Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07 in 53/10) je Občinski svet Občine Postojna na 14. redni seji dne 11. 4. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Nad Rupo PL 10 – JZ del
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10, 79/12, 102/12 in 14/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Nad Rupo PL 10 – JZ del (v nadaljnjem besedilu: OPPN Nad Rupo).
(2) OPPN Nad Rupo je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. projekta U 16/2011.
2. člen
(vsebina in sestava načrta)
(1) OPPN Nad Rupo vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrta (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 57/12 in 109/12).
(2) OPPN Nad Rupo besedilo odloka določa:
I. Splošne določbe,
II. Opis prostorske ureditve,
III. Ureditveno območje OPPN z mejo ureditve,
IV. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
V. Rešitve načrtovanih objektov in površin,
VI. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
VII. Pogoje in usmeritve za vodnogospodarsko urejanje,
VIII. Pogoje priključevanja na komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo,
IX. Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
X. Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,
XI. Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
XII. Začasna namembnost zemljišč,
XIII. Etapnost izvajanja,
XIV. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
XV. Obveznosti investitorjev,
XVI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN,
XVII. Končne določbe.
(3) Grafični del:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta,
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
4.a Ureditvena situacija,
4.b Zazidalna situacija,
4.c Shematska višinska umestitev objekta,
4.d Etapnost gradnje,
5.a Prikaz ureditve – širša situacija komunalnih vodov,
5.b Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
6. Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7. Načrt parcelacije.
(4) Obvezne priloge:
– Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Občine Postojna,
– Prikaz stanja – geodetski posnetek obstoječega stanja,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
3. člen
(1) V veljavnem občinskem prostorskem načrtu (OPN) je območje pod kamnolomom, robno območje naselja Planina imenovano Nad Rupo opredeljeno kot razvojno območje stavbnih zemljišč, z oznako enote urejanja prostora (EUP) PL 10, v skupni velikosti 3,60 ha. Predmet tega odloka je del te EUP, in sicer njen jugozahodni del. Območje je namenjeno stanovanjskim površinam, in sicer enodružinski gradnji z dejavnostmi. V območju obdelave so pretežno nepozidane površine. Nekaj je že pozidanih površin, in sicer so v celotnem območju zgrajeni trije stanovanjski objekti, ki imajo neprimerno komunalno opremo. Ostale proste površine so v primarni rabi pretežno travniki in pašniki, nekateri z zaraščenimi robovi.
(2) Območje je namenjeno kompleksni enodružinski stanovanjski gradnji SS-e1 s tipom pozidave ”a”. Ta tip pozidave so prostostoječi objekti manjšega merila, višine do 3 etaže.
(3) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN Nad Rupo so:
– celovit pristop k urejanju nove stanovanjske soseske,
– povezava obstoječe gradnje z novimi strukturami,
– racionalno in učinkovito umeščanje objektov z dopolnilnim prometnim skeletom,
– prenova in ureditev obstoječe prometne infrastrukture,
– ureditev javnih površin na navezavo na sosednja območja,
– racionalna infrastrukturna opremljenost.
(4) Izboljšanje prometne infrastrukture
Obstoječe prometne površine zagotavljajo dostop do območja novogradenj. Na te površine se navežejo nove prometnice, ki zagotavljajo ustrezno dostopnost do načrtovanih objektov. Navezovalne točke se rekonstruirajo v nova križišča.
(5) Ureditve odprtih zelenih površin
Obravnavano območje leži na robu naselja, kar pomeni, da so v zaledju predvidene pozidave proste površine, oziroma zeleno zaledje naselja, za pasiven oddih in sprostitev stanovalcev. Glede na dobro dostopnost zelenega zaledja naselja in osrednjih površin naselja Planina se v okviru ureditve te manjše stanovanjske soseske ne načrtujejo posebne ureditve javnih površin.
V okviru soseske je prostorsko možno urediti manjše otroško igrišče.
(6) Racionalna infrastrukturna opremljenost
Obstoječi objekti so deloma priključeni na pomanjkljivo infrastrukturo. Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju potrebujejo novo infrastrukturo. Ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija ali nadomeščanje obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po površinah javnega dobra s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje OPPN Nad Rupo je del enote urejanja prostora PL-10, ki zavzema njen zahodni in južni del. Vzhodni del se ohranja za delovanje obstoječe kmetije. Za severni del območja ni razvojnih pobud lastnikov zemljišč, zato območje ni vključeno v ta odlok.
(2) Območje OPPN Nad Rupo PL-10 del zajema zemljišča parc. št. 1433/1 – del, 1434/1, 1434/2, 1434/3, 1434/4, 1434/5, 1434/6, 1434/7, 1434/8, 1435/3, 1435/4, 1436/2, 1436/3, 1437,1438/2, 1438/4, 1438/5, 1439/1 – del, 1439/2, 2936/1 – del, 1431/2, 1431/3 – del, 2986 – del in 2937, vse k.o. Kačja vas (2471).
(3) Velikost območja, ki se ureja z OPPN, meri 2,39 ha.
5. člen
(namenska raba)
(1) Skladno z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) je znotraj območja urejanja območje namenjeno čistim stanovanjskim površinam z dovoljeno gradnjo enodružinskih objektov (SS-e1). Enodružinsko gradnjo predstavljajo prosto stoječe stanovanjske stavbe, ki obsegajo do dve stanovanjski enoti v stavbi na gradbeni parceli.
(2) Poleg bivanja so v območju dovoljene dopustne dejavnosti:
pisarniške in poslovne dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti, ki nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje do 50 % BEP posameznega objekta.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
6. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN Nad Rupo – del je vpeto v prostor z obstoječo redkejšo pozidavo, zeleno reliefno ločnico naselja Planina in zaledjem kamnoloma, ki se sanira. Območje je povezano z ostalimi deli naselja in odprtim prostorom predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju. S preureditvami, rekonstrukcijami ter novogradnjami prometnic vpliva na sosednja območja. Z izgradnjo novih infrastrukturnih vodov pa se izboljša stanje obstoječe redke pozidave širšega območja.
(2) Neposredno so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
– delna rekonstrukcija dovozne ceste (parc. št. 2936/1, k.o. Kačja vas),
– rekonstrukcija razpotja v križišče dovoznih cest ob območju na parcelah 2936/1, 1431/2 – del, 1431/3 – del in 2937 – del (južna dovozna cesta), vse k.o. Kačja vas,
– rekonstrukcija poti v južno dovozno cesto od novega križišča na dovoznih cestah do novega priključka krožne napajalne ceste na parc. št. 1433/1, k.o. Kačja vas,
– izvedba nove infrastrukture s priključevanjem na obstoječo infrastrukturo izven območja.
7. člen
(vrste gradenj)
Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev objektov ali dela objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– dozidave in nadzidave že legalno zgrajenih objektov do velikosti določene s tem odlokom oziroma do dovoljenega faktorja zazidanosti,
– sprememba namembnosti v delu stanovanjskih stavb z namensko rabo dovoljeno v tem odloku,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav.
8. člen
(vrste objektov)
(1) Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:
– 11100 enostanovanjske stavbe,
– 11210 dvostanovanjske stavbe,
– 24110 športna igrišča (samo igrišča za športe na prostem, kot so tenis, košarka ipd.),
– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport in rekreacijo in prosti čas (samo otroška igrišča, in druga javna igrišča, vrtovi, parki, trgi, ki služijo samo za potrebe območja),
– 2302 energetski objekti – dopustni so samofotovoltaični sistemi, ki so del strehe ali fasade objektov.
(2) V delih stanovanjskih stavb so do 50 % celotne bruto tlorisne površine dovoljene gradnje ali spremembe namembnosti za dejavnosti navedene v 2. točki 5. člena tega odloka.
(3) Dozidave do predpisanega faktorja zazidanosti (FZ) se lahko izvedejo tudi za potrebe dejavnosti, navedene kot dopolnilna namenska raba (5. člen), do obsega 50 % bruto etažne površine celotnega objekta skupaj z načrtovanim prizidanim delom.
9. člen
(stopnja zazidanosti gradbene parcele)
(1) Na območju tega OPPN je določen faktor zazidanosti gradbene parcele FZ = 40 %. Faktor odprtih zelenih površin FOZP = 30 %.
(2) V smislu racionalne izrabe prostora se v bruto etažno površino (BEP) objekta ne šteje površina kletnih prostorov pod parkiriščem in dovozom.
10. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
(1) Obstoječa dovozna cesta do kamnoloma na severni strani obravnavanega območja je dovozna cesta za zaledno stanovanjsko sosesko v Planini, imenovano Nad Rupo. Vzhodno od kamnoloma se cesta deli na južni in severni krak dovozne ceste. Ob dovozni cesti se poleg obstoječe pozidave gradnja dopolni, ob južni dovozni cesti pa se izvede novogradnja stanovanjskih hiš.
(2) Na vzhodnem delu obravnavanega območja se iz južne dovozne ceste odcepi proti jugu enosmerna krožna napajalna cesta. Ta se razširi v dvosmerno napajalno cesto, ki se zaključi z obračališčem. Za povečanje pretočnosti je v območju novogradnje še ena prečna cesta, ki povezuje južno dovozno cesto s krožno napajalno cesto.
(3) S tako oblikovanim prometnim skeletom se formira soseska za obstoječo pozidavo, manjši centralni del, od tu naprej pa se oblikuje pozidava v treh nizih.
(4) Območje se glede na izdelano zasnovo deli:
I. niz – ob dovozni cesti:
obstoječa pozidava (Ob) 2 gradbeni parceli
dopolnilna gradnja (D) 1 gradbena parcela
II. niz – ob južni dovozni (A) 5 gradbenih parcel
cesti
III. niz – vzhodno ob krožni (B) 3 gradbene parcele
napajalni cesti
IV. niz – južno ob krožni
napajalni in napajalni cesti:
novogradnja (C) 7 gradbenih parcel
obstoječa pozidava (Ob) 1 gradbena parcela
----------------------------------------------------------
SKUPAJ: 19 gradbenih parcel.
V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
11. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|PL 10 – JZ del |Čista stanovanjska pozidava – enodružinske |
| |hiše |
| |SS-e1 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tip zazidave |Tip ”a” prosto stoječi objekti manjšega |
| |merila, ki se z nobeno stranico ne stikajo z |
| |drugimi objekti, višine do 3 etaže. |
| |Novogradnja: A1, A2, A3, A4, A5 |
| |B1, B2, B2 |
| |C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |– zasnova objekta pravokotna, prevladujejo |
|gabariti |naj enostavni pravokotni volumni. |
| |– predlagani izhodiščni gabariti: 12.00 m x |
| |9.00 m s toleranco ± 1,50 m v obe smeri, |
| |– lociranje objektov je razvidno iz grafičnih|
| |podlag, kjer so tudi označene gradbene linije|
| |stanovanjskih hiš, |
| |– znotraj danega maksimalnega oboda |
| |stanovanjskega objekta, ki je označen v |
| |grafičnih prilogah, se objekt lahko lomi |
| |oziroma sestavi v obeh med seboj pravokotnih |
| |smereh osnovnega objekta, |
| |– sestavljeni stavbni volumen ne sme |
| |presegati dane maksimalne višine in |
| |zahtevanih odmikov, |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |funkcionalna dopolnitev dejavnosti, morajo |
| |biti arhitekturno usklajene z osnovnim |
| |stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti |
| |znotraj območja, |
| |– večje nadstrešnice se projektno obdelajo |
| |kot manj zahteven objekt. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– višinski gabarit za tip zazidave je |
| |maksimalno K+P+M oziroma za objekte C1, C2, |
| |C4, C6 in C7 velja, da je na južni strani |
| |klet dostopna iz dvorišča, ki je vezan na |
| |napajalno oziroma krožno napajalno cesto, na |
| |severni strani pa je klet vkopana, |
| |– v vsakem primeru je maksimalen gabarit nad |
| |terenom visok 2 etaži (P+M), kjer je spodnja |
| |etaža (K) vpeta v padajoč teren, |
| |– pri sestavljenem objektu so posamezni deli |
| |lahko nižji, |
| |– objekti so lahko tudi medetažni, tako da |
| |sledijo konfiguraciji terena in funkcionalnim|
| |rešitvam programa in v maksimalnih višinah ne|
| |presegajo določenega vertikalnega gabarita, |
| |– vse naprave na objektu/prezračevanje |
| |ipd./morajo biti znotraj maksimalnega |
| |gabarita. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– izhodišče je simetrična dvokapna streha, |
| |– naklon strešin je med 35° in 45°, |
| |– sleme je vzporedno z daljšo stranico |
| |objekta, |
| |– pri teh strehah je kritina opečna, rjavo |
| |rdeča ali temno siva, |
| |– v mansardnem delu je možno izvesti frčade, |
| |ki sledijo členitvi fasad, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in |
| |sončne celice) je možno namestiti na ploskev |
| |strešine, |
| |– dovoljena je zelena streha nižjega naklona |
| |ali prilagojena reliefnim nagibom, |
| |– streha je lahko sestavljena, |
| |– nad delom objekta je lahko streha |
| |enokapnica položena kot strešina osnovne |
| |strehe ali pravokotna na osnovno os, |
| |– sestavljena in kombinirana streha je lahko |
| |z zeleno streho, pohodno ali nepohodno streho|
| |z naklonom 2°–10°, |
| |– na strehe nižjega naklona je priporočljiva |
| |namestitev sončnih kolektorjev ali |
| |fotovoltaike. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |– Prednost naj imajo naravni materiali. |
|barve |– Fasade morajo biti za objekt izdelane po |
| |enotnem konceptu in slediti oblikovanju |
| |tovrstnih objektov. Avtor objekta izbere |
| |barvno kompozicijo v spektru, ki je |
| |kompatibilen z objekti v okolici, in sicer v |
| |spektru svetlih naravnih tonov do temnejših |
| |peščenih tonov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni |– Na gradbenih parcelah stanovanjskih hiš so |
|objekti |dopustni vsi enostavni in nezahtevni objekti |
| |za lastne potrebe. |
| |– Na celotnem območju so dovoljeni pomožni |
| |infrastrukturni objekti in postavitev urbane |
| |opreme. |
+-----------------+---------------------------------------------+
12. člen
(višinska umestitev nove gradnje)
Višinske kote so določene na podlagi prostorskih danosti in načrtovane ceste, na katero se objekti navezujejo. Zaradi konfiguracije terena se višinsko umeščanje pri vseh objektih navezuje na koto priključka, na katerega se navezuje dovoz s parkiriščem in vhodom v objekt. Zato so v preglednici navedene izhodiščne kote cestnega priključka. Toleranca višinske kote cestnega priključka je ± 50 cm.
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|Oznaka |Izhodiščna|Višinski |Opomba: |Izhodiščne |
|objekta |kota |gabarit |Lokacija |pritličja ali |
| |cestnega | |najnižje |vhoda glede na |
| |priključka| |etaže |koto dovoza: |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|A – 1 |519.30 m |K+P+M |vkopana klet |Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | | |– pritličje je od |
| | | | |–0.60 m do +1.2 m |
| | | | |nad koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|A – 2 |520.50 m |K+P+M |vkopana klet |Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | | |– pritličje je od |
| | | | |–0.60 m do +1.2 m |
| | | | |nad koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|A – 3 |520.25 m |K+P+M |vkopana klet |Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | | |– pritličje je od |
| | | | |–0.60 m do +1.2 m |
| | | | |nad koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|A – 4 |517.50 m |K+P+M |delno vkopana|Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | |klet |– pritličje je od |
| | | | |–0.60 m do +1.2 m |
| | | | |nad koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|A – 5 |514.50 m |K+P+M |delno vkopana|Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | |klet |– pritličje je od |
| | | | |–0.60 m do +1.2 m |
| | | | |nad koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+---------------------------------------------------------------+
| |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|B – 1 |511.70 m |K+P+M |klet na |Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | |terenu- |– pritličje je od |
| | | |vzhod, |–1.35 m do +0.80 m |
| | | |ali delno |nad koto cestnega |
| | | |vkopana; |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|B – 2 |511.30 m |K+P+M |klet na |Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | |terenu- |– pritličje je od |
| | | |vzhod, |–1.35 m do +0.80 m |
| | | |ali delno |nad koto cestnega |
| | | |vkopana; |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|B – 3 |510.80 m |K+P+M |klet na |Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | |terenu- |– pritličje je od |
| | | |vzhod, |–1.35 m do +0.50 m |
| | | |ali delno |nad koto cestnega |
| | | |vkopana; |priključka; |
+---------------------------------------------------------------+
| |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|C – 1 |515.32 m |K+P+M |Pritličje na |Vhod v prvo etažo |
| |n.m. | |terenu. |– klet je od –0.50 |
| | | |Delno |m do + 1.00 m nad |
| | | |vkopano. |koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|C –2 |517.02 m |K+P+M |Pritličje na |Vhod v prvo etažo |
| |n.m. | |terenu. |– klet je od –1.35 |
| | | |Delno |m do + 1.35 m nad |
| | | |vkopano. |koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|C – 3 |517.00 m |K+P+M |klet na |Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | |terenu- |– pritličje je od |
| | | |jugozahod, |–1.20 m do + 0.80 |
| | | |ali delno |m nad koto |
| | | |vkopana; |cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|C – 4 |516.55 m |K+P+M |Pritličje na |Vhod v prvo etažo |
| |n.m. | |terenu. |– klet je od –0.60 |
| | | |Delno |m do +0.80 m nad |
| | | |vkopano. |koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|C – 5 |516.53 m |K+P+M |klet na |Vhod v drugo etažo |
| |n.m. | |terenu- |– pritličje je od |
| | | |jugozahod, |–1.00 m do + 1.00 |
| | | |ali delno |m nad koto |
| | | |vkopana; |cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|C – 6 |515.30 m |K+P+M |Pritličje na |Vhod v prvo etažo |
| |n.m. | |terenu. |– klet je od –0.80 |
| | | |Delno |m do + 1.00 m nad |
| | | |vkopano. |koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
|C – 7 |511.70 m |K+P+M |Pritličje na |Vhod v prvo etažo |
| |n.m. | |terenu. |– klet je od –1.20 |
| | | |Delno |m do +0.80 m nad |
| | | |vkopano. |koto cestnega |
| | | | |priključka; |
+--------+----------+---------+-------------+-------------------+
13. člen
(obstoječi objekti - dopolnitve)
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|PL 10 – JZ del |Čisto stanovanjska pozidava – enodružinske |
| |hiše |
| |SS-e1 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tip zazidave |Tip „a“ pr osto stoječi objekti manjšega |
| |merila, ki se z nobeno stranico ne stikajo z |
| |drugimi objekti, višine do 3 etaže. |
| |Obstoječa pozidava: Ob1, Ob2, Ob3 |
| |Dopolnilna gradnja: D1 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|– pri obstoječih objektih so dovoljene |
| |rušitve z novogradnjo, delne rušitve, |
| |dozidave, nadzidave v okviru velikostnih |
| |razmerij, ki jih določa ta odlok, in sicer, |
| |– zasnova objekta pravokotna, prevladujejo |
| |naj enostavni pravokotni volumni, |
| |– obstoječi gabariti se lahko spremenijo ± |
| |1,50 m v obe smeri, |
| |– lociranje objektov je razvidno iz |
| |grafičnih podlag, |
| |– znotraj danega maksimalnega oboda objekta, |
| |ki je označen v grafičnih prilogah, se |
| |objekt lahko lomi oziroma sestavi v obeh med |
| |seboj pravokotnih smereh osnovnega objekta, |
| |– sestavljeni stavbni volumen ne sme |
| |presegati dane maksimalne višine in |
| |zahtevanih odmikov, |
| |– odprte nadstrešnice, ki služijo kot |
| |funkcionalna dopolnitev dejavnosti, morajo |
| |biti arhitekturno usklajene z osnovnim |
| |stanovanjskim objektom ter ostalimi objekti |
| |znotraj območja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– višinski gabarit za tip zazidave je |
| |K+P+1M, |
| |– nadzidave so možne do dovoljenega |
| |maksimalnega gabarita, |
| |– pri sestavljenem objektu so posamezni deli |
| |lahko nižji. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– izhodišče je simetrična dvokapna streha, |
| |– naklon strešin je med 35° in 45°, |
| |– sleme je vzporedno z daljšo stranico |
| |objekta, |
| |– pri teh strehah je kritina opečna, rjavo |
| |rdeča ali temnosiva, |
| |– v mansardnem delu je možno izvesti frčade, |
| |ki sledijo členitvi fasad, |
| |– energetske sprejemnike (kolektorje in |
| |sončne celice) je možno namestiti na ploskev |
| |strešine, |
| |– dovoljena je zamenjava z zeleno streho |
| |nižjega naklona ali prilagojena reliefnim |
| |nagibom, |
| |– streha je lahko sestavljena, |
| |– nad delom objekta je lahko streha |
| |enokapnica položena kot strešina osnovne |
| |strehe ali pravokotna na osnovno os, |
| |– sestavljena in kombinirana streha je lahko |
| |z zeleno streho, pohodno ali nepohodno |
| |streho z naklonom 2°–10°, |
| |– na strehe nižjega naklona je priporočljiva |
| |namestitev sončnih kolektorjev ali |
| |fotovoltaike. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |– Prednost naj imajo naravni materiali. |
|barve |Fasade morajo biti za objekt izdelane po |
| |enotnem konceptu zlasti pri dozidavah in |
| |nadzidavah. |
| |– Avtor objekta izbere barvno kompozicijo v |
| |spektru, ki je kompatibilen z objekti v |
| |okolic,i in sicer v spektru svetlih naravnih |
| |tonov do temnejših peščenih tonov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni objekti|– Na gradbenih parcelah stanovanjskih hiš so |
| |dopustni vsi enostavni in nezahtevni objekti |
| |za lastne potrebe in pomožni kmetijski |
| |objekti. |
| |– Na celotnem območju pa so dovoljeni |
| |pomožni infrastrukturni objekti in |
| |postavitev urbane opreme. |
+-----------------+---------------------------------------------+
14. člen
(splošni dopustni posegi)
V celotnem območju urejanja so dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije:
21410 Mostovi in viadukti (podporne in oporne konstrukcije),
21120 Ceste in javne poti,
21110 Cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča,
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
15. člen
V območju urejanja so deli nezazidljivih zemljišč, ki ostanejo v območju stavbnih zemljišč kot druge zelena površine ZD, in sicer na parc. št. 1434/8, 1439/1 – del in 1439/2, vse k.o. Kačja vas. Na teh parcelah ni dovoljena gradnja objektov, je pa dovoljena gradnja infrastrukturnega omrežja.
16. člen
(postavitev objektov)
(1) Postavitev posameznih objektov sledi konfiguraciji terena, kjer je daljša stranica vzporedna plastnicam. Enovita zasnova naselja se navezuje na osnovani cestni skelet tako, da so definirane regulacijske linije, ki sledijo vzdolžni pozidavi. Poleg tega je možno na osnovnem vzdolžnem delu objekta izvesti še dodaten del objekta v pravokotni smeri. Velikost objekta se ustrezno korigira tako, da se upošteva faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ) 0.4.
(2) Dovozi do objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje na cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo napajalni cesti.
(3) Odmiki od cest, na katere se navezujejo stanovanjske hiše so podani z odmikom najbližjega vogala, ki je na regulacijski liniji v grafičnem delu. Odmiki objektov od gradbenih parcel so tudi podani v grafičnem delu.
(4) Gradnja pomožnih in začasnih objektov v obcestnem pasu ni dovoljena, kakor tudi ne ob meji z manjšim odmikom od 2,00 m, razen nadstrešnic nad parkirnimi mesti na gradbenih parcelah.
(5) Delitev območja na gradbene parcele, razporeditev in postavitev objektov na gradbeno parcelo znotraj območja zazidljivosti ter tlorisni gabariti so razvidni iz grafičnih prilog.
17. člen
(zunanje ureditve)
(1) Proste površine ob objektih so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi teras, atrijev in parkovnih ureditev. Ulični del vrtov je podrejen enotnemu videzu soseske in je parkovno urejen.
(2) Ograje v uličnem nizu so enotno oblikovane, in sicer na klasično zidanem podstavku (kamen) višine do 0,50 m je lahko nameščena transparentna ograja do skupne višine nad nivojem ceste pred objektom do 1,20 m. Lahko pa se izvede samo nizek delilni zid do višine 0,50 m z zasaditvijo na zemljišču investitorja.
(3) Ograje, ki ločujejo zasebne vrtove, so lahko izvedene kot živa meja, žična ali transparentna ograja do maksimalne skupne višine 1,50 m nad nivojem raščenega terena.
(4) Zasaditev na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
(5) Raščen teren je razgiban, zato je možna gradnja opornih zidov. Manjše višinske razlike med gradbenimi parcelami (do 60 cm) se lahko izvedejo kot utrjene brežine, zasajene z ustrezno vegetacijo. Večje višinske razlike, ki niso podaljšek stanovanjskih objektov, se uredijo terasasto z vmesno zasaditvijo in z opornimi zidovi do višine 1,50 m. Kolikor so oporni zidovi podaljšek objekta, le-ti lahko segajo do višine etaže.
18. člen
(utrjene in zelene površine)
(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora. Zasnova stanovanjske soseske načrtuje kot javne površine vse prometne površine in površine ekološkega otoka.
(2) Skupne odprte površine so plansko opredeljene kot zelene površine na jugozahodni meji obravnavane soseske.
(3) Lokacija za postavitev spominskega ali kakega drugega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo izboljša orientacijska preglednost širšega prostora.
(4) Potrebno je ohraniti gozdno zasaditev na jugozahodnem robu soseske, skupaj s posameznimi večjimi drevesi znotraj posameznih gradbenih parcel.
(5) Večji del površin znotraj območja urejanja so zelenice ob objektih znotraj gradbenih parcel. Pri urejanju teh zelenih površin se na mestih, kjer je to mogoče, ohrani obstoječa avtohtona drevnina, predvsem starejša, večja drevesa. Potrebno je vzdrževanje vrtov ob stanovanjskih hišah vključno z ograjami ter zidovi. Dovoljena je uporaba tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar velja tako za prostostoječe rastline, skupine in žive meje.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanju prometnega skeleta. Zasnova upošteva sistem rastočega – razloženega naselja.
(2) Za napajanje celotnega območja je potrebna rekonstrukcija dovozne in južne dovozne ceste s pripadajočimi priključki in križišči. Na novo je potrebno zgraditi krožno napajalno cesto, krak južne napajlne ceste in prečno cesto, ki se priključujeta na obstoječe poti. Južna napajalna cesta se zaključi z obračališčem.
(3) V obravnavanem območju se ne načrtuje izgradnja javnih parkirnih mest. Za potrebe soseske se uredi na posameznem zemljišču investitorja primerno število parkirnih ali odstavnih mest.
(4) Investitor oziroma izvajalec del si mora pred pričetkom del, pogojenih z izgradnjo komunalnih priključkov (prekopi …) pridobiti potrebno soglasje – dovoljenje pristojne službe občinske uprave za ceste.
20. člen
(1) Glavna dovozna in južna dovozna cesta sta dvosmerni, z vsemi priključki, načrtovani za hitrost 50 km/h in širino voznih pasov 2,75 m. Na južni strani glavne nove prometnice je predviden hodnik za pešce (kolesarji in invalidi) širine 1,50 m.
(2) Notranja krožna napajalna cesta je načrtovana kot enosmerna cesta z dovoljeno hitrostjo 30 km/h in širine 3,50 m.
(3) Vse prometnice so načrtovane z obojestransko izvedbo bankine v širini 0,75 m. Predvidene so v asfaltni izvedbi in z dvignjenimi betonskimi robniki na meji s hodniki za pešce. Vse ceste v naselju so zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve komunalnih vozil.
(4) Dovozna cesta je opremljena z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj ter speljan v ponikanje.
(5) Prepovedano je nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali kateri drug material.
(6) Načrtovane ceste v območju morajo omogočiti neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah. Izvedba povoznih površin mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste.
21. člen
(mirujoči promet)
(1) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
stanovanjske stavbe 2 PM na stanovanjsko enoto
skupaj minimalno 2 PM na enodružinsko hišo.
(2) Za potrebe dopolnilne dejavnosti je potrebno zagotoviti na zemljišču investitorja:
trgovski lokali 1 PM/30 m² koristne površine
– najmanj 2 PM
gostinski lokali 1 PM/4 sedeže
– najmanj 2 PM
poslovni objekt 1 PM/30 m²
– najmanj 2 PM.
(3) Kolikor se v okviru gradbene parcele investitorja ne zagotovi ustreznega števila parkirnih mest za potrebe kapacitet poslovne dejavnosti, so investitorji za uporabo parkirišč na sosednjih območjih dolžni prispevati sorazmerni delež za izgradnjo in urejanje le-teh.
(4) Na tlakovanih površinah ob objektih morajo investitorji zagotoviti potrebne dostope do objektov in uvoze na parcele, manipulacijske površine za obračanje osebnih vozil ter dostope za intervencijska vozila v skladu s požarnimi predpisi.
VII. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE
22. člen
(varstvo voda)
(1) V obravnavanem območju in v vplivnem območju ni vodotoka ali drugih površinskih vod. Posledično območje ni ogroženo zaradi poplav.
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov v prostor ne smeta poslabšati obstoječih odvodnih razmer padavinskih voda na obravnavanem območju in območjih dolvodno od njega. Odvod zalednih padavinskih voda je treba ustrezno urediti.
(4) Padavinske odpadne vode iz streh objektov je potrebno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana.
(5) Sanitarne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem. Pred izvedbo javnega kanalizacijskega sistema naselja Planina se sanitarne odpadne vode čistijo z malimi čistilnimi napravami. Kanalizacijski odvodni sistem mora poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izpustom v podtalje. Morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v sistem nevtralizirane oziroma očiščene do meje, ki jo sistem dopušča.
(6) Ponikanje prečiščene komunalne odpadne vode je treba zagotoviti preko objekta za ponikanje vode, katerega prostornina za zadrževanje očiščene komunalne vode ni manjša od povprečne dnevne količine, odvedene iz male komunalne čistilne naprave – med dnom objekta za ponikanje in najvišjo gladino podzemne vode pa se mora nahajati plast neomočenih sedimentov ali kamen ali filtrnega materiala debeline najmanj 1,0 m.
(7) Odvajanje padavinskih odpadnih voda iz asfaltiranih manipulativnih površin oziroma dvorišč je nujno projektirati preko peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilca maščob in olj.
(8) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda morajo biti usklajene z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09 in spremembe) in z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in spremembe).
(9) Na območju predvidene gradnje je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti.
(10) Obravnavano območje se nahaja na vodovarstvenem območju, za katerega je v pripravi Uredba o vodovarstveni območjih za vodna telesa vodonosnikov območja Občine Postojna in Občine Cerknica. Po sprejetju omenjene uredbe bodo na vodovarstvenem območju dovoljeni le tisti posegi v prostor, ki bodo skladni z njenimi določili. Za predvidene posege v prostor bo treba, skladno z veljavno zakonodajo, upoštevati morebitne omejitve gradnje in varovalne ukrepe zaradi lege območja na vodovarstvenem pasu.
VIII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO INDRUGO INFRASTRUKTURO
23. člen
(splošno)
(1) OPPN obravnava komunalne vode in priključke znotraj ureditvenega območja ter del tras kanalizacijskega, vodovodnega, elektroenergetskega ter telekom omrežja in javne razsvetljave, ki segajo tudi preko meje območja urejanja. Razmejitev je razvidna v karti Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo. Pri pripravi, izvedbi in uporabi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb.
(2) Za vso gospodarsko javno infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(3) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi. Speljano naj bo vzporedno s potekom prometnic in dovozov k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(5) Obstoječe in novozgrajene stavbe se priključijo na gospodarsko javno infrastrukturo. Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za samoskrbne projektne se projektni dokumentaciji (PGD) obdela alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike.
24. člen
(vodovod)
(1) Obstoječi objekti so priključeni na javno vodovodno omrežje z obstoječimi priključki DN 40 mm.
(2) Obravnavano območje je potrebno opremiti z novim javnim vodovodnim omrežjem oziroma urediti oskrbo s pitno vodo za sanitarne potrebe in požarno zaščito. Dolgoročna rešitev je pogojena z dograditvijo oskrbovalnega vodovoda z navezavo na obstoječi javni vodovod visoke oskrbovalne cone – cevovod PVC DN 140 mm, ki poteka zahodno od območja ureditve, s krožno povezavo na obstoječi javni vodovod PVC DN 110 mm, ki poteka v javni cesti parc. št. 1079/9, k.o. Gorenja Planina, severno-vzhodno od območja urejanja.
(3) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda in priključkov morajo biti upoštevane smernice Kovoda d.o.o. Postojna, ki so v prilogah tega odloka.
(4) Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo pitne vode, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, razen v primeru, da se investitor odloči za tehnično in tehnološko primerno napajanje kot samooskrba objekta. V primeru priključitve na javno vodovodno omrežje, mora biti le-to urejeno v skladu s sledečimi pogoji:
(5) Vsaka posamezna stavba mora biti opremljena s samostojnim vodovodnim priključkom, ki mora praviloma potekati po zemljiščih lastnika stavbe.
(6) Za vodovodne priključke, dimenzije do DN 50 se uporabijo cevi iz polietilena z minimalno trdnostjo 10 Mpa, priključki enaki ali večji do DN 89 pa morajo biti izdelani z nodularne litine. V primeru, da se vgradi priključna cev iz polieilena, mora biti vgrajena v zaščiti PVC ali PE cevi (minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu DN 50 je DN 5 cm) in tlačne stopnje minimalno PN 6. Praviloma je potrebno cevovod projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od parcelnih meja min. 1,0 meter.
(7) Upoštevati je potrebno vse določbe, navedene v tehničnem normativih in normativih Občine Postojna.
(8) V območju tega OPPN-ja se bo izvajala fazna gradnja vodovodnega omrežja. Prva faza vodovoda se izvede z izgradnjo oskrbovalnega cevovoda in priključitvijo na obstoječ cevovod PVC DN 140 mm zahodno od obravnavanega območja do območja za izgradnjo objektov prve faze (A1, A2, A3, C6 in OB3) in zanke po parc. št. 1434/4 in 1434/5, k.o. Kačja vas, kar je prikazano v grafičnem delu. Ostale faze se na zanko in oskrbni cevovod postopoma priklapljajo in ustrezno širijo do končne izvedbe.
(9) V sklopu tega OPPN se zgradi javni oskrbovalni vodovod do krožne napajalne ceste na parceli št. 1433/1, k.o. Kačja vas. Vzhodno od območja urejanja je predvidena krožna povezava na obstoječ javni vodovod PVC DN 110 mm predvidoma po parcelah 2937, 1071/1 in 1079/9, vse k.o. Kačja vas. Ta del vodovoda ni predmet tega OPPN-ja.
(10) Z izgradnjo oskrbovalnega vodovoda in sekundarnega omrežja posamezne faze se izvedejo tudi vsi priključki objektov in vgradijo vodomerni jaški. Za določanje lokacije hišnih priključkov morajo biti predhodno znane meje posameznih parcel in znana situacija zunanje uredite objektov.
(11) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda.
(12) Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljavec vodovoda.
25. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) V obravnavanem območju OPPN ni javnega kanalizacijskega omrežja. Območje OPPN, s katerim se ureja razširitev naselja Planina je potrebno opremiti z javnim kanalizacijskim omrežjem, s katerim bo urejeno zbiranje, odvodnjavanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Zasnova javnega kanalizacijskega omrežja mora biti načrtovana v ločenem sistemu tako, da se padavinske vode iz strešin ter utrjenih, tlakovanih in drugih površin, odvodnjavajo ločeno od komunalnih odpadnih vod.
(2) Do izvedbe javnega kanalizacijskega sistema z ustrezno čistilno napravo se odvod sanitarne kanalizacije rešuje z individualnimi malimi čistilnimi napravami, ki so locirane na način, ki omogoča naknadno priključevanje na bodoči kolektorski sistem s priključkom na novo čistilno napravo naselja Planina.
(3) Pri izgradnji objektov posamezne faze se lahko gradijo male čistilne naprave za skupino objektov (2 ali več stanovanjskih hiš skupaj). Vse te male čistilne naprave so locirane na zemljišču investitorjev.
Kolikor se načrtovana stanovanjska soseska poveča preko 50 enot se izvede izgradnja male skupne čistilne naprave, ki je locirana tako, da lahko poveže odtoke iz vseh načrtovanih objektov ter se dolgoročno priključi na javni kanalizacijski kolektor v naselju Planina.
(4) Odvodnjavanje padavinske odpadne vode je potrebno reševati preko ponikovalnih jarkov ali preko ponikovalnih drenažnih cevovodov v okviru investitorjevih gradbenih parcel.
(5) Urediti je potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce in kolesarske steze. Meteorna kanalizacija naj bo speljana preko lovilcev maščob in peska v ponikanje.
(6) Drenažne in zaledna vode iz posameznih parcel ni dovoljeno priključiti v javni kanalizacijski sistem, namenjen odvodnjavanju komunalnih odpadnih vod.
26. člen
(električno omrežje)
(1) Znotraj obravnavanega območja je locirana obstoječa transformatorska postaja TP Lepena TT316.
Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo bo potrebna preureditev obstoječe TP na obstoječi lokaciji ali izgradnja nove (nadomestne) transformatorske postaje, locirane v osi obstoječega daljnovoda DV 20 kV odcep Lepena v neposredni bližini obstoječe.
(2) Rezervirati je potrebno traso za predvideno izgradnjo cevne PVC kanalizacije.
(3) Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu z elektroenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja (Elektro Primorska d.d.).
(4) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena s števci z dajalnikom impulzov.
(5) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
27. člen
(izvedbeno tehnični pogoji priključevanja na elektro omrežje)
(1) Pred pričetkom gradnje je potrebno zakoličiti vso podzemno distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo, ki jih nameravana gradnja zajema.
(2) Pri izvajanju izkopov v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
(3) Vse morebitne poškodbe, ki bodo nastale na elektroenergetskih napravah, je izvajalec del dolžan na lastne stroške odpraviti.
(4) Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo izvajala Elektro Primorska d.d. na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
(5) Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m,
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m,
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2m.
(6) Za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih ali načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje Elektro primorske d.d. skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(7) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(8) Do novopredvidene transformatorske postaje in do jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin.
28. člen
(TK omrežje)
(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d. d. oziroma upravljavca TK vodov k projektnim rešitvam.
(2) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.
(3) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije d.d. oziroma drugega lastnika ali upravljavca optičnega omrežja (Občina Postojna). Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
(4) Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V).
29. člen
(CaTV omrežje)
(1) V območju urejanja ni izvedenega CaTV omrežja. Načrtuje se kabelski CaTV razvod v območju napajalnih cestah. Koaksialni kabli bodo pod asfaltnimi površinami zaščiteni z zaščitnimi cevmi.
(2) Razdelilne omarice bodo razporejene tako, da vsaka pokriva del območja.
30. člen
(toplovodno omrežje, ogrevanje)
(1) Ob območju OPPN-ja ni predvideva gradnja centralnega toplovodnega omrežja,zato se ogrevanje rešuje individualno.
(2) Kolikor investitor želi okoljsko bolj upravičen sistem ogrevanja, se ga upošteva v PGD projektih. Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi s trajnostnimi ali alternativnimi viri energije, kot so:
– kurišča na biomaso,
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in geotermalne energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba izbirati primerne zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
31. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske.
(2) Vse ostale odpadke zbira vsak objekt znotraj svoje gradbene parcele.
(3) Eventuelne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.
(4) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadki.
(5) Za vse objekte je potrebno na zemljišču investitorja urediti ustrezen plato za posode za prevzem ločeno zbranih odpadkov (biološki in embalaža) ter mešane odpadke. Prevzemno mesto za odpadke ne sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnikov več kot 15,00 m. Plato za posode za odpadke mora biti tlakovan z nezdrsno obdelavo in ne sme imeti ovir do mesta praznjenja (stopnice, dvignjeni robniki ali druge ovire).
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
32. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju OPPN PL 10 – Nad Rupo ni evidentirana nobena enota kulturne dediščine ali njeno vplivno območje.
(2) V nadaljevanju navajamo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin, ki veljajo na celotnem območju urejanja.
– strokovni nadzor nad posegi
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Nova Gorica vsaj 10 dni pred pričetkom del.
– odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
33. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnjo varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) se območje razporedi v III. stopnjo varstva pred hrupom, ki je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSe).
(3) Mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje varstva pred hrupom znašajo L(noč) – 50 dBA oziroma L(dvn) – 60 dBA.
(4) Obremenjevanje okolja s hrupom ne sme presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradbenih delih se zagotavlja da:
– so vsi gradbeni stroji in delovne naprave tehnično brezhibni ter ustrezajo standardom kakovosti glede emisij hrupa;
– se dela in prevoz opravljajo le podnevi, zvečer in ponoči ter ob nedeljah in praznikih pa samo izjemoma oziroma pri neodložljivih opravilih.
34. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/ 07).
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je zaželeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
1. predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
2. preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
3. vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;
4. preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
35. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod sanitarnih in meteornih voda.
(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo individualnih malih čistilnih naprav.
(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice.
(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in nadalje v podtalje.
(5) Na območju niso dovoljene poslovne dejavnosti, pri katerih bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
36. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov, naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
37. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju urejanja je evidentirana naravna vrednota Tektonski stik pri kamnolomu kot geološka vrednota št. 2604.
(2) Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja geoloških naravnih vrednot (tektonski elementi). Na podlagi 74. člena Zakona o ohranjanju narave – UPB (Uradni list RS, št. 96/04) je lastnik zemljišča, na katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje. Lastnik zemljišča, na katerem je bila najdena jama, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo jame. Hkrati mora jamo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
(3) Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Za zagotavljanja ustreznega varstva podzemnih naravnih vrednot med gradnjo je ob odkritju jam (Uradni list RS, št. 2/04), skladno s 74. člen ZON-a, potrebno takoj obvestiti pristojno ministrstvo oziroma Agencijo RS za okolje. Lastnik zemljišča, na katerem je bila najdena jama, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, je dolžna omogočiti raziskavo jame. Hkrati mora jamo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
XI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
38. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
1. pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti;
2. potreben odmik med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;
3. prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
4. viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z že izvedenim zunanjim hidrantnim omrežjem.
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev. Ureditev glavnih poti v parkih se izvede na način, da je omogočen intervencijski dostop z odmikom dreves.
(4) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
1. zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
(5) Skladno s predpisi o zasnovi in študiji požarne varnosti je potrebno v projektu za gradbeno dovoljenje vključiti za požarno manj zahtevne objekte zasnovo požarne varnosti in za požarno zahtevne objekte študijo požarne varnosti.
39. člen
(naravne omejitve)
1. Območje ni izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.
2. Naselje Planina spada v VII. cono potresne ogroženosti, kar pomeni, da je potrebno pri statičnem izračunu upoštevti projektni gravitacijski pospešek tal 0,200 g.
XII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
40. člen
(1) Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. V primeru kakršnega koli posega v obstoječe objekte, novogradnje, ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, so obvezna določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.
(2) Kolikor se zemljišče v primarni rabi uporablja v kmetijske namene, je na zemljišču možno postaviti vse pomožne kmetijske objekte vključno z ograjami.
XIII. ETAPNOST IZVAJANJA
41. člen
(1) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste (lahko tudi v makadamski izvedbi) ter minimalna komunalna opremljenost zemljišča. Minimalna komunalna opremljenost zemljišč je vodovod, mala čistilna naprava ali kanalizacijski priključek na skupinsko čistilno napravo, ali priključek na javni kanalizacijski sistem s čistilno napravo ter elektroenergetski priključek.
(2) Glede na možnost dolgoročnega etapnega izvajanja je potrebno za vsako posamezno fazo izvesti celovito komunalno opremo in jo predati v upravljanje ali lastništvo občini.
(3) Gradnja stanovanjskih objektov je dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi med investitorji in občino Postojna ali če se investitor odloči za gradnjo objekta v samooskrbi, ki z alternativnimi načini zagotavlja minimalno komunalno oskrbo.
XIV. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
42. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Dopustne so tolerance:
pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(2) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti novonačrtovanih objektov podani izhodiščno, tlorisne velikosti 9,00 X 12,00 m in z označbo maksimalnega tlorisnega gabarita z izzidanimi deli (zunanje mere = 12,00 X 15,00 m). Objekti so lahko poljubno manjši, s tem da ohranjajo podolgovato tlorisno zasnovo. Tolerance samih objektov so možne v območju, ki ga označujejo meje parcel namenjene gradnji in regulacijske linije. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
(3) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
43. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– v času gradnje ali obnove objektov in ureditev zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XVI. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHAJU VELJAVNOSTI OPPN
44. člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XVII. KONČNE DOLOČBE
45. člen
OPPN Nad Rupo PL-10 JZ del je, skupaj z odlokom, stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Postojna.
46. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
47. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-12/2010
Postojna, dne 11. aprila 2013
Župan
Občine Postojna
Jernej Verbič l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.