Na podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter 43. in 44. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo, 88/10 in 59/11) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) S to uredbo se določa način opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe na plovnih poteh v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba).
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt za koncesijo za izvajanje rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe na plovnih poteh v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije.
(3) Koncesija gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe na plovnih poteh v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije po tej uredbi je javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
– »koncedent« je Republika Slovenija,
– »koncesija« je koncesija za opravljanje rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe na plovnih poteh v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije po tej uredbi,
– »koncesionar« je pravna ali fizična oseba ali konzorcij, ki izvaja gospodarsko javno službo na podlagi koncesije,
– »konzorcij« je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijsko-pravnega razmerja, sklenjenega v skladu s 14. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajati pravice in obveznosti koncesionarja,
– »začetek postopka podelitve koncesije« je dan objave oddaje javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva,
– »objekti za varnost plovbe na plovnih poteh« so svetilniki, obalne luči, boje ter druga znamenja in naprave za varno plovbo po morju, plovnih poteh in v pristaniščih.
3. člen
(organizacijska zasnova)
Gospodarsko javno službo opravlja na podlagi koncesije koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te javne službe.
4. člen
(pooblastilo koncedenta)
Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v koncesijskem razmerju izvaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej uredbi izrecno v pristojnosti Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
5. člen
(financiranje)
(1) Gospodarska javna služba po tej uredbi se financira iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe druga sredstva (npr. odškodnine, plačilo zavarovalnih škod), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje gospodarske javne službe.
(3) Izvajalec mora ločeno voditi računovodsko evidenco o stroških rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in proračunskih sredstvih, ki jih prejme za opravljanje gospodarske javne službe.
II. PREDMET IN NAČIN IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
6. člen
(predmet gospodarske javne službe)
(1) Gospodarska javna služba, za katero se podeli koncesija, obsega:
– redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe na plovnih poteh v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije v stanju, ki zagotavlja nemoteno delovanje objektov za varnost plovbe ter vključuje potrebne obnove in zamenjave, kadar posamezni objekt ali naprava ne deluje v skladu s svojim namenom, in
– reden nadzor nad stanjem objektov za varnost plovbe.
(2) Objekti za varnost plovbe, ki so predmet rednega vzdrževanja, se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji.
(3) Če se v času trajanja koncesije objekti za varnost plovbe spremenijo, nadomestijo ali zamenjajo, se izvajanje gospodarske javne službe razširi tudi na nove objekte za varnost plovbe.
7. člen
(dejavnosti izven obsega koncesije)
Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe izven obsega koncesije po tej uredbi (redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe v marinah in športnih pristaniščih) ali druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) v skladu s predpisi, ki urejajo preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
8. člen
(območje izvajanja gospodarske javne službe)
Gospodarska javna služba se zagotavlja v koprskem tovornem pristanišču, drugih pristaniščih, namenjenih za javni promet, krajevnih pristaniščih, vojaških pristaniščih in na drugih delih notranjih morskih voda in teritorialnega morja, razen v marinah in športnih pristaniščih.
9. člen
(način izvajanja gospodarske javne službe)
(1) Koncesionar mora izvajati gospodarsko javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje objektov za varnost plovbe.
(2) Koncesionar mora z opravljanjem gospodarske javne službe zagotoviti pravilno delovanje objektov za varnost plovbe na plovnih poteh tako, da bo dela izvajal kot dober gospodar v skladu s tehnično dokumentacijo in predpisi.
(3) Koncesionar mora zagotoviti, da bodo kljub opravljanju del neprekinjeno delovali vsi objekti za varnost plovbe in bo s tem zagotovljena varnost plovbe.
10. člen
(trajanje koncesije)
(1) Koncesija po tej uredbi se podeli za sedem let (rok koncesije).
(2) Rok koncesije začne teči z dnem, določenim v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v sedmem letu od dneva začetka teka roka koncesije.
(4) V času trajanja koncesije za območje koncesije ni dovoljeno podeliti druge koncesije po tej uredbi, razen če se druga koncesija podeli pred prenehanjem koncesijskega razmerja prejšnje koncesije zaradi zagotovitve nepretrganega izvajanja gospodarske javne službe tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.
11. člen
(obseg del)
(1) V razpisni dokumentaciji se določi predviden okvirni obseg posameznih vrst del rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe v roku koncesije.
(2) Uprava do 31. oktobra tekočega leta določi letni program vzdrževanja objektov za varnost plovbe, upoštevaje obseg sredstev, ki so v proračunu Republike Slovenije namenjena za gospodarsko javno službo.
(3) Koncesionar mora na podlagi letnega programa vzdrževanja objektov za varnost plovbe, upoštevaje stanje objektov za varnost plovbe in vse druge okoliščine, ki vplivajo na izvajanje vzdrževalnih del, pripraviti za vsak koledarski mesec izvedbeni program vzdrževanja objektov za varnost plovbe in ga predložiti upravi v potrditev najkasneje do 25. dne v mesecu za naslednji mesec.
(4) Koncesionar mora izvajati dela v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja objektov za varnost plovbe.
III. PODELITEV KONCESIJE
12. člen
(postopek podelitve koncesije)
(1) Koncesija po tej uredbi se podeli v postopku sklenitve javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva po 27. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Odločitev o izbiri koncesionarja v postopku oddaje javnega naročila po drugem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in odločbo o podelitvi koncesije po četrtem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu sprejme vlada, postopek podelitve koncesije pa vodi uprava.
13. člen
(pogoji za koncesionarja)
(1) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) splošne pogoje glede osnovne sposobnosti, v skladu s predpisom, ki ureja javno naročanje;
b) tehnične pogoje: kandidat mora razpolagati z ustrezno tehnično opremo;
c) kadrovske pogoje: kandidat mora imeti strokovno usposobljen kader;
č) ekonomske pogoje:
– da ima kandidat poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov;
– kandidat na dan oddaje ponudbe nima blokiranega nobenega transakcijskega računa, v zadnjih 180 dneh pred rokom za oddajo ponudb pa ni imel nobenega transakcijskega računa blokiranega več kot 30 zaporednih dni;
– kandidatova bonitetna ocena, izdana pri AJPES, na dan izdaje dokazila dosega vsaj bonitetni razred SB6 ali boljše.
(2) Pogoje iz a), b) in c) točke prejšnjega odstavka mora izpolnjevati koncesionar tudi ves čas trajanja koncesijskega razmerja.
(3) Podrobneje se pogoji in način dokazovanja pogojev iz tega člena določi v razpisni dokumentaciji.
14. člen
(skupna vloga več oseb)
(1) Vlogo za koncesijo (v nadaljnjem besedilu: vloga) lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (v nadaljnjem besedilu: konzorcij). Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več vlogah, je taka vloga nepravilna.
(2) Kadar predloži skupno vlogo konzorcij, se vlogi priloži sklenjena pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:
– člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija;
– vodilni član konzorcija ali druga oseba, ki se ji posredujejo sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije z učinkom za vse člane konzorcija;
– ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;
– medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
(3) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz a) točke in prve alineje č) točke prvega odstavka prejšnjega člena izpolnjevati vse osebe, ki so vložile tako vlogo, ostale pogoje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi.
15. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije sklene koncedent z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) Za Republiko Slovenijo kot koncedenta podpiše koncesijsko pogodbo po pooblastilu vlade predstojnik uprave.
(3) Če v skladu s šestim odstavkom 58. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu odločba o podelitvi koncesije preneha veljati, ker v določenem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba, vlada izda odločbo o podelitvi koncesije naslednjemu na ocenjevalni lestvici.
16. člen
(zapisniška primopredaja)
V roku 30 dni od sklenitve pogodbe opravi komisija, ki jo sestavljajo predstavniki uprave in koncesionarja, pregled objektov za varnost plovbe in zapisniško ugotovi njihovo stanje.
17. člen
(vsebina in izvajanje koncesijske pogodbe)
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, tveganja, ki jih nosi posamezna pogodbena stranka, in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja.
(3) S koncesijsko pogodbo se za čas trajanja koncesije in na podlagi najugodnejše vloge določijo izhodiščne cene za posamezne vrste del rednega vzdrževanja in način njihove valorizacije, ki ne sme presegati 80 odstotkov letnega indeksa rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, kot ga objavi Statistični urad Republike Slovenije.
(4) Na podlagi koncesijske pogodbe in v skladu z letnim programom vzdrževanja objektov za varnost plovbe iz drugega odstavka 11. člena te uredbe sklepata koncedent in koncesionar letne, po potrebi pa tudi druge pogodbe za izvedbo posameznih del rednega vzdrževanja po cenah, določenih v koncesijski pogodbi.
18. člen
(garancija)
(1) Koncesionar mora najkasneje v 20 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj eno leto v višini, določeni v razpisni dokumentaciji. Garancijo mora koncesionar najmanj tri mesece pred potekom njene veljavnosti podaljšati za najmanj eno leto oziroma do izteka roka koncesije.
(2) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti v primeru, ko koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih obveznosti ali če preneha ali delno preneha izvajati dejavnost iz koncesijskega razmerja.
(3) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti tudi v primeru, ko koncesionar nepravočasno nadomesti ali ne nadomesti bančne garancije iz prvega odstavka tega člena.
(4) Bančne garancije iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko nadomestijo tudi ustrezne druge vrste finančnih zavarovanj, ki so v skladu z zakonodajo, ki ureja javna naročanja in finančna zavarovanja. Druge vrste finančnih zavarovanj morajo izpolnjevati enake pogoje, kot so zahtevane za bančne garancije iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
19. člen
(zavarovanja)
(1) Najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem gospodarske javne službe povzročil tretji osebi.
(2) Obveznost zavarovanja odgovornosti koncesionarja se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
20. člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim soglasjem vlade. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3) Vlada zavrne soglasje za prenos, če:
– prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;
– je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 28. člena te uredbe.
(4) Če se prenaša koncesijska pogodba, ki je sklenjena s člani konzorcija, je treba pridobiti soglasje vseh članov konzorcija.
(5) Koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi.
21. člen
(podizvajalci)
(1) Če koncesionar odda določena dela v okviru koncesije podizvajalcem, v vlogi za pridobitev koncesije navede predmet del oziroma vrsto blaga, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe del, ki se oddajo in podatke o podizvajalcih (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun).
(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe ali če po podpisu koncesijske pogodbe zamenja podizvajalca, mora pridobiti soglasje koncedenta. Koncesionar vlogi za pridobitev soglasja predloži:
– sklenjeno pogodbo med koncesionarjem in podizvajalcem, ki vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka in pooblastilo, s katerim pooblašča koncedenta, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem;
– soglasje podizvajalca k neposrednemu plačilu in
– izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, ki je zamenjan.
(3) Podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje iz a) točke ter iz druge in tretje alineje č) točke prvega odstavka 13. člena te uredbe.
(4) Če koncesionar izvaja določena dela v okviru koncesije po podizvajalcih, koncedent ta dela neposredno plačuje podizvajalcem v skladu s predpisom, ki ureja javno naročanje. Koncesionar mora v ta namen svojemu računu oziroma situaciji predložiti tudi račune oziroma situacijo podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.
(5) Koncesionar odgovarja koncedentu za delo podizvajalcev na način, kot da bi delo opravljal sam.
IV. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
22. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja uprava.
23. člen
(izvajanje nadzora)
(1) Koncesionar mora uradnim osebam uprave omogočiti nadzor in predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotoviti sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja pri nadzoru, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na objektih za varnost plovbe, ki jih koncesionar vzdržuje. Na zahtevo koncedenta mora koncesionar omogočiti tudi stalen nadzor nad izvajanjem določenih vzdrževalnih del.
(3) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, nadzor nad ustreznostjo uporabe sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi nadzor izvajanja dejavnosti glede obsega izvedenih del, njihove kvalitete ter drugih značilnosti.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom uprave. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik ali drug dokument o ugotovitvah nadzora.
24. člen
(poročanje)
(1) Koncesionar mora letno pisno poročati upravi o izpolnjevanju obveznosti iz pogodbe.
(2) Poročilo mora vsebovati podatke o stroških vzdrževanja objektov za varnost plovbe, opravljenih storitvah, podatke o stanju objektov za varnost plovbe in druge podatke, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na koncesijsko razmerje.
(3) Poleg poročil iz prejšnjega odstavka koncesionar dostavi upravi letne računovodske izkaze, ki jih mora pripraviti v skladu z zakonom in to uredbo.
V. PRENEHANJE KONCESIJE
25. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja;
– z odkupom koncesije.
26. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
27. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha in se prenese na pravnega naslednika v skladu z določbami 20. člena te uredbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Na sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če ostali člani konzorcija nadaljujejo s koncesijo.
28. člen
(odvzem koncesije)
(1) Vlada z odločbo odvzame koncesijo, če koncesionar:
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
– po lastni krivdi ne izvaja koncesije in je zato ogrožena varnost plovbe;
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
– ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka 13. člena te uredbe;
– krši določbe te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih uradne osebe uprave izdajajo v okviru nadzora nad koncesijo;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije; ta določba ne velja za dokončne odločbe, s katerimi so naložena določena vzdrževalna dela, dokler za ta vzdrževalna dela koncedent ne zagotovi sredstev v okviru koncesijskega razmerja.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Uprava pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedla postopek odvzema koncesije.
(4) Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.
29. člen
(odkup koncesije)
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame koncedent naslednje obveznosti:
– izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v specializirano opremo ali objekte, ki jih koncesionar ne bo mogel povrniti v okviru svoje druge dejavnosti;
– povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
30. člen
(pregled ob prenehanju koncesijskega razmerja)
Ob prenehanju koncesijskega razmerja opravi komisija, ki jo sestavljajo predstavniki uprave in koncesionarja, pregled objektov za varnost plovbe in zapisniško ugotovi njihovo stanje.
31. člen
(nadaljevanje izvajanja gospodarske javne službe)
Če v primeru prenehanja koncesije ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi bila gospodarska javna služba nepretrgano izvajana, mora dotedanji koncesionar izvajati gospodarsko javno službo pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije, vendar največ eno leto.
32. člen
(nemoteno delovanje objektov za varnost plovbe)
(1) Pogodbeni stranki morata v postopku prenehanja koncesijskega razmerja storiti vse, da je delovanje objektov za varnost plovbe nemoteno in pravilno.
(2) V tem obdobju uprava in koncesionar opravita vse potrebno za uspešno končno primopredajo.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(rok objave razpisa)
(1) Uprava mora objaviti javni razpis za podelitev koncesije najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 11. člena te uredbe uprava določi letni program vzdrževanja za prvo leto v razpisni dokumentaciji.
34. člen
(podaljšanje veljavnosti pogodbe)
(1) Gospodarska družba, ki ima ob uveljavitvi te uredbe sklenjeno koncesijsko pogodbo za redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe, opravlja delo po tej pogodbi do izteka njenega roka ali, ob soglasju koncesionarja, do uveljavitve pogodbe, sklenjene z izbranim koncesionarjem v skladu s to uredbo, če do poteka roka navedene pogodbe koncesijska pogodba v skladu s to uredbo še ni sklenjena.
(2) Ob zaključku dela po pogodbi iz prejšnjega odstavka je gospodarska družba dolžna na zahtevo koncedenta predati vso dokumentacijo o izvajanju gospodarske javne službe.
35. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe (Uradni list RS, št. 52/02), uporablja pa se v delu, ki se nanaša na pogodbeno razmerje med koncedentom in izvajalcem gospodarske javne službe, do sklenitve koncesijske pogodbe v skladu s to uredbo.
36. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00729-22/2013
Ljubljana, dne 25. aprila 2013
EVA 2012-2430-0005
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica
