Na podlagi 49. in 50. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 17. redni seji dne 10. 4. 2013 sprejel

(1) S ciljem, da se ohrani območje naravne vrednote identifikacijska številka 8036 Šmarje Sap – mokrotni travniki, košeni mokrotni travniki pri Puciharju, jugozahodno od Šmarja Sap, ekosistemska naravna vrednota, s statusom naravne vrednote lokalnega pomena njena biotska raznovrstnost ter krajinska pestrost, se širše območje potoka Graben zavaruje kot širše območje naravne vrednote na območju naselij Gajniče, Tlake in ponikalnice Brinovec (v nadaljnjem besedilu: zavarovano območje).
(2) Varstveni cilji za ohranitev zavarovanega območja so: ohranitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), geomorfoloških in hidroloških značilnosti območja in ohranitev pestrosti krajine.
(3) Namen tega odloka je poleg doseganja varstvenih ciljev tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem naselij Gajniče in Tlake. V to se vključuje tudi izboljšanje gospodarske javne infrastrukture, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja, obiskovanja in celostnega doživljanja zavarovanega območja.

Ta odlok določa širše območje naravne vrednote, ki je prikazano na topološki karti v merilu 1:25000 (TK25); vir GURS, in je sestavni del tega odloka, splošne varstvene usmeritve ter podrobnejše varstvene usmeritve.

Ustanovitelj zavarovanega območja je Občina Grosuplje.

(1) Podatki so pridobljeni iz naravovarstvenih smernic Zavoda za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, izdelane v septembru 2006 za Strategijo prostorskega razvoja in za Prostorski red Občine Grosuplje.
(2) Območje obsega dolino potoka Graben od pritokov v območju naravne vrednote iden. št. 8036, celotno ravninsko in poplavno območje potoka Graben, ki meji na ter na severu do državne ceste G2-106 odsek 0216, na vzhodu na kategorizirano javno pot št. 616671 Tlake–Gajniče, na zahodu do meje z Občino Škofljica.
(3) Območje je prikazano na topološki karti v merilu 1:25000 (TK25); vir GURS.
(4) Geološka, geomorfološka in hidrološka razgibanost zavarovanega območja pogojuje prisotnost različnih habitatnih tipov, ki predstavljajo habitat različnih zavarovanim in pomembnim živalskim in rastlinskim vrstam.
(5) Strokovne podlage za zavarovanje območja naravne vrednote Gajniče – Tlake SVE-001/2012-GRO, Ljubljana, november 2012.
(6) Opis naravne vrednote št. 8039 – ponikalnica Brinovec (ZRSVN).

(1) Splošne varstvene usmeritve na ekosistemski naravni vrednoti, kot na zavarovanem območju se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem ne spremenijo do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(2) Podrobnejše varstvene usmeritve na ekosistemski naravni vrednoti, kot na zavarovanem območju se izvajajo na način, da se prepoveduje:
1. izvajanje posegov, ki bi ogrozili populacijo rastlinskih in živalskih vrst, posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko poslabšale hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na zavarovanem območju in vplivale na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
2. izvajanje posegov, dejavnosti in ravnanj na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;
3. izvajanje posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenile za naravno vrednoto ter zavarovano območje značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske in poselitvene vzorce;
4. vnašanje živali tujerodnih vrst, ki bi spremenile naravno sestavo biocenoze ter urejati novih ribogojnic in komercialnih ribnikov;
5. taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalnih prikolic oziroma drugih začasnih bivalnih vozil;
6. gradnja novih prometnih infrastrukturnih ureditev;
7. urejati novih poti, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva v obsegu, času in na način, da se ne poslabša ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter, da ne bi škodovale naravnim vrednotam;
8. odpirati novih jeder poselitve, ki bi nastale na povsem novi lokaciji ter ne bi imele povezave z obstoječimi naselji.
(3) Ne glede na prepovedi iz druge alineje 5. člena tega odloka, se v zavarovanem območju lahko izvaja:
– rekreacija, ki temelji na doživljanju in spoznavanju narave,
– izvajanja javne službe urejanja voda,
– vzdrževanja objektov gospodarske javne infrastrukture in izvajanja ukrepov varstva kulturne dediščine,
– rekonstrukcija obstoječih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov, rušenje obstoječih objektov ter vzdrževalna dela, če je osnovni objekt zgrajen z veljavnim upravnim dovoljenjem ter odstranitev objektov in vzpostavitev dejanskega stanja,
– osnovna kmetijska in gozdarska dejavnost.

Neposredni nadzor na zavarovanem območju zagotavlja ustanovitelj v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in občinska redarska služba.

Odlok o zavarovanju velja za obdobje dveh let po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.