Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 odl. US) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 35102-0417/2012, UZ-027/2001/11, z dne 11. 3. 2013 je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 18. redni seji dne 27. 3. 2013 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Podreber – Cerkev sv. Elizabete, EŠD 2130 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
Cerkev leži ob vznožju zahodnega pobočja Savinke v naselju Podreber. V virih se prvič omenja leta 1436, leta 1499 je bila verjetno posvečena. V zasnovi gotska arhitektura je nastala v drugi polovici 15. stoletja, ko je bil pravokotni ladji prizidan tristrano zaključen zvezdasto obokan prezbiterij s tremi šilastimi kamnitimi okenskimi okvirji od katerih imata dva ohranjeno prvotno krogovičje. V prezbiteriju so ohranjeni prvotni oktogonalni polstebri s figuralnimi kapiteli, ki nosijo zvezdasti obok. Med figuralnimi sklepniki na oboku je ohranjen tudi ščit s kamnoseškim znakom. Prezbiterij je z vmesnim nekoliko dvignjenim prostorom, ki je poudarjen z visokim slavolokom, ločen od ladje. V tem delu so vrata s kamnitim portalom, ki vodijo v zvonik, z ohranjeno letnico 1611. Zvonik je na jugovzhodni strani. Fasada cerkve je klasicistično oblikovana in sodi v čas preoblikovanja cerkvene ladje sredi 19. stoletja. Na zunanjščini je bila desno ob vhodu odkrita freska verjetno sv. Elizabete. Na južni steni ladje je ohranjena freska sv. Nedelje, obe freski sta datirani med leti 1520 in 1530. Freska sv. Nedelje ima posebno mesto in pomen v razvoju našega slikarstva v tem času, predvsem zaradi prizorov iz vsakdanjega življenja. Cerkev dopolnjujejo kvalitetni baročni oltarji, glavni iz začetka 18. stoletja ter stranska datirana z letnico 1652 na predeli, prižnica je iz 19. stoletja. V prezbiteriju je ohranjena renesančna lesena nagrobna slika rodbine Khisl datirana z letnico 1593.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: cerkev se varuje v celoti z vsemi ohranjenimi arhitekturnimi in likovnimi prvinami, z vso notranjo premično in nepremično opremo, ohranja se nepozidan odprt prostor vplivnega območja.

(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcele št.: *117, k. o. Polhov Gradec.
(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parcelna št.: *206, *207, 1113,,1115/2, 1115/5, 1115/6 del, 1118/1, 1118/2, 1118/3, 1118/4, 1118/5, 1118/6, 1119/2 del, 1128, 1133/3, 1133/4, 1134/1 del, 1136/3, 1136/4, 1221/3 del, 772/12 del, 774/2, 774/3, 788/11, 788/13, 788/3, 788/4, 788/6, 788/7, 788/8, 789, 792/10, 792/11, 792/12, 792/14, 792/15, 792/16, 792/17, 792/18, 792/20, 792/21, 792/22, 792/23, 792/24, 792/25, 792/26, 792/27, 792/28, 792/30, 792/32, 792/4, 792/5, 792/6, 792/7, 792/8, 792/9, 794/1, 794/2, 794/3, 794/4, 794/5, 794/7, 794/8, 794/9, vse k.o. Polhov Gradec.
(3) Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Dobrova - Polhov Gradec (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje in redno vzdrževanje vseh izvirnih arhitekturnih in likovnih prvin sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe, razen v smislu rekonstrukcije izvirnega stanja;
– zagotavljanje ustrezne namembnosti skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotno namembnostjo;
– prepoved spreminjanja varovanih elementov arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v stanje pred okrnitvijo na stroške povzročitelja;
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika in njegovih delov;
– prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in so skladni s kulturno varstvenimi pogoji pristojnega zavoda;
– ohranjanje vedut na spomenik in s spomenika na okolico;
– redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice.

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– gradnja je možna le v delu zazidljivega območja v skladu z pogoji iz OPN Občine Dobrova - Polhov Gradec.

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

(1) Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje zavoda.
(2) Za vse posege v vplivno območje spomenika veljajo določila iz OPN-ja.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.