;
12. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za posek in prodajo lesa, ki se namenijo za izvajanje ukrepov za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena.
(2) Prihodki iz naslova okoljskih dajatev iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka se lahko porabijo za:
1. gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in
2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih sredstev se poveča obseg sredstev v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, na katerega se ta nanašajo.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, sprememba proračuna ali rebalans proračuna.

(1) O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika v posebnem delu proračuna na predlog neposrednega uporabnika odloča njegov predstojnik. Predstojnik neposrednega uporabnika je pooblaščen, da v skladu z ZJF in tem odlokom neomejeno prerazporedi pravice porabe v okviru istega glavnega programa. Med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe pa predstojnik neposrednega uporabnika lahko prerazporedi pravice porabe, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena.
(2) O prerazporeditvah pravic porabe med finančnimi načrti neposrednih uporabnikov v posebnem delu proračuna na predlog neposrednega uporabnika odloča predstojnik tistega neposrednega uporabnika, katerega pravica porabe se s prerazporeditvijo zmanjšuje.
(3) Predstojnik neposrednega uporabnika, ki odloča o prerazporeditvi, lahko pravico porabe zmanjša največ do višine 10 % vseh proračunskih sredstev neposrednega proračunskega uporabnika in pravico porabe poveča enemu ali več neposrednim proračunskim uporabnikom.

(1) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka lahko krajevna skupnost veljavno sklepa pravne posle in prevzema obveznosti brez predhodnega soglasja župana, vendar le v okviru svoje dejavnosti in le do višine sredstev, ki so za posamezne namene zagotovljena v njenem finančnem načrtu.

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu za tekoče leto.
(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere (skupini kontov 42 in 43), ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 75 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
(3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere (skupini kontov 40 in 41), ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
(4) Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
(5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in v načrtu razvojnih programov.

(1) Sredstva splošne proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti v zadostni višini, se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Višina splošne proračunske rezervacije je določena v posebnem delu proračuna na proračunski postavki 032301.
(2) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

(1) Sredstva proračunske rezerve občine, ki deluje kot proračunski sklad, se lahko oblikujejo največ v višini 1,5 % prejemkov proračuna.
(2) Proračunska rezerva občine se v letu 2014 oblikuje v višini 115.000,00 EUR.
(3) Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za posamezne namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 45.000,00 EUR odloča župan. O porabi župan obvešča občinski svet v okviru polletnega poročila o izvrševanju proračuna in zaključnega računa proračuna.
(4) V primerih, ko znesek porabe sredstev proračunske rezerve občine presega višino, določeno v prejšnjem odstavku, o porabi odloči občinski svet s posebnim odlokom.

(1) Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o realizaciji veljavnega proračuna za tekoče leto.
(2) Posredni uporabniki proračuna občine predložijo polletno poročilo županu najkasneje do 15. avgusta tekočega leta. Če iz polletnega poročila izhaja presežek odhodkov nad prihodki iz naslova izvajanja javne službe, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna občine k polletnemu poročilu priložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje ukrepe, s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca tekočega leta.

(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sestavljata načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko sprejme načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine, kolikor je vrednost nepremičnine, ki se pridobiva oziroma se z njo razpolaga v posameznem poslu, izkustveno nižja od 5.000,00 EUR.
(3) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sestavljata načrt pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR.
(4) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sprejme predstojnik neposrednega uporabnika.

(1) Župan lahko dolžniku do skupne višine 500,00 EUR v posameznem letu odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
(2) Kot dolg iz prejšnjega odstavka se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.

(1) Občina se lahko dolgoročno zadolžuje le na podlagi v proračunu izkazane namere, predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in pod pogoji, ki jih določata ZJF in Zakon o financiranju občin.
(2) Občina se v letu 2014 ne bo dolgoročno zadolževala.
(3) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se občina lahko likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta 2014, t. j. do 31. decembra 2014.
(4) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.

(1) Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka se v letu 2014 izda javnemu zavodu Lokalna turistična organizacija Sotočje Kobarid – Tolmin, in sicer za zadolžitev do skupne višine glavnic 40.000,00 EUR za projekt Bimobis, in sicer pod naslednjimi pogoji: pridobitev vsaj treh popolnih ponudb kreditodajalcev, izbira najugodnejše ponudbe z letno obrestno mero največ EURIBOR + 5 % in odplačilno dobo posojila največ dve leti.

(1) Občina sme v letu 2014 izdati poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov, in sicer največ do skupne višine glavnic 40.000,00 EUR. Izdana poroštva občine se štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
(2) Poroštva iz prejšnjega odstavka se v letu 2014 izda javnemu zavodu Lokalna turistična organizacija Sotočje Kobarid – Tolmin za namen in pod pogoji, določenimi v prejšnjem členu.
(3) Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva v imenu občine sklepa župan.

V obdobju začasnega financiranja občine v letu 2015, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.