Na podlagi 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.) in 57/12 – ZPNačrt-B, 109/12 – ZPNačrt-C) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 104/09) je Občinski svet Občine Brezovica na 18. redni seji dne 11. 4. 2013 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 87/06, 101/06 – popr., 15/09, 104/09, 58/11, 76/11 in 36/12).

Dopolni se 8. člen, tako da se pod besedo »SK – površine za kmetijska gospodarstva« doda besedilo, ki se glasi:
– »VV – vodna zemljišča«.

11. člen se spremeni, tako da se v celoti glasi:

(1) V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja enostanovanjskih stavb,
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja sakralnih objektov,
– širitev pokopališč,
– gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem,
– gradnja trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti, poslovnih stavb, gostinskih stavb ter industrijskih stavb in skladišč, ko se v postopku izdelave projektne dokumentacije ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale pogoje. Ne glede na oddaljenost predvidenega objekta, so mejaši stranski udeleženci pri pridobivanju gradbenega dovoljenja«.

Spremeni se 19. člen – tretja alineja, tako da se glasi:
»gradnja pomožnih objektov in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti v skladu s predpisi o vrstah objektov. Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. Ograje so lahko samo lesene, žičnate ali kamnite z uporabo betona – betonski parapet do 30 cm višine nad terenom.«

Spremeni se 27. člen odloka, tako, da se na novo glasi:
»(1) Za vse posege v gozd in gozdni prostor oziroma v 25 m širok pas ob gozdnem robu, je treba pridobiti soglasje oziroma mnenje organa pristojnega za gozdove.
(2) Ob načrtovanju in gradnji objektov ali drugih del je treba omogočiti neoviran dostop in dovoz do posameznih gozdnih zemljišč po obstoječih poteh. V primeru ukinitve obstoječih poti je treba le-te nadomestiti z novimi.«

Spremeni se 29. člen, tako da se v celoti glasi:

(1) Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti v skladu s predpisi o vrstah objektov, na zemljiščih, ki so prometno dostopna za največ 90 dni.
(2) Pomožne, nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi v skladu s predpisi o vrstah objektov.
(3) Če se pomožni objekti nahajajo v varovalnem pasu infrastrukturnega objekta ali območju, ki je opredeljen z naravno ali kulturno dediščino, je pred posegom v prostor obvezno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega soglasodajalca.«

Spremeni se 30. člen tako, da se na novo glasi:
(1) Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki za Občino Brezovica znaša:
– 0,25 za naselje Brezovica
– 0,225 za naselja Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Jezero, Podpeč, Preserje, Kamnik pod Krimom in njihova bližnja naselja,
– 0,2 za naselje Rakitna.
(2) Pri projektiranju in gradnji je treba zagotoviti:
– Pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
– Potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev.
– Dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.
– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) V primeru obstoječega hidratnega omrežja se voda za gašenje zagotavlja iz hidratnega omrežja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; v nasprotnem primeru se voda za gašenje dovaža z gasilnimi vozili.
(4) Na območju Občine Brezovica ni erozijskih območij.
(5) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja, in sicer v opozorilni karti poplavne nevarnosti.
(6) Vsakdo ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi).
(7) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(8) V poplavnem območju se prepove gradnja kleti oziroma je gradnja kleti dovoljena če se s tehničnim načinom gradnje zagotovi varnost pred poplavitvijo kleti objekta.
(9) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Spremeni se 31. člen, tako, da se na novo glasi:
»(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarstvene predpise, zlasti pa je treba:
– Zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
– Zagotoviti dostop interventnih vozil najmanj s treh strani objekta ali naprave (minimalni radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m).
– Zagotoviti takojšnjo izvedbo cest, interventnih poti in dostopov, da bo omogočena vožnja interventnega vozila (vsaj 3,5 m širina ter osni pritisk do 10 t).
– Zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidratnega omrežja.
– Zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov.
– Upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Zagotoviti je potrebno protipožarne ločitve ali gradbene ukrepe z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(4) Za objekte, ki so določeni v predpisu o študiji požarne varnosti, je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti. Pri stavbah, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, pa mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »Zasnova požarne varnosti«.

Spremeni in dopolni se 32. člen, tako da se na novo glasi:

(1) Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagajati ureditvam po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskim gabaritom in gradbeni črti,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
(2) Na fasadah objektov se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Uporaba kričečih in neavtohtonih barv na fasadah objektov ni dovoljena. Barva fasade objekta mora biti usklajena z barvo strešne kritine objekta, čemur naj se prilagodi tudi barva stavbnega pohištva. Obenem se mora barva fasade prilagoditi barvi fasad obstoječih ohranjenih objektov v naselju. Poslikava fasad je dovoljena zgolj na objektih, ki so del družbene infrastrukture občine (objekti namenjeni za zdravstvo, izobraževanje, kulturno, športno in turistično dejavnost, gasilski domovi in sakralni objekti) ali drugih objektih, ki so za občino simbolnega ali operativnega pomena. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Streha stavb mora biti dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve; opečna, betonska – sive ali opečne barve ali druga temna kritina, ki je kompatibilna s tradicionalno. Dovoljena so strešna okna in frčade. Naklon strešin frčade se ne pogojuje z osnovnim naklonom strehe. Štirideset odstotkov strehe stavbe je lahko drugačne oblike in naklona. Strehe nezahtevnih, enostavnih, energetskih, vodnogospodarskih, prometnih, komunalnih, objektov, ter objektov za potrebe obrambe in zaščite nimajo predpisanega naklona in oblike strehe.
(4) V območju VS20 Podpeč, VS21 Preserje, VS22 Prevalje, VS23 Dolenja in Gorenja Brezovica in V24 Rakitna, mora biti streha stavb dvokapnica s slemenom po dolžini objekta, naklon 35 do 45 stopinj. Kritina mora biti temne barve; opečna, betonska – sive ali opečne barve ali druga temna kritina, ki je kompatibilna s tradicionalno. Dovoljena so strešna okna in dvokapne frčade; naklon strešin frčad mora biti enak osnovnemu naklonu strehe. Trideset odstotkov strehe stavbe je lahko drugačne oblike in naklona. Strehe nezahtevnih, enostavnih, energetskih, vodnogospodarskih, prometnih, komunalnih, objektov, ter objektov za potrebe obrambe in zaščite nimajo predpisanega naklona in oblike strehe.
(5) Pri legalizacijah obstoječih objektov in prizidavah k obstoječim objektom, višina ne sme presegati višine sosednjih objektov oziroma obstoječega objekta. Naklon strešine prizidka se prilagodi naklonu obstoječega objekta.
(6) Pri novogradnjah, nadzidavah in prizidavah višina objektov ne sme presegati višine sosednjih objektov oziroma objekt lahko obsega največ 3 etaže.
(7) Sosednji objekti so objekti oddaljeni največ 30 m od predvidenega posega v prostor.«

Spremeni se 33. člen odloka, tako da se na novo glasi:

(1) Odmiki manj zahtevnih oziroma zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč morajo biti najmanj štiri metre, razen za gradbeno inženirske objekte. Manjši odmiki stavb so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč in ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od meje parcel.
(2) Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.
(3) Enostavni in nezahtevni objekti morajo glede odmika od sosednjih zemljišč izpolnjevati naslednje zahteve:
pri objektih za lastne potrebe:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri ograjah, škarpah in podpornih zidovih:
– ograja, škarpa in podporni zid je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče;
– ograja, škarpa in podporni zid, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
– objekte in naprave naj se na vodotokih, stoječih vodah in drugih hidroloških pojavih namešča oziroma njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno spreminja količine vode in hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve vode, smeri toka, oblike in dna struge vodotoka, da se bistveno ne spremenijo vodne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
pri pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri spominskih obeležjih:
– od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
pri urbani opremi:
– od meje sosednjih zemljišč, razen v primeru, ko je sosednje zemljišče javna cesta, mora biti oddaljena najmanj 0,5 m; če je odmik manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč;
– če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.«

Spremeni se prvi odstavek 34. člena odloka, tako da se glasi:
»(1) Ograje in oporne zidove je dopustno graditi v skladu s predpisi o vrstah objektov«.

Doda se novi 43.a člen, tako da se glasi:

Smernice in opozorila, ki jih je potrebno upoštevati:
– Upoštevati je potrebno obstoječo AC, vse spremljajoče prometnice in objekte ter komunalno, telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo
– Upoštevati je potrebno Uredbo o DPN za priključek Brezovica na AC odseku Ljubljana–Vrhnika, Uradni list RS, št. 102/10
– Državnim cestam je v skladu z Zakonom o cestah določen varovalni pas, ki meri za AC 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran. Vse posege v varovalni pas AC je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d. oziroma upravljavca ceste
– Posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza
– Upoštevati je potrebno bodočo širitev AC za en vozni pas, to je min. 7 m od roba cestnega sveta obojestransko
– Skladno z Zakonom o cestah v varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje
– V varovalnem pasu AC je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč, pri tem izrecno opozarjamo na obremenitve s hrupom zaradi prometa
– V varovalnem pasu AC ni dopustna sprememba namenske rabe prostora v stavbna zemljišča namenjena stanovanjski gradnji oziroma gradnji za hrup občutljivih objektov. Gradnja novih stanovanjskih objektov v varovalnem pasu AC ni dovoljena
– Nove posege je potrebno načrtovati skladno z veljavnimi predpisi s področja varstva pred hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitev s hrupom, glede na rabo prostora ter ob vedenju in poznavanju obstoječih in predvidenih obremenjenosti okolja, da ne prihaja do nasprotja med rabami v prostoru. To pomeni, da je potrebno od AC načrtovati rabo prostora na način, da bodo upoštevane načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem obdobju (20-letno plansko obdobje). Kolikor se izkaže, da bodo obremenitve s hrupom presegale dovoljene ravni, je potrebno predvideti ustrezne protihrupne ukrepe. Kolikor za objekte oziroma območje ni mogoče zagotoviti ustreznih protihrupnih ukrepov, stanovanjska gradnja in gradnja za hrup občutljivih objektov na tem območju ni dovoljena
– Upravljavec AC ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, zaradi prometa na že zgrajenih infrastrukturnih objektih, za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov in njihovih funkcionalnih površin je obveznost investitorjev teh objektov.

Ne glede na določbe prve alineje prvega odstavka 11. člena tega odloka, se dovoli na zemljišču parc. št. 1123/8, 1123/9 k.o. Brezovica pozidanost gradbene parcele največ 60 % – za gradnjo gasilskega doma.

Ne glede na določbe prve alineje prvega odstavka 11. člena tega odloka, se dovoli gradnja dvo- ali večstanovanjskih objektov – legalizacija že zgrajenih stanovanjskih objektov, na naslednjih zemljiščih:
– parc. št. 1095/16, 1095/17, 1095/18, 1095/19, 371/76, 371/77, 371/78, 2936/12, 215/4, 215/5, 369/52, 369/1, 266/1, 3530/5, 3530/7, 759/4, 759/13, vse k.o. Brezovica.

(1) Ne glede na določbe prve alineje prvega odstavka 11. člena tega odloka, se dovoli neskladna gradnja večstanovanjskih objektov, ki predstavlja že zgrajen večstanovanjski objekt s tremi zgradbami po tri stanovanja s skupno enotno kletjo na naslednjih zemljiščih 272/27, 272/28, 272/33, 272/34 vse k.o. Brezovica, ki je bil zgrajen po gradbenem dovoljenju št. 351-281/2008-10, z dne 7. 4. 2008.
(2) Neskladnost gradnje po gradbenem dovoljenju št. 351-281/2008-10, z dne 7. 4. 2008, se nananša na:
– etažnost: K+P+N+M oziroma N + podstrešje – terasa
– največja višina objekta (od terena do slemena) je 14,85 m
– streha je dvokapna z različnima naklonoma – min. naklon znaša 16 stopinj, max. pa 60 stopinj
– faktor zazidanosti je lahko večji od 40 %
– dovoljena je gradnja lomljenih opornih zidov.

Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na Upravni enoti začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.