Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 30/11 odl. US, 90/12) in 33. člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB1) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine, št. SPD-222/2012-DŠ-RP, z dne 18. 12. 2012 je Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 15. redni seji dne 10. 4. 2013 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Drečji Vrh – Toplar na Posestvu Pule, EŠD 756 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena, so:
– Identitetne vrednote: predstavlja primer več kot tristoletne kontinuitete izdelovanja in uporabe kozolca na Dolenjskem. Kozolci so značilna in prepoznavna prvina kulturne krajine na Dolenjskem.
– Likovne in tehnične vrednote: po obliki (tipu), uporabi gradiv, proporcih in načinu izdelave sodi med najkvalitetnejše tovrstne objekte na Slovenskem, izvedba dveh gankov na njegovem glavnem pročelju sodi med izjemne tehnične rešitve, likovna obdelava njegovih detajlov pa sodi v sam vrh likovnega oblikovanja na kozolcih na Slovenskem.
– Funkcionalne vrednosti: njegova konstrukcijska zasnova omogoča številne programe, ki podpirajo varstvena prizadevanja.
– Izobraževalne vrednote: kot eden najbolj kvalitetno grajenih kozolcev omogoča interpretacije o tem, kako so na Dolenjskem gradili kozolce, katera znanja in zakonitosti so pri tem upoštevali, kaj je bilo za njih značilno in kaj posebno. Primeren je, da se nanj vežejo določene turistične in izobraževalne vsebine.
– Družbene vrednote: s kozolcem je povezano družbeno in profesionalno okolje, iz katerega izvirajo Janez Jaklič, tesar, ki je kozolec izdelal, Jožef Pipan, gostilničar iz Šmartnega pri Litiji, nekdanji lastnik kozolca, ki je naročil njegovo izdelavo, in Jože Anderlič, podjetnik in sedanji lastnik, ki je kozolec prestavil in obnovil. Njihova življenjska okolja in izkušnje določajo družbeno in kulturno identiteto kozolca.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– tlorisni in višinski gabarit,
– konstrukcijska zasnova, ki jo sestavljajo nosilni stebri, prečni spodnji in zgornji nosilni trami (»riglji«/«sečniki«), vzdolžni spodnji in zgornji nosilni trami (»branišnice«), osrednji hodnik (»med branami«), sprednje, zadnje in vzdolžne brane,
– zunanjščina (členitev vseh štirih fasad, zasnova dveh gankov na glavnem pročelju, oblika in naklon strešine, oblika čopov, oblika sprednjih in zadnjih bran ter obeh zatrepov),
– notranji razpored prostorov,
– likovne prvine na kozolcu (dekorativno oblikovani spodnje in zgornje podporne ročice, prezračevalne line na zatrepu na glavnem pročelju, stebrički na gankih, rezbarsko izdelani rastlinski motivi na nosilnih stebrih, inicialki tesarskega mojstra in datacija izdelave kozolca na prvem prečnem tramu pod gankom),
– ročno obdelan les, ki je vgrajen v kozolcu.

(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcelo št.: 441/16, k.o. Trebelno.
(2) Spomenik nima vplivnega območja.
(3) Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Mokronog - Trebelno (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje identitetnih, likovnih, tehničnih in družbenih vrednot spomenika v celoti,
– varovanje tlorisnega in višinskega gabarita,
– varovanje gradiv in tehnologije ročne obdelave lesa, ki je vgrajen v kozolcu,
– varovanje konstrukcijske zasnove, ki jo sestavljajo nosilni stebri, prečni spodnji in zgornji nosilni trami (»riglji«/«sečniki«), vzdolžni spodnji in zgornji nosilni trami (»branišnice«), osrednji hodnik (»med branami«), sprednje, zadnje in vzdolžne brane,
– varovanje oblikovanosti zunanjščine (členitev vseh štirih fasad, zasnova dveh gankov na glavnem pročelju, oblika in naklon strešine, oblika čopov, kritina, oblika sprednjih in zadnjih bran ter obeh zatrepov),
– varovanje notranjega razporeda prostorov,
– prepoved predelav likovnih prvin na kozolcu (dekorativne oblike podpornih ročic, prezračevalnih lin na zatrepu na glavnem pročelju, stebričkov na gankih, rezbarsko izdelani rastlinski motivi na nosilnih stebrih, inicialki tesarskega mojstra in datacija izdelave kozolca na prvem prečnem tramu pod gankom),
– prepoved vseh posegov v talne plasti, tlorise in gabarite spomenika ter v druge značilne stilne elemente spomenika, razen v primeru vzdrževalnih posegov, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod za varstvo kulture dediščine,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških sestavin in/ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet,
– prepoved na kozolec nameščati reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso v skladu s kvalitetami kulturnega spomenika,
– prepoved znotraj kulturnega spomenika postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav, razen v primerih, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.

(1) Upravljavec spomenika je lastnik oziroma posestnik, ki mora pooblaščeni osebi zavoda dopustiti dokumentiranje in raziskovanje spomenika.
(2) Upravljanje spomenika se izvaja na podlagi načrta upravljanja, ki ga pripravi upravljavec ob strokovni pomoči zavoda.

Lastnik oziroma posestnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

Spomenik se označi s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena v obliki bronaste plošče v talnem nivoju pred kozolcem. Ob tem se morajo upoštevati navodila iz Priročnika za označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov, Ministrstvo za kulturo, december 2010.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.