Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (ObrZ-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. marca 2013.

V Obrtnem zakonu (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2 in 102/07) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

Ta zakon ureja obrtne dejavnosti, pogoje za opravljanje obrtnih dejavnosti, domačo in umetnostno obrt, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja ter usposabljanja kadrov za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti.«.

Drugi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zaradi varovanja življenja, zdravja in premoženja ljudi ali zaradi zagotavljanja varstva okolja se za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti zahteva ustrezna poklicna usposobljenost.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Vlada Republike Slovenije z uredbo določi seznam obrtnih dejavnosti iz prejšnjega odstavka in določi pogoje ustrezne poklicne usposobljenosti za opravljanje teh dejavnosti.
(4) Določbe II., IV. in VIII.A poglavja, razen 42.c in 42.e člena tega zakona se uporabljajo samo za obrtne dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena.«.

3. in 4. člen se črtata.

Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Obrtna dejavnost je tista dejavnost, za katero veljajo naslednje značilnosti:
– da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti,
– da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa,
– da je osebni angažma v proizvodnji, izvajanju storitev ali pri vodenju podjetja prevladujoč,
– da se opravlja trajno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, če:
– jo opravlja gospodarski subjekt, ki ima organizirane posamezne poslovne funkcije kot zaokrožene faze poslovnega procesa (npr. finančna, nabavna, prodajna in proizvodna funkcija);
– se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta;
– če jo opravlja gospodarski subjekt, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike in srednje družbe.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se dejavnosti finančnega posredništva, poslovanja z nepremičninami, svetovanja (pravno, davčno, podjetniško in tehnično svetovanje ter projektiranje), zdravstva, socialnega varstva ter dejavnosti prometa in zvez, razen cestnega tovornega in potniškega prometa, ne štejejo za obrtno dejavnost.
(4) Pri določenih storitvenih dejavnostih se lahko osebam, katerim se opravi storitev zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev.
(5) Storitvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z uredbo iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona.
(6) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt, na svoji spletni strani objavi listo dejavnosti, ki se v skladu s tem členom običajno opravljajo na obrtni način, z obrazložitvijo.«.

V prvem odstavku 6. člena se črta besedilo »ter dejavnosti domače in umetnostne obrti«.
Tretji odstavek se črta.

Naslov II. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»II. OBRTNE DEJAVNOSTI, ZA OPRAVLJANJE KATERIH JE POTREBNA USTREZNA POKLICNA USPOSOBLJENOST«.

V prvem odstavku 13. člena se za besedama »obrtne dejavnosti« doda vejica in besedilo »za opravljanje katere se zahteva ustrezna poklicna usposobljenost,«.

V 15. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Za domačo in umetnostno obrt sta značilna enostaven način dela s pretežno ročnim delom ter umetniško in oblikovalsko ustvarjanje. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda certifikat, s katerim potrdi, da je določen izdelek mogoče šteti in poimenovati kot predmet domače in umetnostne obrti.«.
Dosedanji prvi odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Certifikat iz prejšnjega odstavka izda Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na podlagi mnenja strokovne komisije, sestavljene iz etnologov, umetnostnih zgodovinarjev in diplomiranih oblikovalcev, ki pregleda in oceni posamičen predmet.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

16. člen se črta.

V drugem odstavku 17. člena se za besedo »registra« črta besedilo »in vrniti obrtno dovoljenje«, za besedo »Slovenije« pa se črta besedo »ugotovitveno«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti obrtnega dovoljenja in izbrisu iz obrtnega registra, če ugotovi:
– da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje pogojev iz 9. ali 10. člena tega zakona,
– da opravlja dejavnost v nasprotju z obrtnim dovoljenjem.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda fizični ali pravni osebi odločbo o prenehanju veljavnosti obrtnega dovoljenja in izbrisu iz obrtnega registra po uradni dolžnosti na podlagi izbrisa pravne ali fizične osebe, ki opravlja obrtno dejavnost, za katero se zahteva ustrezna poklicna usposobljenost, iz poslovnega registra ali izbrisa take obrtne dejavnosti iz poslovnega registra.«.
Besedilo dosedanjega četrtega odstavka, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti obrtnega dovoljenja in izbrisu iz obrtnega registra, če ugotovi nestrokovnost pri opravljanju dejavnosti ali hujšo kršitev dobrih poslovnih običajev.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper odločbo iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena je dovoljena pritožba.«.
Dosedanji šesti odstavek se črta.

Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vodi obrtni register, v katerega vpiše fizične in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, osebo oziroma osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, osebe, ki ob vpisu v poslovni register izjavijo, da nameravajo opravljati dejavnost na obrtni način v skladu s 5. členom tega zakona, ter osebe, ki opravljajo dejavnost, ki je navedena na listi iz šestega odstavka 5. člena tega zakona. Vpis fizičnih in pravnih oseb v obrtni register na podlagi izjave iz prejšnjega stavka je brezplačen.
(2) Upravljavec poslovnega registra mora Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije tedensko obveščati o vpisu fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost, ki je navedena na listi dejavnosti iz šestega odstavka 5. člena tega zakona in o izjavi subjekta vpisa, da namerava to dejavnost opravljati na obrtni način v skladu s 5. členom tega zakona.
(3) Obrtni register je javna knjiga.
(4) Vodenje obrtnega registra je podrobneje določeno s pravilnikom iz drugega odstavka 14. člena tega zakona.«.

V 20. členu se za besedama »izvajanje poklicnega izobraževanja« doda besedilo »ter usposabljanja«, za besedo »dejavnosti« pa se postavi pika in se črta nadaljnje besedilo.

31. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Fizične in pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost ali domačo in umetnostno obrt, se lahko zaradi zagotavljanja strokovnosti in skupnih interesov pri opravljanju obrtne dejavnosti združujejo v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in hkrati po poslovnem naslovu podjetja v območne obrtno-podjetniške zbornice.
(2) V Obrtno podjetniško-zbornico Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice se lahko v skladu z njihovimi statuti včlanijo tudi druge fizične in pravne osebe, ki želijo sodelovati pri uresničevanju ciljev in nalog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ali območnih obrtno-podjetniških zbornic.
(3) Statut Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije določi način in obveznosti člana pri vstopu in izstopu iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.«.

32. člen se črta.

V drugem odstavku 34. člena se peta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– izdajanje potrdil fizični ali pravni osebi, da je zakonito ustanovljena v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja obrtne dejavnosti in da ji v trenutku izdaje potrdila ni začasno ali trajno prepovedano izvajanje te dejavnosti (v nadaljevanju: potrdilo o zakonitem opravljanju obrtne dejavnosti v Republiki Sloveniji),«.
Dodata se novi šesta in sedma alinea, ki se glasita:
»– postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom in državljankam (v nadaljnjem besedilu: državljan) države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora, Švicarske konfederacije in države, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: država pogodbenica), državljanom tretje države, ki so pridobili poklicne kvalifikacije v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru, v Švicarski konfederaciji in državljanom tretjih držav, v skladu z drugim odstavkom 2. člena Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02, 92/07, 85/09 in 55/12) (v nadaljnjem besedilu: upravičeni državljan tretje države),
– prijavo čezmejnega občasnega (v nadaljevanju: občasnega) opravljanja obrtnih dejavnosti za fizične in pravne osebe iz države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Javna pooblastila iz pete, šeste ali sedme alineje lahko minister, pristojen za obrt, na podlagi javnega razpisa podeli tudi reprezentativni gospodarski zbornici za njene člane, ki pridobi s tem status pristojnega organa z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v zvezi s temi javnimi pooblastili, pod pogojem, da:
– deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev javnega pooblastila,
– ima usposobljen kader,
– izkaže reference o usposobljenosti za izvajanje upravnih nalog na področju, ki je predmet podelitve teh javnih pooblastil.
(4) Pri morebitnem izvajanju javnih pooblastil iz pete in sedme alineje reprezentativna gospodarska zbornica sodeluje z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije glede vprašanj, ki so povezana z vpisom v obrtni register, proti ustreznemu nadomestilu stroškov, določenim v soglasju z ministrom, pristojnim za obrt.«.

V drugem odstavku 35. člena se za besedama »nadzorni odbor,« črta besedilo »organizacijsko-kadrovska komisija«, za besedo »predsednik« pa se postavi »pika« in črta nadaljnje besedilo.

V prvem odstavku 35.a člena se črta tretji stavek.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije s statutom določi ustrezno zastopanost predstavnikov območnih obrtno-podjetniških zbornic in strokovnih sekcij v skupščini.«.
Tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.

V prvem odstavku 39. člena se v prvi alinei črta beseda »obveznega«.
Za četrto alineo se doda nova alinea, ki se glasi:
»– iz sredstev državnega proračuna,«.
Dosedanja peta alinea postane šesta alinea.
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Višino članarine določi skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije vsako koledarsko leto. Način in postopek določanja višine članarine ter naloge zbornice, ki se financirajo iz članarine, določi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v svojem statutu.
(4) Sredstva iz pete alinee prvega odstavka tega člena se Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zagotovijo za izvajanje javnega pooblastila iz druge alinee drugega odstavka 34. člena tega zakona na področju poklicnega izobraževanja (priprava predlogov za pripravo novih poklicnih standardov, verifikacija učnih mest, vodenje registra učnih mest, sodelovanje pri zaključnih izpitih, opravljanje nadzora nad izvajanjem praktičnega usposabljanja z delom) na podlagi programa, ki ga Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije uskladi z ministrstvom, pristojnim za šolstvo ter ministrstvom, pristojnim za obrt. Sredstva iz pete alinee prvega odstavka tega člena se Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zagotavljajo tudi za izvajanje javnega pooblastila iz sedme alinee drugega odstavka 34. člena tega zakona.«.
Peti, šesti, sedmi in osmi odstavek se črtajo.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Višino nadomestil za opravljene storitve pri izvajanju javnih pooblastil določi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soglasju z Vlado Republike Slovenije.«.

Za 39. členom se doda se nov 39.a člen, ki se glasi:

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije uporablja premoženje, pridobljeno s sredstvi iz prvega odstavka prejšnjega člena, za uresničevanje namena in ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena. Svojega premoženja ne sme razdeliti svojim članom. Vsaka delitev premoženja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije med njene člane je nična.«.

40. člen se črta.

V prvem odstavku 41. člena se doda nova četrta alinea, ki se glasi: »– proračunskih sredstev lokalne skupnosti,«, dosedanja četrta alinea postane peta alinea.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Območna obrtno-podjetniška zbornica uporablja premoženje, pridobljeno s sredstvi iz prejšnjega odstavka, za uresničevanje namena in ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena. Svojega premoženja ne sme razdeliti svojim članom. Vsaka delitev premoženja območne obrtno-podjetniške zbornice med njene člane je nična.«.
Tretji odstavek se črta.

Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi:

(1) Območno obrtna-podjetniška zbornica lahko preneha, če v skladu s statutom tako odločijo njeni člani, z likvidacijo ali s stečajem, pri čemer se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo likvidacijo in stečaj gospodarskih družb.
(2) Premoženje območno-obrtne podjetniške zbornice, ki preneha delovati, se prenese na Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, drugo območno obrtno-podjetniško zbornico ali lokalno skupnost. V sklepu o prenehanju delovanja, skupščina določi zbornico ali lokalno skupnost, na katero se prenese njeno premoženje. Lokalna skupnost mora preneseno premoženje uporabiti izključno za uresničevanje namena podpore obrtništvu in podjetništvu. Vsaka uporaba prenesenega premoženja v nasprotju s prejšnjim stavkom je nična.«.

Za drugim odstavkom 42. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvaja inšpektorat, pristojen za trg.«.

Naslov VIII.A poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»VIII.A POGOJI ZA PRIZNAVANJE POKLICNE KVALIFIKACIJE DRŽAVLJANOM DRŽAV POGODBENIC IN UPRAVIČENIM DRŽAVLJANOM TRETJIH DRŽAV TER ZA OBČASNO OPRAVLJANJE OBRTNIH DEJAVNOSTI ZA FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE IZ DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA IN ŠVICARSKE KONFEDERACIJE«.

42.a, 42.b, 42.c, 42.č, 42.d in 42.e člen se spremenijo tako, da se glasijo:

(1) Državljani držav pogodbenic in upravičeni državljani tretjih držav, ki želijo opravljati obrtno dejavnost, za katero je potrebno imeti ustrezno poklicno usposobljenost, v Republiki Sloveniji kot nosilci obrtne dejavnosti, morajo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije vložiti zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije z dokazili, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.
(2) Pristojni organ za postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij na področju obrtnih dejavnosti je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
(3) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena izda odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za obrt.
(4) Za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zaračuna stroške v višini, ki je za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije določena za upravne takse, v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse.
(5) Če državljan države pogodbenice ali upravičeni državljan tretje države ne izpolnjuje pogojev za avtomatično priznanje poklicne kvalifikacije, pristojni organ preveri poklicno kvalifikacijo po splošnem sistemu priznavanja dokazil o usposobljenosti v skladu s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij.

Pod enakimi pogoji, ki veljajo za državljane držav pogodbenic in upravičene državljane tretjih držav, se presoja tudi zahteva slovenskih državljanov za priznanje poklicne kvalifikacije, ki so opravljali ali še opravljajo obrtno dejavnost ali so pridobili strokovno ali poklicno kvalifikacijo v kateri izmed držav pogodbenic.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije izda državljanom držav pogodbenic ali upravičenim državljanom tretjih držav na njihovo zahtevo potrdilo o mojstrskem izpitu in drugih izkušnjah, ki so jih pri opravljanju obrtne dejavnosti pridobili v Republiki Sloveniji.

(1) Strokovni in drugi nazivi posameznikov, ki opravljajo obrtno dejavnost, se lahko uporabljajo na ozemlju Republike Slovenije tudi, če so bili pridobljeni v državi pogodbenici.
(2) Če posameznik uporablja strokovni ali drug naziv pridobljen v državi pogodbenici, ga mora uporabljati v izvorni obliki, nazivu mora slediti ime in sedež ustanove, ki je naziv podelila.
(3) Če posameznik izpolnjuje pogoje po pravu Republike Slovenije za priznanje določene poklicne in strokovne kvalifikacije, pridobljene v državi pogodbenici, lahko uporablja tudi strokovni naziv, ki se za ustrezno poklicno kvalifikacijo uporablja v Republiki Sloveniji.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, v pisni in elektronski obliki vodi naslednje evidence:
– evidenco izdanih odločb v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije,
– evidenco o tožbah zoper izdane odločbe,
– evidenco izdanih potrdil fizičnim in pravnim osebam o zakonitem opravljanju obrtne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

(1) Fizična ali pravna oseba, ki je ustanovljena in izpolnjuje pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti v državi članici Evropske unije in Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), lahko v Republiki Sloveniji občasno opravlja obrtno dejavnost, brez ustanovitve (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), če je pred prvim občasnim opravljanjem obrtne dejavnosti vložila prijavo pri pristojnem organu.
(2) Pristojni organ po vložitvi prijave iz prejšnjega odstavka ponudnika nemudoma vpiše v obrtni register za obdobje enega leta od dneva oddaje prijave. Ponudnik, ki namerava občasno opravljati obrtno dejavnost dlje kot eno leto, mora prijavo podaljšati pred iztekom tega obdobja.«.

Za 42.e členom se dodata nova 42.f in 42.g člen, ki se glasita:

(1) Če ponudnik želi v Republiki Sloveniji občasno opravljati obrtno dejavnost, ki lahko pomeni resno tveganje za javno zdravje ali varnost, mora pred prvim opravljanjem te dejavnosti dobiti dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti. O zahtevi za izdajo dovoljenja odloča pristojni organ.
(2) Vlada Republike Slovenije z uredbo iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona določi obrtne dejavnosti, ki lahko pomenijo resno tveganje za javno zdravje ali varnost iz prejšnjega odstavka.
(3) Ponudnik mora poleg pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati še pogoje glede ustrezne poklicne kvalifikacije.
(4) Če poklic ali obrtna dejavnost v državi sedeža ni regulirana, mora ponudnik izkazati, da je vsaj dve leti v zadnjih desetih letih opravljal ta poklic oziroma obrtno dejavnost v državi sedeža.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se zahteva po opravljanju poklica ali obrtne dejavnosti vsaj dve leti v zadnjih desetih letih v državi sedeža ne uporablja, če ponudnik izkaže, da je opravil regulirano izobraževanje in usposabljanje za ta poklic ali za opravljanje te obrtne dejavnosti.
(6) Pristojni organ mora zahtevo za izdajo dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti preizkusiti v roku petih delovnih dni od njenega prejema. Če ugotovi, da ponudnik izpolnjuje zakonite pogoje, izda dovoljenje, v nasprotnem primeru v tem roku po uradni dolžnosti pošlje potrdilo o prejemu zahteve. V potrdilu se navede predmet zahteve, datum prejema in opozorilo o pravnih posledicah, če o zahtevi ne bo odločeno v zakonitem roku.
(7) Poleg potrdila o prejemu zahteve ali najkasneje v roku enega meseca od prejema zahteve se ponudniku pošlje poziv za morebitno dopolnitev nepopolne zahteve.
(8) O zahtevi za izdajo dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti je treba odločiti v roku enega meseca od prejema zahteve. Če je ponudnik pozvan k dopolnitvi zahteve ali k opravljanju preizkusa usposobljenosti iz devetega odstavka tega člena, se rok za izdajo odločbe podaljša za dva meseca.
(9) Če razlika med poklicnimi kvalifikacijami ponudnika in nacionalnimi zahtevami lahko pomeni resno tveganje za javno zdravje ali varnost, pristojni organ v pozivu naloži preizkus poklicne usposobljenosti, ki mora biti opravljen v roku enega meseca.
(10) Če pristojni organ ponudniku v roku enega meseca od prejema zahteve ne pošlje poziva za dopolnitev zahteve, opravljanje preizkusa usposobljenosti iz prejšnjega odstavka ali ne pošlje odločbe, se z iztekom roka šteje, da je dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti izdano.
(11) Če je pristojni organ ponudnika pozval k dopolnitvi nepopolne zahteve ali opravljanju preizkusa iz devetega odstavka tega člena in mu ne pošlje odločbe v roku treh mesecev, se z iztekom roka šteje, da je dovoljenje za občasno opravljanje obrtne dejavnosti izdano.
(12) Dovoljenje za občasno opravljanje obrtnih dejavnosti se izda za obdobje enega leta. Po vročitvi odločbe ali po poteku roka iz desetega in enajstega odstavka tega člena se ponudnika po uradni dolžnosti vpiše v obrtni register.
(13) Zoper odločitev pristojnega organa o občasnem opravljanju obrtne dejavnosti je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za obrt.
(14) Če ponudnik pred iztekom dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti ali najkasneje v roku treh mesecev po izteku vloži prijavo za nadaljnje občasno opravljanje obrtne dejavnosti, se nadaljnje opravljanje obrtne dejavnosti evidentira v obrtnem registru, ponudniku pa se po uradni dolžnosti izda potrdilo o opravljanju obrtne dejavnosti za obdobje enega leta.
(15) Višina nadomestila za odločanje o izdaji dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti se zaračuna v višini, ki jo za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije določa zakon, ki ureja upravne takse. Vpis ponudnika v obrtni register je brezplačen.
(16) Deveti odstavek tega člena se ne uporablja, če se za opravljanje obrtne dejavnosti uporablja sistem avtomatičnega priznavanja poklicne kvalifikacije na podlagi poklicnih izkušenj.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, vodi v pisni in elektronski obliki evidenco prijav ponudnikov za občasno opravljanje obrtne dejavnosti v Republiki Sloveniji in izdajo dovoljenj za občasno opravljanje obrtnih dejavnosti.«.

Naslov IX. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»IX. KAZENSKE DOLOČBE«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:
– če opravlja dejavnost kljub odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti (drugi odstavek 11. člena),
– če se ne odjavi iz obrtnega registra v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona,
– če izobražuje dijake brez izpolnjevanja pogojev po tem zakonu (21. in 23. člen),
– če brez predhodne pridobitve odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije kot nosilca obrtne dejavnosti zaposli državljana države pogodbenice ali upravičenega državljana tretje države (42.a člen),
– če občasno opravlja obrtno dejavnost v Republiki Sloveniji brez vložitve prijave za občasno opravljanje obrtne dejavnosti ali pridobitve dovoljenja za občasno opravljanje obrtne dejavnosti pri pristojnem organu (42.e in 42.f člen),
– če občasno opravlja obrtno dejavnost v Republiki Sloveniji, čeprav ni upravičena občasno opravljati obrtne dejavnosti brez ustanovitve (prvi odstavek 42.e člena in 42.f člen).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije mora uskladiti svoj statut s tem zakonom v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi, območno obrtno-podjetniške zbornice pa morajo svoje statute uskladiti s tem zakonom v roku devetih mesecev po njegovi uveljavitvi.

(1) Člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območnih obrtno-podjetniških zbornic lahko izstopijo iz članstva po izteku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Članu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območne obrtne-podjetniške zbornice preneha članstvo prvi dan meseca po mesecu, v katerem je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ali območna obrtno-podjetniška zbornica prejela njegovo pisno izjavo o izstopu.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v roku treh mesecev po uveljavitvi uredbe iz 2. člena zakona in pravilnika iz drugega odstavka 14. člena zakona uskladi podatke v obrtnem registru z določbami tega zakona.

Postopki, ki so se začeli pred častnim razsodiščem pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo pred Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije po novih predpisih.

(1) Uredbo iz 2. člena zakona izda Vlada Republike Slovenije v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Pravilnik iz drugega odstavka 14. člena zakona izda minister, pristojen za obrt, v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o opravljanju preizkusa strokovne usposobljenosti za opravljanje obrti podobne dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/95).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
– Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08),
– Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru (Uradni list RS, št. 59/08 in 71/09).
(3) Predpisa iz prejšnjega odstavka se uporabljata do izdaje novih predpisov, kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.

(1) Določba tretjega odstavka 31. člena zakona se v delu, ki ureja izstop, začne uporabljati devet mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Določbe 19. člena tega zakona se začnejo uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona, do takrat pa se uporabljajo določbe 39. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2 in 102/07).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.