Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Dravinje od Stogovcev do Koritnega
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev Dravinje na odseku Stogovci–Koritno (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v marcu 2013 pod številko projekta 2010/DPN-070 izdelalo podjetje Urbis, d. o. o., Maribor.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnemu za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora na Občini Majšperk.
(3) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se je postopek priprave tega državnega prostorskega načrta zaključil v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12).
(4) Oznake, navedene v 6. do 9., 13., 15., 16. in 19. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo prostorske ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij ob reki Dravinji med Stogovci in Koritnim.
(2) Načrtovane prostorske ureditve so:
– gradnja protipoplavnih nasipov in protipoplavnega zidu;
– individualni ukrepi za zaščito stanovanjskih objektov (aqua stop zapornice);
– ureditev odvodnje zalednih vod;
– ureditev območja odvzema materiala za gradnjo protipoplavnih nasipov;
– krajinska ureditev območja;
– ukrepi za preprečitev čezmernih vplivov na okolje ter
– spremljajoče prilagoditve prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
1. prostorske ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti:
– k. o. Lešje (438): 61/1, 62, 65, 68/1, 68/2, 69/1, 69/7, 70/3, 70/4, 70/5, 86/1, 86/2, 86/3, 86/4, 87/1, 87/2, 87/3, 87/4, 87/7, 88, 89, 90, 96/1, 96/3, 96/4, 114, 116, 117/1, 117/2, 119/2, 119/3, 122, 126/2, 129, 131/2, 134, 137, 139, 140, 141, 142, 700/1, 700/2, 705, 706, 707 in 708;
– k. o. Skrblje (442): 207/2, 207/3, 207/4 in 1444/5;
2. območje odvzema materiala za gradnjo protipoplavnih nasipov: 256/7, 256/8, 256/9, 256/10, 257/6 in 257/10, vse k. o. Skrblje (442);
3. območje prestavitev in zaščite komunalne in energetske infrastrukture ter naprav in omrežja zvez:
a) vodovod: k. o. Lešje (438): 61/1, 62, 70/2, 70/4, 88, 90, 700/2, 707 in 708;
b) plinovod: k. o. Lešje (438): 88, 89, 134 in 141;
c) telekomunikacijski vod: k. o. Lešje (438): 62, 69/1, 70/2, 70/4, 88, 90, 134, 141 in 707;
d) elektroenergetski vod: k. o. Skrblje (442): 257/38, 257/39 in 257/40.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel – št. lista 3.0).
5. člen
(raba zemljišč)
Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
a) zemljišča omejene rabe:
– zemljišča v območju protipoplavnih nasipov in protipoplavnega zidu;
– zemljišča za ureditev odvodnih jarkov in
– zemljišča za preureditev obstoječe infrastrukture;
b) zemljišča začasne rabe:
– zemljišča za odvzem materiala za gradnjo protipoplavnih nasipov.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(protipoplavni nasipi)
(1) Zgradijo se trije protipoplavni nasipi, ki zagotavljajo poplavno varnost urbaniziranih območij ob Dravinji med Stogovci in Koritnim. Situativni prikaz je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter pogoji varovanja zdravja ljudi – št. lista 2.1).
(2) Protipoplavni nasipi imajo varnostno višino 0,5 m nad kotami 100-letne visoke vode v Dravinji. Ureditve in deli novih protipoplavnih nasipov so:
– protipoplavni nasip 1 višine do 2,9 m, dolžine 450 m, s širino krone nasipa 2,5 m in naklonom brežin 1: 2,5 na vodni in zračni strani, ki se na vzhodni strani izklini na nasipu ceste R2-432 Rogatec–Majšperk–Kidričevo;
– protipoplavni nasip 2 višine do 2,2 m, dolžine 752 m, s širino krone nasipa 2,5 m in naklonom brežin 1: 2,5 na vodni in zračni strani, ki se na severni strani priključi na nasip ceste R3-690 Majšperk–Jurovci–Tržec, na južni strani pa na nasip ceste R2-432 Rogatec–Majšperk–Kidričevo;
– protipoplavni nasip 3 ob potoku z Lešja višine do 2 m, dolžine 70 m s širino krone nasipa 1,5 m in naklonom brežin 1: 2 na vodni in zračni strani, ki se v vzhodni smeri naveže na protipoplavni nasip 2.
7. člen
(protipoplavni zid)
(1) Protipoplavni nasip 3 se med profiloma (v nadaljnjem besedilu: P) P 8 in P 9 nadaljuje s protipoplavnim zidom, z varnostno višino 50 cm nad kotami 100-letne visoke vode. Situativni prikaz je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter pogoji varovanja zdravja ljudi – št. lista 2.1).
(2) Protipoplavni zid višine do 1,2 m in dolžine 22 m se konča na nasipu ceste R2-432 Rogatec–Majšperk na koti ceste na 235,90 m nadmorske višine.
8. člen
(ureditev odvodnje zalednih vod)
(1) Potok iz Lešja se na odseku med P 4 in P 9 prestavi na severno stran protipoplavnega nasipa 3 oziroma vzhodno stran protipoplavnega nasipa 2. Nova struga se uredi s širino dna 1 m, globino struge 0,6 do 1,5 m ter brežinami v naklonu 1: 2. Med P 1 in P 4 je predvidena enostranska širitev struge. Vtok v Dravinjo se zavaruje z lomljencem debeline 30 cm v suhem in sicer tako, da se zavaruje brežina Dravinje 2 m gorvodno in dolvodno od vtoka, dno in brežine potoka pa se zavarujejo v dolžini 2 m do višine 70 cm nad dnom potoka.
(2) Zaradi preprečitve poplavljanja zalednih vod ob visokih vodah Dravinje se na vodni strani protipoplavnega nasipa 1 naredi odvodni jarek 1, ki zbira in odvaja zaledne vode nad vasjo Lešje. Odvodni jarek je dolg 730 m s širino dna 80 cm, globino 0,8 do 1,5 m in naklonom brežin 1: 1,5. Naredita se dva lesena pragova višine 40 cm. Peta jarka in mesto vtoka v Dravinjo se zavarujeta z lomljencem. Peta jarka se na celotnem odseku zavaruje z lomljencem debeline 30 cm. Brežina Dravinje se zavaruje 2 m gor in dolvodno od vtoka z lomljencem v suhem debeline 30 cm.
(3) Ob zahodni strani protipoplavnega nasipa 2 se uredi odvodni jarek 2 s širino dna 50 cm, globino 0,8 do 1,2 m in naklonom brežin 1: 1,5. Med jarkom in nasipom je berma širine 1 m. Južni del odvodnega jarka v skupni dolžini 200 m (odseka 2 a in 2 b) omogoča zbiranje in odtok zalednih vod v Dravinjo. Severni del (odseka 2 c in 2 d) v skupni dolžini 510 m omogoča zbiranje in odtok zalednih vod v potok iz Lešja.
(4) Odvodni jarek 3 poteka od okroglega prepusta premera 120 cm, ki je 115 m severno od mosta čez Dravinjo na cesti R2-432 Rogatec–Majšperk. Jarek z iztokom v Dravinjo ima skupno dolžino 50 m, širino dna 1 m in naklon brežin 1: 2. Iztok v Dravinjo se zavaruje z lomljencem v suhem debeline 30 cm v dolžini 1 m in do višine 50 cm. Brežina Dravinje se zavaruje 1 m od vtoka gorvodno in dolvodno z lomljencem debeline 30 cm.
9. člen
(objekti)
(1) Na protipoplavnem nasipu 1 se v profilu N3 zgradi betonski prepust premera 100 cm, ki je opremljen z avtomatsko zapornico, katera prepreči pretok vode višje, kot je 5-letna visoka voda Dravinje.
(2) Na protipoplavnem nasipu 2 se zgradita dva prepusta, ki se zaradi preprečevanja povratnih poplav na vodni strani nasipa opremita z loputami:
– prepust na kraju križanja protipoplavnega nasipa in potoka iz Lešja med profiloma P 6 in P 7 je velikosti 1,5 × 1,5 m;
– prepust na kraju križanja protipoplavnega nasipa in odvodnega jarka 3 med profiloma P 13 in P 14 je premera 120 cm.
(3) Na protipoplavnem nasipu 3 se pri križanju z odvodnim jarkom 2 c zgradi prepust premera 60 cm z loputo.
(4) Na križanju odvodnega jarka 1 s poljskima potema se zgradita dva prepusta premera 100 cm.
10. člen
(krajinske ureditve)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se ohrani vse drevesno in grmovno rastlinje, katerega odstranitev ni nujna zaradi izvedbe protipoplavnih ureditev.
(2) Krajinske ureditve se natančneje obdelajo v projektni dokumentaciji, v načrtu krajinske arhitekture, ki mora vsebovati oblikovalske rešitve v zvezi z oblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin. Prehodi med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom se oblikujejo brez ostrih stikov. Krajinska ureditev mora povzemati obstoječi vzorec rastlinskih prvin, izbira rastlin za zasaditve se omejuje predvsem na avtohtone rastlinske vrste in želen oblikovni učinek.
(3) Krajinske ureditve vključujejo oblikovanje obvodnega prostora in z zasaditvijo zakrivajo izstopajoče tehnične rešitve. Protipoplavni nasipi se zatravijo. Predvidene so zasaditve, s katerimi se obnovi odstranjeno in poškodovano rastlinje, in nove zasaditve ob prestavljenem potoku z Lešja in odvodnih jarkih, na bermi med jarkom za zaledne vode in protipoplavnim nasipom ter ob protipoplavnem zidu.
(4) Protipoplavni zid se obsadi s popenjavkami.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
11. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
Splošni pogoji za potek in gradnjo gospodarske infrastrukture v območju državnega prostorskega načrta so naslednji:
– vsi s posegom prizadeti infrastrukturni vodi, objekti in naprave se ustrezno zaščitijo ali prestavijo, upoštevajoč zahteve upravljavca in tehnične predpise;
– vsi infrastrukturni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah ali površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih vodov, objektov in naprav. Kadar potek na javnih površinah ni mogoč, mora lastnik zemljišča, v skladu s predpisom, ki ureja umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih infrastrukturnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega infrastrukturnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase infrastrukturnih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do drugih naravnih ali grajenih struktur, gradnja infrastrukturnih vodov, objektov in naprav pa mora biti usklajena;
– infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti narejena tako, da kulturna dediščina ni prizadeta.
12. člen
(preložitev poljskih poti in dostopi do zemljišč)
(1) Zaradi gradnje protipoplavnih nasipov se poljske poti in dostopi do zemljišč preložijo. Lokacije preložitev in novi dostopi do zemljišč so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter pogoji varovanja zdravja ljudi – št. lista 2.1).
(2) Preložitve v skupni dolžini 810 m morajo biti v širini 3 m in v gramozu.
13. člen
(vodovod)
(1) Vodovod Majšperk–Breg se pri križanju:
– s protipoplavnim nasipom 2 zaščiti z betonskimi cevmi premera 30 cm v dolžini 30 m;
– z odvodnim jarkom 3 poglobi v dolžini 22 m in izvede z zračnikoma;
– s protipoplavnim zidom in potokom z Lešja poglobi v dolžini 16 m in izvede z zračnikoma;
– s poljsko potjo 4 a zaščiti v dolžini 5 m.
(2) Vodovod ob cesti Majšperk–Jurovci se pri križanju s protipoplavnim nasipom 2 zaščiti z betonsko cevjo premera 30 cm v dolžini 6 m.
14. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Na kraju odvzema materiala se pred izkopi prestavi 20-kilovoltni kablovod v dolžini 150 m.
15. člen
(plinovod)
(1) Plinovod R 16 se na območju križanja s protipoplavnim nasipom 2 med profiloma P 11 in P 12 na dolžini 13 m zaščiti z armiranobetonskimi ploščami, ki se položijo 1 m nad plinovodom. Odvodni jarek 2 b se naredi z zavarovanjem dna jarka in brežine z lomljencem v betonu v dolžini 7 m in zaključnimi pragovi z lomljencem v betonu.
(2) Odvodni jarek 1 se na območju križanja s prenosnima plinovodoma M 1 in M 1/1 med profiloma NJ 8 in NJ 9 naredi z zavarovanjem dna jarka in brežine z lomljencem v betonu v dolžini 17 m in zaključnimi pragovi z lomljencem v betonu.
(3) Vsa dela v 2 × 5 m varovalnem pasu plinovodov se opravljajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom upravljavca plinovoda. V tem pasu nista dovoljeni odlaganje materiala in postavljanje začasnih gradbenih objektov.
16. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Telekomunikacijski vod, ki poteka vzporedno z vodovodom ob cesti R2-432 Rogatec–Majšperk, se zaščiti z obbetonirano zaščitno cevjo, in sicer pri prečkanju:
– protipoplavnega nasipa 2 v dolžini 16 m,
– odvodnega jarka 3 v dolžini 15 m,
– protipoplavnega zidu in potoka z Lešja v dolžini 10 m in
– poljske poti 4 a v dolžini 5 m.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
17. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede v skladu s Prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (št. lista 3.0), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
18. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da se dediščina ne ogroža.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheoloških ostalin.
(5) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(6) Pri pristojni območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve te uredbe.
19. člen
(ohranjanje narave in biotske pestrosti)
(1) Podatki o zavarovanih območjih, naravnih vrednotah, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih ter območja naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Za ohranjanje narave in biotske pestrosti:
– se preprečita onesnaženje in uničenje naravnih površin ter zmanjšajo morebitne emisije med gradnjo;
– se čim bolj omeji poseganje v naravovarstveno pomembnejše habitatne tipe;
– med gradnjo se gradbišče omeji s postavitvijo začasne ograje. Zunaj tega območja se na območjih Natura 2000 ne odlaga material ali ne urejajo začasna odlagališča;
– na območjih zemeljskih del se ob izkopu zgornja plast humusa odlaga tako, da se po načrtovanih ureditvah s tem slojem pokrijejo površine, prizadete med gradnjo;
– po končanih gradbenih delih se popravijo poškodovane površine in rekultivirajo zemljišča. Prizadete površine se zatravijo z lokalno značilnimi samoniklimi vrstami trav in zasaditvijo drevnine. Zasadi se obrežni pas potoka z Lešja in odvodnega jarka 1 ter berma med odvodnim jarkom in protipoplavnim nasipom 2;
– odstranjevanje lesnega rastlinstva in hrupnejša dela se opravljajo zunaj gnezditvene sezone ptic, ki traja od začetka aprila do konca julija;
– večja gradbena dela v Dravinji in potoku iz Lešja se opravljajo zunaj varstvene dobe ribjih vrst, ki traja od začetka februarja do konca junija;
– posegi se načrtujejo in izvajajo tako, da se ohrani kar največ obrežnega rastja.
(3) Najmanj deset dni pred začetkom del mora investitor obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo narave, ki spremlja izvedbo pripravljalnih, zemeljskih in gradbenih del.
(4) Pred izvajanjem del v potoku iz Lešja in Dravinji je treba o predvidenem začetku in poteku del obvestiti ribiško organizacijo, ki upravlja ribiški okoliš, ji omogočiti ogled gradbišč in izvedbo morebitnih ukrepov.
20. člen
(varovanje kmetijskih zemljišč)
(1) Načrtovane ureditve morajo prizadeti čim manjše površine kmetijskih zemljišč. Gradbena dela na kmetijskih zemljiščih je treba opravljati pred setvijo ali po spravilu pridelkov, v sušnem obdobju, z uporabo čim lažjih gradbenih strojev. Kmetijska zemljišča, na katera se posega med gradnjo, se po končani gradnji vrnejo v prvotno stanje.
(2) Pri izvedbi načrtovanih ureditev se preprečita onesnaženje in mešanje horizontov tal. Ves rodoviten del tal na območju protipoplavnih nasipov, odvodnih jarkov za zaledne vode in potoka iz Lešja se predhodno odstrani, ločeno odlaga in po dokončanju del ponovno uporabi pri ureditvah in rekultivacijah.
(3) Investitor lastnikom zemljišč omogoči dostop na njihova zemljišča med gradnjo in po njej. Vse zaradi gradnje poškodovane poljske poti se obnovijo.
21. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Požarna varnost objektov se zaradi gradnje in obratovanja načrtovanih prostorskih ureditev ne sme poslabšati. Za dovoz vozil za posredovanje se uporabljajo javne ceste in dostopne poti ter njihove prestavitve.
(2) Med gradnjo in pri ureditvi gradbišča je treba izvajati vse ukrepe za preprečitev požarov v naravnem okolju. Med gradnjo in po njej morajo biti zagotovljene možnosti za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebni odmiki med objekti ali protipožarna ločitev, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila ter zagotovljene zadostne količine vode za gašenje požara.
(3) Delovni stroji in prevozna vozila, ki se uporabljajo pri gradnji, se lahko oskrbujejo le na za to določenih in urejenih prostorih. Ob morebitnih nezgodah med gradnjo in razlitju goriva, nafte in drugih škodljivih snovi se izvedejo ukrepi za preprečitev izlitja nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča ter ukrepi za odlaganje in odstranitev materiala, ki vsebuje škodljive snovi. Ob razlitju ali razsutju nevarnega materiala onesnaženi material preišče pooblaščena strokovna ustanova, ki določi ustrezen način začasnega ali trajnega odlaganja.
22. člen
(varstvo tal)
(1) Pri gradnji objektov je treba upoštevati geomehanske značilnosti tal in izvajati primerne ukrepe. Rodovitni del prsti se začasno odlaga tako, da se ohranita njena količina in kakovost ter ponovno uporabi pri urejanju in rekultivacijah brežin nasipov.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, od materiala pa le tisti, za katerega je dokazano, da je neškodljiv za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči dviganje prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
(3) Med gradnjo se ločeno zbirajo gradbeni in drugi odpadki glede na možnost ponovne uporabe posameznih frakcij. Nevarni odpadki se ustrezno skladiščijo in predajajo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
23. člen
(varstvo voda)
(1) Gradbeni poseg v vode Dravinje in Potoka z Lešja se prostorsko in časovno omeji in izvaja s kar najmanjšim vnosom snovi v vodo. Izbrati je treba tako tehnologijo gradnje, da je dolvodno kaljenje čim manjše, v vodi ne smejo nastati razmere za neprekinjeno kalnost.
(2) Na priobalnem zemljišču površinskih vodotokov sta prepovedani odlaganje odkopnega materiala in odpadkov ter pretakanje nevarnih snovi.
24. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo se na celotnem območju državnega prostorskega načrta, na prevoznih poteh, gradbiščih in odlagališčih ter na krajih, na katerih se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo naslednji ukrepi:
– upoštevanje emisijskih norm v skladu z zahtevami emisijskih uredb pri začasnih gradbenih objektih, uporabljenih gradbenih strojih in prevoznih sredstvih, uporaba tehnično brezhibnih gradbenih strojev in prevoznih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje;
– preprečevanje nenadziranega raznosa materiala z območja gradbišča in odlagališč s prevoznimi sredstvi, ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov;
– preprečevanje prašenja s prometnih in gradbenih površin, odlagališč materiala in gradbišč, vlaženje ali prekrivanje materiala, prometnih in gradbenih površin ob suhem in vetrovnem vremenu, postavitev polne ograje na delu gradbišča v neposredni bližini pri stanovanjskih objektih, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev kar najkrajših poti za prevoze za gradbišča in sprotno rekultiviranje območij.
25. člen
(varstvo pred hrupom)
Med gradnjo se:
– uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem, in skladno s predpisi, ki urejajo hrup;
– upoštevajo časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori, dnevni čas in delavnike med 6. in 18. uro;
– zagotovi ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, motorji strojev naj ne bodo vključeni brez potrebe, naj bodo v prostem teku ter zaščitne polne varovalne ograje za zaščito posameznih stavb z varovanimi prostori ob prekoračitvi mejnih vrednosti kazalnika dnevnega hrupa).
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
26. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa ta uredba, se lahko izvedejo v eni ali več etapah.
(2) Etape se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne celote in stalno zagotavljati varstvo okolja ter pogoje uporabe in delovanja sosednjih območij. Posamezno etapo lahko predstavlja tudi potrebna prilagoditev ali prestavitev obstoječega infrastrukturnega omrežja.
(3) Etapnost se podrobneje prouči in določi v posebnem elaboratu, v katerem se določijo tudi faze gradnje. Navedeni elaborat je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
27. člen
(monitoring)
(1) Investitor zagotovi celostni načrt za monitoring med gradnjo in obratovanjem, kot je določeno v okoljskem poročilu.
(2) Meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč, na območju povečane poplavne ogroženosti, se izvede v postopku presoje vplivov na okolje. Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih analiz in meritev ničelnega stanja. Po možnosti se prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in trajna obratovalna spremljanja hrupa ter zahteve za njihovo izvajanje in usmeritve, določene v poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni.
(3) Med gradnjo je treba spremljati parametre onesnaženja površinskih in podzemnih vod ter opravljati arheološki in naravovarstveni nadzor, kot je določeno v 18. in 19. členu te uredbe. Tri leta po gradnji se dvakrat letno spremlja uspevanje zasajenih rastlin.
(4) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi ugotovitev monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– ureditev poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
– sprememba rabe prostora;
– dodatne zasaditve in rastlinske zgostitve;
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).
28. člen
(organizacija gradbišč)
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt dostopnih poti za gradnjo in kraji začasnih odlagališč. Trase dostopnih poti in kraji začasnih odlagališč se izberejo tako, da se kar najmanj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(2) Prevoz gradbenih strojev in gradbenega materiala poteka v glavnem po obstoječi infrastrukturi. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališča gradbenega materiala, parkirišča in obračališča za tovorna vozila se predvidijo zunaj območij naravovarstveno visoko vrednotenih habitatnih tipov, na arheološko pregledanih območjih zunaj objektov ali območjih kulturne dediščine. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih odlagališč in območje vzpostaviti v prvotno stanje.
(3) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 18. do 25. in 27. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci med gradnjo in po njej upoštevati tudi naslednje pogoje:
– vse ceste in poti, ki se uporabljajo za obvoz ali prevoz med gradnjo, je treba pred začetkom del po potrebi urediti, po končani gradnji pa morebitne poškodbe popraviti;
– objekte in infrastrukturne vode obnoviti oziroma popraviti, če se med gradnjo poškodujejo zaradi opravljanja del;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
– gradnja mora biti organizirana tako, da ne ovira pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih;
– če izvajalec med deli opazi neznano komunalno, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov.
29. člen
(odvzem materiala)
(1) Za gradnjo protipoplavnih nasipov je potrebno okoli 16 000 m3 vgradnega zemeljskega materiala. Območje odvzema materiala je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji – Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter pogoji varovanja zdravja ljudi – št. lista 2.1).
(2) Ob odvzemu se površinska plast humusa odrine in začasno odloži na rob območja odvzema. Izkop je površinski, nakloni brežine izkopa ne presegajo stabilnega naklona 1:2. Površina izkopa se že med izvedbo ureja v naklonu proti Dravinji, da se prepreči zastajanje vode. Globina izkopa je do 2,75 m.
(3) Po končanem odkopu se površina uredi z nakloni od 0,4 % do 3,8 % v smeri proti Dravinji in doda predhodno odrinjeni in odloženi humus.
30. člen
(dodatne obveznosti)
Poleg vseh obveznosti, navedenih v 18. do 25., 27. in 28. členu te uredbe, morajo investitor in izvajalci tudi:
– zagotoviti individualne ukrepe (aqua stop zapornice) za protipoplavno zaščito stanovanjskih objektov Stogovci 19, 20 in 21;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah;
– med gradnjo sproti obveščati prizadeto prebivalstvo o vseh dejavnostih, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev;
– takoj po izrednih dogodkih si ogledati teren, odstraniti naplavine in zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje na delu, kjer se zaradi načrtovanih ureditev spreminja vodni režim pri Q100.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
31. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju hidrotehničnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih, delovnih in okoljskih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
32. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREDHODNA IN KONČNA DOLOČBA
33. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ptuj za obdobje 1986–1990 za območje Občine Majšperk, dopolnjenega v letu 2004 (Uradni list RS, št. 81/04);
– Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 – popr., 27/93, 26/94 in Uradni list RS, št. 52/97).
34. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00729-20/2013
Ljubljana, dne 11. aprila 2013
EVA 2012-2430-0122
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek
Predsednica
