Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 21. redni seji dne 8. 4. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za IPC Brezina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter usmeritev iz Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88, 13/91 (z dne 29. 3. 1991), in Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04, 59/08, 78/08, 104/09) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za IPC Brezina (v nadaljnjem besedilu: OPPN – IPC Brezina).
(2) OPPN – IPC Brezina je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. projekta U-07/2012.
2. člen
(vsebina in sestava načrta)
(1) OPPN IPC Brezina vsebuje besedilo odloka, grafični del in zakonsko predpisane priloge.
(2) OPPN – IPC Brezina besedilo odloka določa:
– opis prostorske ureditve,
– usmeritev načrtovanih ureditev v prostor:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– rešitve načrtovanih objektov in površin,
– pogoje in usmeritve za projektante,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– način, vrsto in namen prenove naselja ali njegovega dela,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del:
01 Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela veljavnega plana,
02 Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
03 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
04 Prikaz enot urejanja,
05a Prikaz stanja in predvidene rušitve,
05b Ureditvena situacija,
05c Zazidalna situacija,
06a Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo – obstoječe stanje,
06b Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo – predvideno stanje,
07 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
08 Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
09 Načrt parcelacije,
10 Etape izvajanja.
(4) Obvezne priloge:
– Izvleček iz Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Brežice,
– Prikaz stanja – geodetski posnetek obstoječega stanja,
– Strokovne podlage,
– Smernice in mnenja,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost,
– Okoljsko poročilo.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
3. člen
(1) Obravnavano območje se nahaja na severni strani mesta Brežice. Na vzhodni strani se območje IPC približa razraščenem poselitvenem jedru Brezina, na južni strani meji na manipulativni prostor slovenskih železnic in na severu na najboljša kmetijska zemljišča. Zahodni del IPC Brezina obsegajo vodne površine nastale po eksploataciji gline. Danes je območje vodnih in priobalnih zemljišč varovano kot naravna vrednota lokalnega pomena. Del industrijske cone je že izveden. Ostali del cone je kljub interesom še vedno neizveden, kar predpisujemo predvsem omejitvam varstva, pestri lastniški strukturi in manjkajočega celovitega enotnega koncepta območja.
(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN – IPC Brezina:
– oblikovanje gospodarske cone kot razvojno zaposlitvenega potenciala občine,
– novogradnja objektov proizvodnih, skladiščnih in poslovnih objektov,
– celovit racionalen in prometno pretočen pristop z dopolnilno gradnjo cestne in železniške infrastrukture,
– racionalna sodobna infrastrukturna opremljenost z navezavo na obstoječa omrežja.
(3) Obravnavano območje se deli na sedem enot urejanja. Posamezna enota je vezana na lego in napajanje, na kompatibilno namensko rabo z enotnimi pogoji urejanja, zagotavljanjem dovozov, dostopov in potrebnih površin za manipulacijo in parkiranje.
(4) Učinkovito razvrščanje dejavnosti
Obstoječe območje je industrijska cona, kateri daje veljaven prostorski planski akt razvojno širitev in popolnitev prostih površin (površine v prvotni rabi). Izgradnja objektov v območju predstavlja razvoj gospodarskih dejavnosti in povečanje kapacitete območja.
Izhodišče načrtovanih gradenj in ureditev je:
– dopolnilna gradnja gospodarsko poslovne cone,
– širitev cestnega in železniškega napajalnega notranjega omrežja,
– odpiranje prostora z boljšo dostopnostjo,
– gradnja novih proizvodno skladiščnih objektov s poslovnimi prostori kot zaposlitveno jedro tega dela občine,
– prepletanje in dopolnjevanje proizvodno poslovnih funkcij s povezovanjem na obstoječe tehnologije z racionalno gradnjo in rekonstrukcijo infrastrukture širšega območja.
(5) Prometna dostopnost
Obravnavano območje ima dostop in dovoz. S širitvijo in popolnitvijo območja se načrtujejo nove povezave. Notranji promet bo omogočal dobro dostopnost in pretočnost in ustvaril možnost za nadaljnjo širitev cone.
(6) Ureditve javnih površin in dostopov
Zunanje ureditve se navezujejo na tehnologijo in prometno dostopnost. Izhodišča zunanjih ureditev sledijo:
– poudarek dostopov z vstopnimi ploščadmi posameznega programskega sklopa,
– prostorske ločnice med internimi in zunanjimi programskimi sklopi.
(7) Racionalna infrastrukturna opremljenost
Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju posegajo v območje delno že zgrajene, delno minimalne obstoječe infrastrukture in del brez infrastrukture. Z izgradnjo prometnih površin in objektov se sočasno izvede rekonstrukcija obstoječih ali novih vodov javne gospodarske infrastrukture.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN Z MEJO UREDITVE
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Obravnavano območje s širšim poselitvenim zaledjem je znotraj območja mesta Brežice, ki se imenuje Brezina. Samo območje OPPN – IPC Brezina sovpada z enoto urejanja v veljavnih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, ki je imenovana B4-01P1/1. Območje tega odloka IPC Brezina je že dalj časa opredeljeno kot industrijsko proizvodna cona, kjer so se gradili novi objekti, obstoječi objekti so se odstranjevali, prenavljali, nadomeščali in delno se je gradila in urejala gospodarska javna infrastruktura. Danes je zemljišče delno pozidano, na severni in zahodni strani pa so prosta zemljišča.
(2) Območje urejanja IPC – Brezina zajema zemljišča in dele zemljišč parc. št.
58/16, 61/1, 61/2, 61/3, 61/4, 61/5, 61/6, 62/3, 67/1, 68/3, 68/4, 68/6, 68/11, 68/13, 68/14, 68/15, 68/16, 68/21, 68/22, 68/23, 68/26, 68/27, 68/28, 68/29, 68/30, 68/31, 68/33, 68/34, 68/35, 68/36, 68/37, 68/38, 68/39, 68/40, 68/41, 68/42, 68/43, 70/1, 70/2, 71/2, 71/3, 75/2, 75/3, 75/5, 75/6, 75/7, 76/6, 76/8, 76/9, 77/5, 77/7, 77/8, 77/10, 77/11, 77/12, 77/13, 77/14, 77/15, 77/16, 77/17, 77/18, 77/19, 77/20, 79, 81, 787/10, 812/15, 812/16, 812/17, 812/18, 812/20, 812/21, 812/22, 812/26, 812/27, vse k.o. Šentlenart in
226/2, 231/1, 231/2, 231/3, 232/3, 232/4, 232/5, 232/6, 234, 235/1, 235/2, 237, 238/1, 238/2, 239/2, 2410/1-del, 240/2, 240/4, 240/5, 252/4, 252/5, 252/6, 253, 255/2, 255/7, 255/8, 255/9, 255/10, 256/2, 256/6, 256/7, 256/8, 257/1, 257/2, 257/3, 257/4, 258/3, 258/4, 258/5, 258/6, 259/2, 259/3, 259/4, 260/3, 260/5, 260/6, 260/9, 260/10, 260/11, 260/12, 261/1, 261/7, 261/8, 261/9, 261/10, 261/11, 261/12, 261/13, 261/14, 261/15, 261/16, 261/17, 261/18, 261/19, 261/20, 261/21, 261/22, 261/23, 261/24, 262/1, 298/3, 298/4, 300/1, 301/1, 302/1, 303, 310/1, 311, 312/1, 313/1, 313/6, 313/7, 313/8, 316/2, 316/3, 316/5, 316/6, 316/7, 317, 319/2, 319/3, 319/4, 319/5, 319/6, 321, 322/1, 322/2, 323/1, 323/3, 323/4, 323/5, 325/1, 325/2, 326/1, 326/3, 327, 328, 329, 332, 333, 334, 336, 338/1, 338/2, 339, 340, 341/1, 341/2, 349/1,349/2, 349/3, 349/4, 350, 351, 352, 353, 354, 355, 356, 357, 358, 360/2, 361/2, 369, 370, 371, 376/3, 376/5 – del, 731/1, 731/2, 734, 735, 736, 787/52, 787/53, 787/61, 787/63, 787/64, 992/7, 992/8, 993/2 – del, 993/3, 993/4, 993/6, 993/7, 994, 996/2, 1009/10, vse k.o. Brezina.
(3) Za izvedbo načrtovanih gradenj, posegov in ureditev odlok vključuje vplivno območje, ki zajema zemljišča za izgradnjo komunalnih vodov in ograditev industrijskega železniškega tira na parc. št. 251/1 – del, 263/1 – del, 263/2 – del, 298/1 – del in 298/4 – del, vse k.o. Brezina.
(4) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.
(5) Velikost območja
Skupna površina območja OPPN-ja je 42,78 ha, z dodanim vplivnim območjem v obsegu 0,33 ha.
(6) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja se območje deli na urejevalne enote:
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
|Urejevalna|Ime območja | |Namen |Površina v|
|enota | | | | ha|
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
|A1 |Brezina – |„Terra“ |Območje | 10,89|
| |osrednji del | |proizvodnih | |
| | | |dejavnosti (IP, | |
| | | |IG) | |
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
|A2 |Brezina – |„Skala“ |Območje | 7,92|
| |zahod | |proizvodnih | |
| | | |dejavnosti (IP, | |
| | | |IG) | |
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
|A3 |Bezina – jug |„KZ“ |Območje | 4,93|
| | | |proizvodnih | |
| | | |dejavnosti (IP, | |
| | | |IG) | |
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
|A4 |Brezina – |„Kovis“ |Območje | 4,10|
| |vzhod | |proizvodnih | |
| | | |dejavnosti (IP, | |
| | | |IG) | |
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
| |Vplivno | |Korekcija meje za | 0,33|
| |območje | |izvedbo | |
| | | |industrijskega | |
| | | |tira „Kovis“ | |
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
|B |Brezina – | |Območje | 4,51|
| |blagovne | |proizvodnih | |
| |rezerve | |dejavnosti (IP, | |
| | | |IG) | |
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
|C1 |Šentlenart – | |Območje naravne | 9,06|
| |glinokopi | |vrednote z vodnimi| |
| | | |površinami (ZS) | |
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
|C2 |Brezina – | |Centralne | 1,37|
| |Treppova vila| |dejavnosti (Cu) | |
+----------+-------------+--------+------------------+----------+
5. člen
(namenska raba)
(1) Obravnavano območje je gospodarska cona, ki ima določeno namensko rabo (IG). Podrobna namenska raba je namenjena dejavnostim: proizvodnje, skladiščenja, prometa, poslovne, trgovske, obrtne in storitvene dejavnosti.
(2) Znotraj območja OPPN je urejevalna enota C2 s podrobno namensko rabo CU – osrednje območje centralnih dejavnosti, kjer gre za prepletanje trgovskih, storitvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in podobnih dejavnosti ter bivanja.
(3) Urejevalna enota C1 je funkcionalna površina naravne vrednote z namensko rabo ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem.
(4) Znotraj gospodarske cone so predvidene spremljajoče dejavnosti gostinstvo in turizem, izobraževalna in raziskovalna dejavnost, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. Predvidena je nova gradnja, rekonstrukcija in prenova obstoječih objektov z vsemi zunanjimi in manipulativnimi površinami.
(5) V razvojnem konceptu območja je predvidena dograditev prometnega skeleta znotraj območja, načrtovane nove ali korigirane cestne navezave na prometno omrežje širšega prostora, dograditev industrijskega železniškega tira in ureditev nakladalnega terminala ob obstoječem industrijskem tiru. V sklopu ureditev prometnih površin se načrtuje izgradnja parkirišč in ureditev poslovnih, tehnoloških in intervencijskih dostopov.
6. člen
Na celotnem območju ni dovoljena gradnja objektov javne uprave, stavbe splošnega družbenega pomena (muzeji, knjižnice, stavbe za zdravstvo), stavbe za opravljanje verskih obredov ter pokopališke dejavnosti.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
7. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje OPPN – IPC Brezina se napaja z odcepom ceste v Brezini. Razvojni koncept prometnega omrežja širšega območja načrtuje, poleg možne deviacije obstoječega priključka te vstopne obstoječe ceste, tudi njeno nadaljevanje in povezovanje s cesto proti Krškem skozi zahodni zaselek ob območju. Trasa te ceste je glavna dovozna cesta gospodarske cone.
(2) Poleg te ceste čez območje obdelave je planirana severno od območja obvozna cesta za smer proti Krškem, ki bo ostale lokalne ceste iz naselij in zaselkov priključevala preko krožišč. Zasnova notranjega prometnega skeleta načrtuje napajanje in navezave z obe omenjeni prometnici.
(3) Neposredno pa so vlivi na samih mejah OPPN – IPC Brezina, in sicer:
– načrtuje se dopolnitev veje notranjega industrijskega železniškega tira, ki s svojimi tehničnimi zahtevami umestitve v manjšem delu posega izven plansko določene meje IPC Brezina. Območje je vključeno v OPPN – IPC Brezina kot vplivno območje,
– na južnem delu se med obstoječima industrijskima tiroma uredi nakladalni plato za uporabnike IPC Brezina, za kar bo potrebno izvesti navezave na obstoječe prometnice,
– ureditev vodnih in obvodnih površin in njihovega odtekanja na južni strani. Manjši del vodnih površin je izven območja OPPN – IPC Brezina,
– novogradnja, dograditev in prestavitve vodov javne gospodarske javne infrastrukture.
8. člen
(vrste gradenj)
Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev obstoječih objektov,
– gradnja objektov,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav,
– ureditev manipulativnih, parkirnih in zelenih površin.
9. člen
(vrste objektov)
(1) Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:
– industrijske stavbe,
– rezervoarji, silosi in skladišča,
– objekti kemične industrije,
– druge upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske (neživilske) stavbe,
– gostinske stavbe,
– stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– stavbe za razvedrilo,
– stanovanjske stavbe,
– garaže in druga pokrita parkirišča, gasilski domovi,
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– gradben- inženirski objekti,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– nadstreški,
– urbana oprema.
10. člen
(vrstne dejavnosti)
(1) Vrste dopustnih dejavnosti:
Na območju OPPN so primarne dejavnosti po urejevalnih enotah v gospodarski coni stavbe za proizvodnjo, skladišča, ki se dopolnjujejo s poslovnim programom.
(2) Kot dopolnilne dejavnosti so lahko izobraževalni program, trgovski in gostinski program.
V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
11. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
+------------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+---------------------------------------------+
|A1 |BREZINA osrednji del – „Terra“ |
| |Primarno je območje predvideno gradnji |
| |industrijskim stavbam in skladišč. |
|Vrste zahtevnih | |
|in manj zahtevnih |12510 Industrijske stavbe, |
|objektov |12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
| |1230 Trgovske in druge stavbe storitvene |
| |dejavnostim, |
| |12303 Bencinski servisi, |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
| |12420 Garaže in druga pokrita parkirišča, |
| |12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
| |23020 Energetski objekti, |
| |23030 Objekti kemične industrije. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Spremljajoče |12301 Prodajalne, skupaj do 60 % koristne |
|dejavnosti |površine pritličja (+ 40 % skladišče ali |
|oziroma zahtevni |proizvodnja), |
|in manj zahtevni |12302 Razstavni prostori v sklopu trgovskih |
|objekti |ali poslovnih prostorov, |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo v sklopu |
| |poslovnega dela objekta ali ločena lamela do |
| |60 % bruto tlorisne površine objekta, |
| |12112 Gostilne, točilnice skupaj do 5 % |
| |koristne tlorisne površine objekta. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Izključujoče |Bivanje, dejavnosti kmetijstva in gozdarstva |
|dejavnosti |kot osnovne dejavnosti. Izjemoma so |
| |dovoljene kmetijske in gozdarske dejavnosti, |
| |ki potrebujejo stavbišče in se dejavnost |
| |opravlja v objektu. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |Objekti so v osnovi enovita industrijska |
| |hala s posameznimi lamelami ali fizično |
| |deljeni na način, da ohranjajo geometrijo |
| |prostora. |
| |Postavitev objektov ob osrednjo napajalno |
| |cesto je načrtovana v gradbeni črti, in |
| |sicer je možno izbrati eno do dveh |
| |regulacijskih linij. |
| |Regulacijski liniji, na kateri se postavi |
| |objekt, sta od roba izvedenega pločnika |
| |oddaljeni: |
| |– za enostransko parkiranje = 13,50 m, |
| |– za dvostransko parkiranje = 19,50 m. |
| |Na vzhodni strani morajo biti objekti od |
| |zunanjega roba industrijskega tira blagovnih |
| |rezerv oddaljeni minimalno 10,00 m. |
| |Objekti v območju so od načrtovanih parcel |
| |namenjene gradnji odmaknjeni minimalno 5,00 |
| |m od meje sosednje parcele namenjene |
| |gradnji. |
| |Kolikor se ob meji locirajo parkirišča ali |
| |manipulacijske ploščadi so lahko oddaljene |
| |od posestne meje minimalno 0.60 m. Za |
| |razmejitev se na meji lahko postavi ograja |
| |fizičnega varovanja. |
| |Dovoljene so nadstrešnice nad vhodi in |
| |dostavnimi odprtinami do 2/3 oboda objekta |
| |in maksimalne širine 2,5 m. Tudi na |
| |parkiriščih ob mejah med uporabniki se lahko |
| |montirajo nadstrešnice, ki pa imajo rešeno |
| |odvodnjavanje na lastnikovo parcelo. |
| |Nadstrešnice ob osrednji napajalni cesti |
| |niso dovoljene. |
| | |
| |Objekti – izhodiščne maksimalne tlorisne |
| |velikosti: |
| |A1/1 (obstoječi objekt) = 59,60 X 80,50 m, |
| |A1/2, A1/7 = 97,00 X 33,50 m, |
| |A1/3, A1/4 = 97,00 X 19,00 m, |
| |A1/5, A1/6 = 73,00 X 33,50 m, |
| |A1/8 = 97,00 X 53,00 m, |
| |A1/9 = 27,00 X 97,00 m, |
| |A1/10, A1/11, A1/12 = 79,50 X 33,50 m, |
| |A1/13 = 33,50 X 75,00 m. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Stopnja |FI (faktor izrabe) = največ |
|izkoriščenosti |0,80, |
|zemljišča, |FZ (faktor zazidljivosti) = največ 0,70. |
|namenjenega |Poleg upoštevanja faktorjev se velikost |
|gradnji |objekta določi z upoštevanjem: |
| |– postavitev ob regulacijsko linijo, |
| |– odmik od sosednje meje parcele namenjene |
| |gradnji, |
| |– glede na dejavnost opredeliti potrebne |
| |notranje prometne površine, kot so |
| |parkirišča za osebna in tovorna vozila, |
| |obračališča, manipulacija tovornega prometa, |
| |– odmike, potrebne za požarno varnost. |
| |Izhodiščni gabariti so v grafičnih podlagah. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |Višine objektov so primarno prilagojene |
| |funkciji objekta in njegovi tehnologiji. |
| | |
| |Osnovna industrijska hala praviloma obsega |
| |visoko pritličje – vP, kjer je kota do vrha |
| |slemena ali zgornji rob atike 16,00 m nad |
| |urejenim manipulativnim platojem. |
| |Posamezne lamele: poslovne, trgovske, itd. |
| |so lahko deljene z medetažnimi |
| |konstrukcijami tako, da se ohranja višina |
| |slemena ali atike. |
| |Na objekte je možno namestiti tehnične in |
| |tehnološke naprave (jaški dvigal, klima, |
| |sončni kolektorji, fotovoltaika ...), pri |
| |čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu |
| |strehe, oziroma so lahko 2,00 m nad atiko. |
| |Maksimalen višinski gabarit nadstrešnic je |
| |10,00 m. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Strehe |Oblikovanje strehe sledi funkcionalni |
| |zasnovi. Na celotnem območju so dovoljene |
| |ravne strehe (nepohodna streha z naklonom |
| |2°–10°). |
| |Poleg tega so dovoljene: |
| |– streha je lahko sestavljena kot dvokapnica |
| |ali enokapnica z naklonom od 3°–25°, |
| |– lahko je kombinirana z zeleno streho z |
| |naklonom 2°–10°. |
| |Kritina ne smejo biti trajno bleščeče. |
| |Na enokapne strehe nižjega naklona je |
| |priporočljiva namestitev sončnih kolektorjev |
| |ali fotovoltaike. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Oblikovanje |Oblikovanje oziroma horizontalna in |
|objektov |vertikalna členitev fasad ter strukturiranje |
| |fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
| |elementov naj bodo enostavni in poenoteni po |
| |celi fasadi. |
| |Fasada proti javnemu prostoru – cesti se |
| |oblikuje kot glavna fasada. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Prednost naj imajo materiali, ki |
|barve |zagotavljajo primerno energetsko |
| |učinkovitost, so trajni in z lahkim |
| |vzdrževanjem. |
| |Znotraj enote naj bo uporabljena poenotena |
| |vrsta materiala. |
| |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
| |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. Avtor objekta izbere barvno |
| |kompozicijo v spektru, ki je kompatibilen z |
| |obstoječimi objekti IPC ter prepoznavnosti |
| |glede na tehnologijo objekta. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |Nezahtevni objekti: |
|enostavni objekti |– ograje: višina max. 2 m, lahko so |
| |postavljene na mejo parcele namenjene |
| |gradnji. |
| |Ograje morajo biti transparentne, razen če |
| |dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. |
| |– škarpe in oporni zidovi, če njihova višina |
| |ne presega 1,5 m, |
+------------------+---------------------------------------------+
| |Enostavni objekti: |
| |– urbana oprema: |
| |– kolesarnica z nadstreškom, površina do 15 |
| |m2, višina nadstreška do 4 m, merjeno od |
| |terena (dostop, dovoz) do kapi, |
| |– obešanka na drogu z največjo površino ene |
| |strani 2 m2; |
| |– objekt za oglaševanje do velikosti 2,5 m2, |
| |prostostoječ ali na objektu, odmaknjen od |
| |ceste po pogojih upravljavca ceste. |
| |Urbana oprema se lahko postavi na zahodni |
| |strani urejevalne enote. |
+------------------+---------------------------------------------+
12. člen
+------------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+---------------------------------------------+
|A2 |BREZINA – zahod – „Skala“ |
| |Primarno je območje predvideno gradnji |
| |industrijskim stavbam, skladiščem ter |
| |poslovnim in trgovskim stavbam. |
|Vrste zahtevnih | |
|in manj zahtevnih |12510 Industrijske stavbe, |
|objektov |12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
| |1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe, |
| |1230 Trgovske in druge stavbe storitvene |
| |dejavnosti: |
| | sejemske dvorane, razstavišča, |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
| |12420 Garaže in druga pokrita parkirišča, |
| |12630 Stavbe za izobraževalno in |
| |raziskovalno delo, |
| |12650 Športne dvorane, |
| |12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
| |12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
| |12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
| |24110 Objekti za šport in rekreacijo, |
| |24202 Objekti pred škodljivim delovanjem |
| |voda. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Spremljajoče |12301 Prodajalne, skupaj do celotne (100 %) |
|dejavnosti |koristne površine pritličja, |
|oziroma zahtevni |12302 Razstavni prostori v sklopu trgovskih |
|in manj zahtevni |ali poslovnih prostorov, |
|objekti |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo v sklopu |
| |poslovnega dela objekta ali ločena lamela do |
| |100 % bruto tlorisne površine objekta, |
| |kolikor gre za prezentacijski center |
| |tehnologije, |
| |12112 Gostilne, točilnice skupaj do 40 % |
| |koristne tlorisne površine objekta. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Izključujoče |Bivanje, dejavnosti kmetijstva in gozdarstva |
|dejavnosti |kot osnovne dejavnosti. Izjemoma so |
| |dovoljene kmetijske in gozdarske dejavnosti, |
| |ki potrebujejo stavbišče in se dejavnost |
| |opravlja v objektu. Izjema so tudi objekti |
| |za gojitev vodnih živali. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |Objekti so v osnovi enoviti proizvodni, |
| |skladiščni ali poslovni objekti s |
| |posameznimi lamelami ali fizično deljeni na |
| |način, da ohranjajo geometrijo prostora. |
| |Postavitev objektov ob osrednjo napajalno |
| |cesto je načrtovana v gradbeni črti, in |
| |sicer je možno izbrati eno do dveh |
| |regulacijskih linij. |
| |Regulacijski liniji, na kateri se postavi |
| |objekt sta od roba izvedenega pločnika |
| |oddaljeni: |
| |– za enostransko parkiranje = 13,50 m, |
| |– za dvostransko parkiranje = 19,50 m. |
| |Na zahodni strani, kjer objekti mejijo na |
| |naravno vrednoto, so objekti lahko minimalno |
| |odmaknjeni, kot je označeno na Zazidalni |
| |situaciji tega OPPN-ja. |
| | |
| |Kolikor se ob meji locirajo parkirišča ali |
| |manipulacijske ploščadi so lahko oddaljene |
| |od posestne meje minimalno 0.60 m. Za |
| |razmejitev se na meji lahko postavi ograja |
| |fizičnega varovanja. |
| |Dovoljene so nadstrešnice nad vhodi in |
| |dostavnimi odprtinami do 2/3 oboda objekta |
| |in maksimalne širine 2,5 m. Tudi na |
| |parkiriščih ob mejah med uporabniki se lahko |
| |montirajo nadstrešnice, ki pa imajo rešeno |
| |odvodnjavanje na lastnikovo parcelo. |
| |Nadstrešnice ob osrednji napajalni cesti |
| |niso dovoljene. |
| | |
| |Objekti – izhodiščne maksimalne tlorisne |
| |velikosti: |
| |A2/1, A2/2 = 73,00 X 33,50 m, |
| |A2/3 = 79,50 X 27,00 m, |
| |A2/4 = 86,00 X 27,00 m, |
| |A2/5 = 56,30 X 27,00 m, |
| |A2/6 = 27,00 X 56,30 m, |
| |A2/7 = 80,00 X 40,00 m, |
| |A2/8 = 69,60 X 27,00 m, |
| |A2/9 = 27,00 X 68,50 m, |
| |A2/10 =33,50 X 73,70 m, |
| |A2/11 = 33,50 X 77,20 m, |
| |A2/12 = 33,50 X 91,00 + 20,00 X 46,50 m. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Stopnja |FI (faktor izrabe) = največ |
|izkoriščenosti |0,75, |
|zemljišča, |FZ (faktor zazidljivosti) = največ 0,70. |
|namenjenega |Poleg upoštevanja faktorjev se velikost |
|gradnji |objekta določi z upoštevanjem: |
| |– postavitev ob regulacijsko linijo, |
| |– odmik od sosednje meje parcele namenjene |
| |gradnji, |
| |– glede na dejavnost opredeliti potrebne |
| |notranje prometne površine, kot so |
| |parkirišča za osebna in tovorna vozila, |
| |obračališča, manipulacija tovornega prometa, |
| |– odmike potrebne za požarno varnost. |
| |Izhodiščni gabariti so v grafičnih podlagah. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |Višine objektov so primarno prilagojene |
| |funkciji objekta in njegovi tehnologiji. |
| |Osnovni gabarit proizvodno, skladiščnega ali |
| |poslovnega objekta praviloma obsega visoko |
| |pritličje – vP, kjer je kota do vrha slemena |
| |ali zgornji rob atike 13,00 m nad urejenim |
| |manipulativnim platojem. |
| |Posamezne lamele: poslovne, trgovske itd. so |
| |lahko deljene z medetažnimi konstrukcijami |
| |tako, da se ohranja višina slemena ali |
| |atike. |
| |Na objekte je možno namestiti tehnične in |
| |tehnološke naprave (jaški dvigal, klima, |
| |sončni kolektorji, fotovoltaika ...), pri |
| |čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu |
| |strehe, oziroma so lahko 2,00 m nad atiko. |
| |Maksimalen višinski gabarit nadstrešnic je |
| |10,00 m. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Strehe |Oblikovanje strehe sledi funkcionalni |
| |zasnovi. Na celotnem območju so dovoljene |
| |ravne strehe (nepohodna streha z naklonom |
| |2°–10°). |
| |Poleg tega so dovoljene: |
| |– streha je lahko sestavljena kot dvokapnica |
| |ali enokapnica z naklonom od 3°–25°, |
| |– lahko je kombinirana z zeleno streho z |
| |naklonom 2°–10°. |
| |Kritina ne smejo biti trajno bleščeče. |
| |Na enokapne strehe nižjega naklona je |
| |priporočljiva namestitev sončnih kolektorjev |
| |ali fotovoltaike. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Oblikovanje |Oblikovanje oziroma horizontalna in |
|objektov |vertikalna členitev fasad ter strukturiranje |
| |fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
| |elementov naj bodo enostavni in poenoteni po |
| |celi fasadi. |
| |Fasada proti javnemu prostoru – cesti se |
| |oblikuje kot glavna fasada. |
| |Fasada proti vodnim površinam je oblikovno |
| |prilagojena zelenemu tamponu ob vodnih |
| |površinah, predvsem pa preprečuje negativne |
| |vplive (hrup, prah itd.) na naravno okolje. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Prednost naj imajo materiali, ki |
|barve |zagotavljajo primerno energetsko |
| |učinkovitost, so trajni in z lahkim |
| |vzdrževanjem. |
| |Znotraj enote naj bo uporabljena poenotena |
| |vrsta materiala. |
| |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
| |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. Avtor objekta izbere barvno |
| |kompozicijo v spektru, ki je kompatibilen z |
| |obstoječimi objekti IPC ter prepoznavnosti |
| |glede na tehnologijo objekta. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |Nezahtevni objekti: |
|enostavni objekti |– ograje: višina max. 2 m, lahko so |
| |postavljene na mejo parcele namenjene |
| |gradnji. |
| |Ograje morajo biti transparentne, razen če |
| |dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. |
| |– škarpe in oporni zidovi, če njihova višina |
| |ne presega 1,5 m. |
| | |
| |Enostavni objekti: |
| |– urbana oprema: |
| |– kolesarnica z nadstreškom, površina do 15 |
| |m2, višina nadstreška do 4 m, merjeno od |
| |terena (dostop, dovoz) do kapi; |
| |– obešanka na drogu z največjo površino ene |
| |strani 2 m2; |
| |– objekt za oglaševanje do velikosti 2,5 m2, |
| |prostostoječ ali na objektu, odmaknjen od |
| |ceste po pogojih upravljavca ceste. |
| |Urbana oprema se lahko postavi na javno |
| |dostopnih lokacijah. |
+------------------+---------------------------------------------+
13. člen
+------------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+---------------------------------------------+
|A3 |BREZINA – jug – „KZ Brežice“ |
| |Območje predvideno gradnji industrijskim |
| |stavbam, skladiščem, poslovnim, trgovskim in |
| |gostinskim stavbam. |
|Vrste zahtevnih | |
|in manj zahtevnih |12510 Industrijske stavbe, |
|objektov |12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
| |1230 Trgovske in druge stavbe storitvene |
| |dejavnosti: |
| | sejemske dvorane, razstavišča, |
| | bencinski servisi, |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
| |12420 Garaže in druga pokrita parkirišča, |
| |12410 Remize za lokomotive, vagone, |
| |12112 Gostilne, restavracije, točilnice, |
| |12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
| |12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
| |21110 Prometne površine, |
| |212 Železnice, |
| |24202 Objekti za varstvo pred škodljivim |
| |delovanjem voda. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Spremljajoče |12111 Stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|dejavnosti |12302 Razstavni prostori v sklopu trgovskih |
|oziroma zahtevni |ali poslovnih prostorov, |
|in manj zahtevni |12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|objekti |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo v sklopu kot |
| |poslovni objekt, |
| |12650 Športne dvorane. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Izključujoče |Bivanje, dejavnosti kmetijstva in gozdarstva |
|dejavnosti |kot osnovne dejavnosti. |
| |Na obstoječem stanovanjskem objektu niso |
| |dovoljena investicijska vzdrževalna dela, |
| |rekonstrukcije ali nova gradnja (dozidave in |
| |nadzidave). Na objektu so dovoljena nujna |
| |tekoča vzdrževalna dela. Z ureditvijo |
| |nakladalne ploščadi se dotrajan objekt |
| |odstrani. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |Objekti so v osnovi enoviti podolgovati |
| |objekti s posameznimi lamelami ali fizično |
| |deljeni na način, da ohranjajo geometrijo |
| |prostora. |
| |Izhodišče postavitev je razvidna iz |
| |grafičnih prilog. Glavno napajanje |
| |uporabnikov območja je na severni strani iz |
| |osrednje napajalne ceste. Načrtovani novi |
| |objekti ob tej cesti sledijo gradbeni črti, |
| |ki jo opredeljuje prodajni objekt podjetja |
| |„Terra“. |
| |Na vzhodni in južni strani morajo biti |
| |objekti od zunanjega roba obstoječih |
| |industrijskih tirov oddaljeni minimalno 8,50 |
| |m. |
| |Objekti v območju so od parcel namenjene |
| |gradnji odmaknjeni minimalno 3,00 m. |
| |Kolikor se ob meji locirajo parkirišča ali |
| |manipulacijske ploščadi so oddaljene od |
| |posestne meje 0.60 m. Za razmejitev se na |
| |meji lahko postavi ograja fizičnega |
| |varovanja. |
| |Dovoljene so nadstrešnice nad vhodi in |
| |dostavnimi odprtinami do 1/2 oboda objekta |
| |in maksimalne širine 2,5 m. Tudi na |
| |parkiriščih ob mejah med uporabniki se lahko |
| |montirajo nadstrešnice, ki pa imajo rešeno |
| |odvodnjavanje na lastnikovo parcelo. |
| |Nadstrešnice ob osrednji napajalni cesti |
| |niso dovoljene. |
| | |
| |Objekti – izhodiščne maksimalne tlorisne |
| |velikosti: |
| |A3/1 = 37,20 X 19,00 m, |
| |A3/2 = 19,00 X 19,00 m, |
| |A3/3 = 19,00 X 54,50 m, |
| |A3/4 = 80,80 X 30,70 m – obstoječe, |
| |A3/5 = 19,60 X 27,50 m, |
| |A3/6 = 11,40 X 15,25 m – obstoječe, |
| |A3/7 = 10,00 X 36,00 m – obstoječe, |
| |A3/8 = 10,00 X 60,30 m – obstoječe, |
| |A3/9 = 14,00 X 39,90 m – obstoječe, |
| |A3/10 = 14,00 X 44,30 m, |
| |A3/11 = 7,10 X 33,30 m – obstoječe, |
| |A3/12 = 14,00 X 44,00 m, |
| |A3/13 = 14,00 X 14,50 m, |
| |A3/14 = 22,00 X 42,00 m – obstoječe, |
| |A3/15 = 13,50 X 21,30 m – obstoječe, |
| |A3/16 = 12,80 x 35,90 m + 10,30 x 44,80 m – |
| |obstoječe. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Stopnja |FI (faktor izrabe) = največ |
|izkoriščenosti |0,80, |
|zemljišča, |FZ (faktor zazidljivosti) = največ 0,65. |
|namenjenega |Poleg upoštevanja faktorjev se velikost |
|gradnji |objekta določi z upoštevanjem: |
| |– postavitev ob regulacijsko linijo, |
| |– odmik od sosednje meje parcele namenjene |
| |gradnji, |
| |– glede na dejavnost opredeliti potrebne |
| |notranje prometne površine, kot so |
| |parkirišča za osebna in tovorna vozila, |
| |obračališča, manipulacija tovornega prometa, |
| |– odmike potrebne za požarno varnost. |
| |Izhodiščni gabariti so v grafičnih podlagah. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |Višine objektov so primarno prilagojene |
| |funkciji objekta in njegovi tehnologiji. |
| | |
| |Osnovni volumen objekta praviloma obsega |
| |visoko pritličje – vP, kjer je kota do vrha |
| |slemena ali zgornji rob atike 13,00 m nad |
| |urejenim manipulativnim platojem. |
| |Posamezne lamele: poslovne, trgovske itd. so |
| |lahko deljene z medetažnimi konstrukcijami |
| |tako, da se ohranja višina slemena ali |
| |atike. |
| |Na objekte je možno namestiti tehnične in |
| |tehnološke naprave (jaški dvigal, klima, |
| |sončni kolektorji, fotovoltaika ...), pri |
| |čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu |
| |strehe, oziroma so lahko 2,00 m nad atiko. |
| |Maksimalen višinski gabarit nadstrešnic je |
| |10,00 m. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Strehe |Oblikovanje strehe sledi funkcionalni |
| |zasnovi. Na celotnem območju so dovoljene |
| |ravne strehe (nepohodna streha z naklonom |
| |2°–10°). |
| |Poleg tega so dovoljene: |
| |– streha je lahko dvokapnica ali enokapnica, |
| |lahko tudi sestavljena z naklonom od 3°–35°, |
| |– lahko je kombinirana z zeleno streho z |
| |naklonom 2°–10°. |
| |Kritine ne smejo biti trajno bleščeče. |
| |Na enokapne strehe nižjega naklona s |
| |primerno orientacijo je priporočljiva |
| |namestitev sončnih kolektorjev ali |
| |fotovoltaike. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Oblikovanje |Oblikovanje oziroma horizontalna in |
|objektov |vertikalna členitev fasad ter strukturiranje |
| |fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
| |elementov naj bodo enostavni in poenoteni po |
| |celi fasadi. |
| |Fasada proti javnemu prostoru – cesti se |
| |oblikuje kot glavna fasada. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Prednost naj imajo materiali, ki |
|barve |zagotavljajo primerno energetsko |
| |učinkovitost, so trajni in z lahkim |
| |vzdrževanjem. |
| |Znotraj enote naj bo uporabljena poenotena |
| |vrsta materiala. |
| |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
| |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. Avtor objekta izbere barvno |
| |kompozicijo v spektru, ki je kompatibilen z |
| |obstoječimi objekti IPC ter prepoznavnosti |
| |glede na tehnologijo objekta. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |Nezahtevni objekti: |
|enostavni objekti |– ograje: višina max. 2 m, lahko so |
| |postavljene na mejo parcele namenjene |
| |gradnji. |
| |Ograje morajo biti transparentne, razen če |
| |dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. |
| |– škarpe in oporni zidovi, če njihova višina |
| |ne presega 1,5 m. |
| | |
| |Enostavni objekti: |
| |– urbana oprema: |
| |– kolesarnica z nadstreškom, površina do 15 |
| |m2, višina nadstreška do 4 m, merjeno od |
| |terena (dostop, dovoz) do kapi, |
| |– obešanka na drogu z največjo površino ene |
| |strani 2 m2, |
| |– objekt za oglaševanje do velikosti 2,5 m2, |
| |prosto-stoječ ali na objektu, odmaknjen od |
| |ceste po pogojih upravljavca ceste. |
| |Urbana oprema se lahko postavi na javno |
| |dostopnih lokacijah. |
+------------------+---------------------------------------------+
14. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|A4 |BREZINA – vzhod – „Kovis“ |
| |Območje predvideno gradnji industrijskim |
| |stavbam, skladiščem, poslovnim, trgovskim in |
| |gostinskim stavbam. |
|Vrste zahtevnih | |
|in manj zahtevnih|12410 Remize za lokomotive, vagone, |
|objektov |12510 Industrijske stavbe, |
| |12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
| |1230 Trgovske in druge stavbe storitvene |
| |dejavnosti, |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
| |12420 Garaže in druga pokrita parkirišča, |
| |12410 Remize za lokomotive, vagone, |
| |12112 Gostilne, restavracije, točilnice, |
| |21110 Prometne površine, |
| |212 Železnice. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Spremljajoče |2301 Prodajalne, skupaj do celotne (80 %) |
|dejavnosti |koristne površine pritličja, |
|oziroma zahtevni |12302 Razstavni prostori v sklopu trgovskih |
|in manj zahtevni |ali poslovnih prostorov, |
|objekti |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo v sklopu |
| |poslovnega dela objekta ali ločena lamela do |
| |100 % bruto tlorisne površine objekta, |
| |kolikor gre za prezentacijski center |
| |tehnologije, |
| |12112 Gostilne, točilnice skupaj do 30 % |
| |koristne tlorisne površine objekta. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Izključujoče |Bivanje, dejavnosti kmetijstva in gozdarstva |
|dejavnosti |kot osnovne dejavnosti. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|Objekti so v osnovi enoviti podolgovati |
| |objekti s posameznimi lamelami združeni v |
| |skupni gabarit. |
| |Širitev dejavnosti in predvidena nova |
| |gradnja se navezuje na izgradnjo lastnega |
| |industrijskega tira. |
| |Izhodišče postavitev je razvidna iz |
| |grafičnih prilog. |
| | |
| |Objekti v območju so od parcel namenjene |
| |gradnji odmaknjeni minimalno 3,00 m. |
| |Kolikor se ob meji locirajo parkirišča ali |
| |manipulacijske ploščadi so oddaljene od |
| |posestne meje 0,60 m. Za razmejitev se na |
| |meji lahko postavi ograja fizičnega |
| |varovanja. |
| |Dovoljene so nadstrešnice nad vhodi in |
| |dostavnimi odprtinami do 2/3 oboda objekta. |
| |Tudi na parkiriščih se lahko montirajo |
| |nadstrešnice, ki pa imajo rešeno |
| |odvodnjavanje na lastnikovo parcelo. |
| |Nadstrešnice ob glavni dovozni cesti niso |
| |dovoljene. |
| | |
| |Objekti – izhodiščne maksimalne tlorisne |
| |velikosti: |
| |A4/1 = 33,00 X 83,00 m – obstoječe, |
| |A4/2 = 19,60 X 73,00 m – obstoječe, |
| |A4/3 = 33,00 X 83,00 m – možnost izgradnje. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Stopnja |FI (faktor izrabe) = največ |
|izkoriščenosti |0,80, |
|zemljišča, |FZ (faktor zazidljivosti) = največ 0,70. |
|namenjenega |Poleg upoštevanja faktorjev se velikost |
|gradnji |objekta določi z upoštevanjem: |
| |– postavitev ob regulacijsko linijo, vezano |
| |na obstoječe objekte, |
| |– odmik od sosednje meje parcele namenjene |
| |gradnji, |
| |– glede na dejavnost opredeliti potrebne |
| |notranje prometne površine, kot so |
| |parkirišča za osebna in tovorna vozila, |
| |obračališča, manipulacija tovornega prometa, |
| |– odmike potrebne za požarno varnost. |
| |Izhodiščni gabariti so v grafičnih podlagah. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |Višine objektov so primarno prilagojene |
| |funkciji objekta in njegovi tehnologiji. |
| | |
| |Osnovni volumen objekta praviloma obsega |
| |visoko pritličje – vP, kjer je kota do vrha |
| |slemena ali zgornji rob atike 13,00 m nad |
| |urejenim manipulativnim platojem. |
| |Posamezne lamele: poslovne, trgovske itd. so |
| |lahko deljene z medetažnimi konstrukcijami |
| |tako, da se ohranja višina slemena ali |
| |atike. |
| |Na objekte je možno namestiti tehnične in |
| |tehnološke naprave (jaški dvigal, klima, |
| |sončni kolektorji, fotovoltaika ...), pri |
| |čemer morajo biti nameščene v osrednjem delu |
| |strehe, oziroma so lahko 2,00 m nad atiko. |
| |Maksimalen višinski gabarit nadstrešnic je |
| |10,00 m. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |Oblikovanje strehe sledi funkcionalni |
| |zasnovi. Na celotnem območju so dovoljene |
| |ravne strehe (nepohodna streha z naklonom |
| |2°–10°). |
| |Poleg tega so dovoljene: |
| |– streha je lahko dvokapnica ali enokapnica, |
| |lahko tudi sestavljena z naklonom od 3°–35°, |
| |– lahko je kombinirana z zeleno streho z |
| |naklonom 2°–10°. |
| |Kritine ne smejo biti trajno bleščeče. |
| |Na enokapne strehe nižjega naklona s |
| |primerno orientacijo je priporočljiva |
| |namestitev sončnih kolektorjev ali |
| |fotovoltaike. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Oblikovanje |Oblikovanje oziroma horizontalna in |
|objektov |vertikalna členitev fasad ter strukturiranje |
| |fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
| |elementov naj bodo enostavni in poenoteni po |
| |celi fasadi. |
| |Fasada proti javnemu prostoru – cesti se |
| |oblikuje kot glavna fasada. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Prednost naj imajo materiali, ki |
|barve |zagotavljajo primerno energetsko |
| |učinkovitost, so trajni in z lahkim |
| |vzdrževanjem. |
| |Znotraj enote naj bo uporabljena poenotena |
| |vrsta materiala. |
| |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
| |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih in |
| |obstoječih objektov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |Nezahtevni objekti: |
|enostavni objekti|– ograje: višina max. 2 m, lahko so |
| |postavljene na mejo parcele namenjene |
| |gradnji. |
| |Ograje morajo biti transparentne, razen če |
| |dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. |
| |– škarpe in oporni zidovi, če njihova višina |
| |ne presega 1,5 m, |
| | |
| |Enostavni objekti: |
| |– urbana oprema: |
| |– kolesarnica z nadstreškom, površina do 15 |
| |m2, višina nadstreška do 4 m, merjeno od |
| |terena (dostop, dovoz) do kapi, |
| |– obešanka na drogu z največjo površino ene |
| |strani 2 m2, |
| |– objekt za oglaševanje do velikosti 2,5 m2, |
| |prostostoječ ali na objektu, odmaknjen od |
| |ceste po pogojih upravljavca ceste. |
| |Urbana oprema se lahko postavi na javno |
| |dostopnih lokacijah. |
+-----------------+---------------------------------------------+
15. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|B |BREZINA – blagovne rezerve |
| |Primarno je območje predvideno gradnji |
| |skladišč, industrijskim in poslovnim |
|Vrste zahtevnih |stavbam. |
|in manj zahtevnih| |
|objektov |12510 Industrijske stavbe, |
| |12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
| |12420 Garaže in druga pokrita parkirišča, |
| |12630 Stavbe za izobraževalno in |
| |raziskovalno delo, |
| |12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Spremljajoče |12302 Razstavni prostori v sklopu trgovskih |
|dejavnosti |ali poslovnih prostorov, |
|oziroma zahtevni |12630 Stavbe za izobraževanje in |
|in manj zahtevni |znanstvenoraziskovalno delo v sklopu |
|objekti |poslovnega dela objekta. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Izključujoče |Bivanje, dejavnosti kmetijstva in gozdarstva |
|dejavnosti |kot osnovne dejavnosti. Izjemoma so |
| |dovoljene kmetijske in gozdarske dejavnosti, |
| |ki potrebujejo stavbišče in se dejavnost |
| |opravlja v objektu. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|Objekti so v osnovi enovite industrijske |
| |hale in skladiščni objekti (silosi) s |
| |posameznimi lamelami vezani na tehnologijo |
| |ali fizično deljeni. |
| |Postavitev objektov sladi tehnologiji, |
| |manipulaciji in obstoječim prometnicam, kot |
| |sta železniški industrijski tir ter notranje |
| |cestno omrežje. |
| |Dopolnilna gradnja v območju blagovnih |
| |rezerv je od sosednjih parcel odmaknjena |
| |minimalno 5,00 m ter od industrijskih tirov |
| |obstoječih ali načrtovanih minimalno 8,00 m |
| |od zunanjega roba tirnic. |
| |Kolikor se ob meji urejevalne enote gradi |
| |dodatna infrastruktura (železnice, ceste, |
| |ali drugi vodi ter se locirajo parkirišča |
| |ali manipulacijske ploščadi so oddaljene od |
| |posestne meje minimalno 0,60 m. Za |
| |razmejitev se na meji lahko postavi ograja |
| |fizičnega varovanja. |
| |Dovoljene so nadstrešnice nad vhodi in |
| |dostavnimi odprtinami do 2/3 oboda objekta |
| |in maksimalne širine 2,5 m. |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |Objekti – izhodiščne maksimalne tlorisne |
| |velikosti: |
| |B1 – silosi TS = fi 12,80 m, fi 6,00 m – |
| |obstoječe, |
| |B2 = 33,60 X 8,00 m – obstoječe, |
| |B3 = 12,00 X 52,40 m – obstoječe, |
| |B4 = 15,80 X 8,10 m – obstoječe, |
| |B5 = 6,70 x 21,10 m – obstoječe, |
| |B6 = 4,90 x 7,85 m – obstoječe, |
| |B6.1 = 23,00 X 35,40 m, |
| |B7 = 19,00 X 11,45 m – obstoječe, |
| |B8 = 15,00 X 121,80 m, |
| |B9 = 36,00 X 80,00 m, |
| |B10 = 36,00 X 80,00 m, |
| |B11 – silos = fi 16,47 m – možnost |
| |izgradnje, |
| |B12 – mlin = 13,00 x 30,00 m – možnost |
| |izgradnje. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Stopnja |FI (faktor izrabe) = največ |
|izkoriščenosti |1,50, |
|zemljišča, |FZ (faktor zazidljivosti) = največ 0,80. |
|namenjenega |Poleg upoštevanja faktorjev, se velikost |
|gradnji |objekta določi z upoštevanjem: |
| |– odmik od sosednje meje parcele namenjene |
| |gradnji, |
| |– glede na dejavnost opredeliti potrebne |
| |notranje prometne površine, kot so |
| |parkirišča za osebna in tovorna vozila, |
| |obračališča, manipulacija tovornega prometa, |
| |– odmike potrebne za požarno varnost. |
| |Izhodiščni gabariti so v grafičnih podlagah. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |Višine objektov so primarno prilagojene |
| |funkciji objekta in njegovi tehnologiji. |
| |Obstoječi objekti ohranjajo obstoječe |
| |višinske gabarite (maksimalna višina silosov |
| |- TS je 21,60 m in kontrolni stolp je visok |
| |30,00 m). |
| |Dopolnilna gradnja ima lahko višinske |
| |gabarite do obstoječih višin, in sicer: |
| |(1) tehnološki objekti do višin silosov (TS) |
| |21,60 m s posameznimi tehnološkimi deli do |
| |višine 30,00 m. Možnost izgradnje ima mlin z |
| |dodatnim silosom v višinah: silos B11 je |
| |21,50 m in mlin B12 je 25,00 m. |
| |(2) ostali proizvodni in poslovni objekti |
| |obsegajo visoko pritličje – vP, kjer je kota |
| |do vrha slemena ali zgornji rob atike 13,00 |
| |m nad urejenim manipulativnim platojem. |
| |Na objekte je možno namestiti tehnične in |
| |tehnološke naprave (silosi, jaški dvigal, |
| |klima, sončni kolektorji, fotovoltaika ...), |
| |pri čemer morajo biti nameščene v osrednjem |
| |delu strehe, oziroma so lahko 2,00 m nad |
| |atiko. |
| |Maksimalen višinski gabarit nadstrešnic je |
| |10,00 m. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |Oblikovanje strehe sledi tehnologiji in |
| |funkcionalni zasnovi. |
| |Na celotnem območju so dovoljene ravne |
| |strehe, nepohodna streha z naklonom 2°–10° |
| |kot – priporočljiva zelena streha. |
| |Poleg tega so dovoljene: |
| |– streha je lahko sestavljena kot dvokapnica |
| |ali enokapnica z naklonom od 3°–25°. |
| |Kritine ne smejo biti trajno bleščeče. |
| |Na enokapne strehe nižjega naklona je |
| |priporočljiva namestitev sončnih kolektorjev |
| |ali fotovoltaike. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Oblikovanje |Oblikovanje proizvodnih in skladiščnih |
|objektov |objektov osnovne dejavnosti blagovnih rezerv |
| |sledi tehnologiji. V večji meri so objekti |
| |zaprti z lahkimi konstrukcijami enostavnih |
| |oblik in enotne obdelave. |
| |Za ostale objekte velja: horizontalna in |
| |vertikalna členitev fasad ter strukturiranje |
| |fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
| |elementov naj bodo enostavni in poenoteni po |
| |celi fasadi. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Znotraj enote naj bo uporabljena poenotena |
|barve |vrsta materiala. |
| |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
| |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |Nezahtevni objekti: |
|enostavni objekti|– ograje: višina max. 2 m, lahko so |
| |postavljene na mejo parcele namenjene |
| |gradnji. |
| |Ograje morajo biti transparentne, razen če |
| |dejavnost objektov ne zahteva zidane ograje. |
| | |
| |Enostavni objekti: |
| |– urbana oprema: |
| |– kolesarnica z nadstreškom, površina do 15 |
| |m2, višina nadstreška do 4 m, merjeno od |
| |terena (dostop, dovoz) do kapi, |
| |– obešanka na drogu z največjo površino ene |
| |strani 2 m2. |
| |Urbana oprema se lahko postavni na južni |
| |strani urejevalne enote v poslovnem oziroma |
| |sprejemnem delu območja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
16. člen
+------------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+------------------+---------------------------------------------+
|C1 |Šentlenart – glinokopi, vodne površine |
| |Območje vodnih in zelenih površin, namenjena |
| |preživljanju prostega časa, predvsem oddihu, |
| |rekreaciji in športu – „ZS“. |
| |Kot podporo dejavnostim na prostem so |
|Vrste manj |dovoljeni manjši objekti, predvsem za namene |
|zahtevnih |mirnih oblik aktivnosti: |
|objektov |12304 Hramba in izposoja rekvizitov, |
| |12650 Športni objekti (sanitarije, garderobe |
| |itd.), |
| |24110 Ureditev površin za športe na prostem, |
| |za oddih in prosti čas, |
| |24122 Drugi objekti za šport, rekreacijo in |
| |prosti čas, |
| |24202 Objekti za varstvo pred škodljivim |
| |delovanjem voda. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Spremljajoče |Izobraževalne, kulturne, razvedrilne |
|dejavnosti |dejavnosti in turizem: |
|oziroma zahtevni |12301 manjše prodajalne, do 20 m2 koristne |
|in manj zahtevni |površine pritličja, |
|objekti |1261 manjše stavbe za kulturo in |
| |razvedrilo, do 30 m2 koristne površine, |
| |12630 manjše stavbe, nadstrešnice ali |
| |urejeni prostori za izobraževanje ter |
| |znanstvenoraziskovalno delo, vezano na odprt |
| |prostor do 30 m2 koristne tlorisne površine |
| |objekta (opazovalnica, razgledni stolp). |
+------------------+---------------------------------------------+
|Izključujoče |Bivanje, trgovina na debelo, proizvodne in |
|dejavnosti |skladiščne dejavnosti, dejavnosti kmetijstva |
| |in gozdarstva kot osnovne dejavnosti. |
| |V območju ni dovoljena ureditev piknik |
| |prostorov. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti |Pogojno so dovoljeni objekti skromnih |
| |gabaritov z namensko rabo za šport, |
| |rekreacijo na prostem, oddihu in |
| |turističnemu programu. Na posameznih mestih |
| |se kombiniran program združuje v sestavljen |
| |objekt, v skupni velikosti do 70 m2 skupaj z |
| |eventualno nadstrešnico. |
| |Umestitev takega objekta naj bo na dobro |
| |dostopnem mestu na stičišču poti na delih, |
| |kjer se ne bo uničeval rob obvodne |
| |vegetacije. |
| | |
| |Območje je primarno namenjeno vzdrževanemu |
| |naravnemu okolju, kjer so dovoljeni posegi: |
| |– ureditev obrežnega prostora z dostopi do |
| |vodnih površin, |
| |– sprehajalne poti, |
| |– manjše ploščadi, |
| |– nadstrešnice, |
| |– manjši objekti kot paviljoni. |
| |Objekti manjšega merila ali sestavljeni |
| |objekti so leseni montažni, oblikovno |
| |približani tradicionalnim gospodarskim |
| |objektom domačij. |
| |Aktivna raba prostora in postavitev objektov |
| |naj se distancira od vodnih površin. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Stopnja |Za potrebe posameznih objektov za |
|izkoriščenosti |rekreacijo, šport na prostem, oddih se |
|zemljišča, |formira stavbišče maksimalne velikosti 70 |
|namenjenega |m2. |
|gradnji |FI (faktor izrabe) objekti so |
| |pritlični, |
| |FZ (faktor zazidljivosti) = največ 0,35. |
| |Poleg upoštevanja faktorjev se velikost |
| |objekta določi z upoštevanjem: |
| |– umestitev v prostor glede na dostop do |
| |objektov in dostop do vodnih površin ter |
| |ohranjanjem zelenega roba obrežja, |
| |– glede na dejavnost opredeliti potrebne |
| |prometne površine, kot so parkirišča, ki se |
| |jih zagotovi izven območja „ZS“, |
| |– odmike potrebne za požarno varnost. |
| |Izhodiščni gabariti so v grafičnih podlagah. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |Objekti so pritlični. Višine objektov so |
| |primarno prilagojene namenski rabi. |
| |Maksimalen višinski gabarit nadstrešnic je |
| |6,00 m. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Strehe |Oblikovanje strehe sledi tradicionalni |
| |zasnovi gospodarskih objektov domačij. |
| |Na celotnem območju so dovoljene ravne |
| |strehe, nepohodna streha z naklonom 2°–10° |
| |kot – priporočljiva zelena streha. |
| |Poleg tega so dovoljene: |
| |– streha je lahko sestavljena kot dvokapnica |
| |ali enokapnica z naklonom od 3°–25°. |
| |Kritina ne smejo biti trajno bleščeče. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Oblikovanje |Oblikovanje objektov za rekreacijo, šport na |
|objektov |prostem, oddih in turizem sledi namenski |
| |rabi v odnosu do umestitve v odprti prostor |
| |na breg in zaraščen rob vodnih površin. |
| |Objekti imajo lahko nadstrešnice. V večji |
| |meri so objekti izdelani iz lahkih |
| |konstrukcij enostavnih oblik in enotne |
| |obdelave paviljonskega tipa. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Prednost imajo naravni materiali. |
|barve |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
| |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. Avtor objekta izbere barvno |
| |kompozicijo s poudarkom na naravnem videzu |
| |oziroma v spektru svetlih naravnih tonov do |
| |temnejših peščenih tonov. |
+------------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |Na območju z namensko rabo ZS (zelene |
|enostavni objekti |površine) znotraj varovanega območja |
| |(naravna vrednota) so dopustni le enostavni |
| |objekti, ki niso v nasprotju z varstvenimi |
| |in razvojnimi usmeritvami varovanega območja |
| |in prispevajo k njegovemu varstvu, ter |
| |objekti skladni z osnovno in podrobnejšo |
| |namensko rabo. |
| |Nezahtevni objekti: |
| |Opazovalnice kot pomožni infrastrukturni |
| |objekti, |
| |Pomožni objekti za spremljanje okolja. |
| |Vsi pomožni objekti so maksimalno veliki 30 |
| |m2, do višine 10,0 m. |
| |Ograje niso dovoljene, razen varnostnih |
| |ograj ploščadi, ki so nad 1,00 raščenem ali |
| |vodni gladini. Take ograje morajo biti |
| |transparentne. |
| | |
| |Enostavni objekti: |
| |– škarpe in podporni zidovi, če njihova |
| |višina ne presega 1,5 m, |
| |– urbana oprema. |
| |Urbana oprema se lahko postavi ob |
| |sprehajalnih poteh, urejenih ploščadih in |
| |dostopih. |
+------------------+---------------------------------------------+
17. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|C2 |BREZINA – Treppova vila |
| |Robno območje je primarno predvideno |
| |različni dejavnosti, ki s svojim programom |
| |in gabariti dopolnijo program IPC oziroma |
| |tvorijo zaledje prenovljene Treppove vile, |
| |kot poudarka tega dela z navezavo na vodne |
| |in zelene površine. Gradnja objektov v |
|Vrste zahtevnih |velikostnem razmerju nadaljuje merilo |
|in manj zahtevnih|stanovanjske pozidave domačij širšega |
|objektov |območja, pri tem se nujno ohranja dominantni |
| |odnos Treppove vile. |
| | |
| |11100 Enostanovanjske stavbe, |
| |11210 Dvostanovanjske stavbe, |
| |11221 Tri-in večstanovanjske stavbe, |
| |11300 Stanovanjske stavbe za posebne |
| |družbene skupine, |
| |12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, |
| |12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
| |12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev, |
| |12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
| |12301 Trgovske stavbe, |
| |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
| |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno |
| |raziskovalno delo. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Spremljajoče |Nova pozidava je sestavljena iz lamel, |
|dejavnosti |katerih namenska raba je lahko različna. |
|oziroma zahtevni |Tudi znotraj posamezne lamele je lahko poleg |
|in manj zahtevni |osnovne namenske rabe še druga dopolnilna |
|objekti |dejavnost. Javni in poslovni prostori so |
| |pretežno v pritličju, bivalne enote pa v |
| |drugih delih stavbe. |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo v sklopu |
| |poslovnega dela objekta ali ločena lamela do |
| |60 % bruto tlorisne površine objekta, |
| |12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe |
| |do velikosti enostanovanjske stavbe (9,00 x |
| |12,00 m), vendar manjše kot Treppova vila, |
| |locirane na robu območja v stiku s |
| |kmetijskimi površinami, |
| |24110 Objekti za šport in rekreacijo, |
| |12420 Garaže in druga pokrita parkirišča. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Izključujoče |Vse proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladišča ter trgovine na debelo. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|Načrtovani objekti so sestavljeni iz |
| |podolgovatih lamel, ki sledijo geometriji |
| |prostora iz večjih stavbnih mas v drobno |
| |podeželsko členitev. |
| |Izhodišče postavitev je razvidna iz |
| |grafičnih prilog. Glavno napajanje |
| |uporabnikov območja je na severni strani iz |
| |obstoječe ceste na južni strani ob |
| |železniški progi. |
| |V območju je varovan objekt kulturne |
| |dediščine, imenovan Treppova vila. Vila s |
| |svojimi gabariti in neposredno okolico se v |
| |celoti ohranja. Prenova objekta je nujna z |
| |ustreznim programom oživljanja. Na zahodni |
| |strani, do ostalih delov IPC Brezina, se |
| |izvede gosta zelena ločnica. |
| |Načrtovana gradnja novih objektov raznolike |
| |namenske rabe in sestavljenih tlorisov mora |
| |biti od parcel namenjene gradnji odmaknjeni |
| |minimalno 3,00 m. |
| |Kolikor se ob meji locirajo parkirišča ali |
| |manipulacijske ploščadi so oddaljene od |
| |posestne meje 0.60 m. |
| |Dovoljene so nadstrešnice nad vhodi in |
| |dostavnimi odprtinami do 1/3 oboda objekta. |
| |Tudi na parkirišča ob mejah med uporabniki |
| |se lahko montirajo nadstrešnice, ki pa imajo |
| |rešeno odvodnjavanje na lastnikovo parcelo. |
| | |
| |Objekti – izhodiščne maksimalne tlorisne |
| |velikosti: |
| |C2/1 = 3 X 12,00 X 9,00 m, |
| |C2/2 = 5 X 12,00 X 9,00 m, |
| |C2/3 = 3 X 12,00 X 9,00 m, |
| |C2/4 – Treppova vila = 23,00 X 19,70 m – |
| |obstoječe. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Stopnja |FI (faktor izrabe) = največ |
|izkoriščenosti |1,80, |
|zemljišča, |FZ (faktor zazidljivosti) = največ 0,80, |
|namenjenega |DZP (delež zelenih površin) = 15 %. |
|gradnji |Poleg upoštevanja faktorjev se velikost |
| |objekta določi z upoštevanjem: |
| |– odmik od sosednje meje parcele namenjene |
| |gradnji, |
| |– glede na dejavnost opredeliti potrebne |
| |notranje prometne površine, kot so |
| |parkirišča za osebna in dostavna vozila, |
| |obračališča, |
| |– odmike potrebne za požarno varnost. |
| |Izhodiščni gabariti so v grafičnih podlagah. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |Obstoječa Treppova vila ohranja višinske |
| |gabarite (K+P+N+M). |
| |Višine novozgrajenih objektov so lahko |
| |pritličje, nadstropje in delno izkoriščeno |
| |podstrešje (brez kolenčnega zidu) - P+N+dM |
| |in so nižji od Treppove vile, kjer najvišja |
| |točka (sleme ali atika) ne presega kote |
| |venca oziroma napušča vile. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |Oblikovanje strehe sledi zasnovi okoliških |
| |objektov domačij. Na celotnem območju so |
| |dovoljene ravne strehe (nepohodna streha z |
| |naklonom 2°–10°). |
| |Poleg tega so dovoljene: |
| |– streha je lahko dvokapnica ali enokapnica, |
| |lahko tudi sestavljena z naklonom od 3°–35°, |
| |– lahko je kombinirana z zeleno streho z |
| |naklonom 2°–10°. |
| |Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
| |Na enokapne strehe nižjega naklona s |
| |primerno orientacijo je priporočljiva |
| |namestitev sončnih kolektorjev ali |
| |fotovoltaike. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Oblikovanje |Ureditev odprtih površin ter vrta vile mora |
|objektov in |ohranjati in poudarjati osno kompozicijo |
|odprtih površin |celote in zagotoviti vili primeren |
| |prostorski okvir. Parkiranje za potrebe vile |
| |se uredi na lokaciji gospodarskega dvorišča |
| |ter odstranjenih gospodarskih objektov na |
| |severni strani. |
| |Vsi posegi v območju vile z vrtom morajo |
| |biti predhodno usklajeni s pristojno službo. |
| |Oblikovanje novo načrtovanih objektov |
| |oziroma horizontalna in vertikalna členitev |
| |fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in |
| |drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni |
| |in poenoteni po celi fasadi. |
| |Fasada proti javnemu prostoru – cesti se |
| |oblikuje kot glavna fasada. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Prednost naj imajo materiali, ki |
|barve |zagotavljajo primerno energetsko |
| |učinkovitost, so trajni in z lahkim |
| |vzdrževanjem. |
| |Znotraj enote naj bo uporabljena poenotena |
| |vrsta materiala. |
| |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
| |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. Avtor objekta izbere barvno |
| |kompozicijo v spektru, ki je kompatibilen in |
| |neagresiven do varovanega objekta Treppove |
| |vile. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Nezahtevni in |Nezahtevni objekti: |
|enostavni objekti|– transparentne ali zelene ograje: višina |
| |max. 1,60 m, lahko so postavljene na mejo |
| |parcele namenjene gradnji. |
| |Enostavni objekti: |
| |– urbana oprema: |
| |– kolesarnica z nadstreškom, površina do 15 |
| |m2, višina nadstreška do 4 m, merjeno od |
| |terena (dostop, dovoz) do kapi. |
+-----------------+---------------------------------------------+
18. člen
V vseh enotah urejanja so skladno z ureditveno zasnovo območja dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije:
– nadstrešnice večjih dimenzij kot manj zahtevni objekti,
21410 mostovi in viadukti (podporne in oporne konstrukcije),
21120 ceste in javne poti,
21110 cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča,
21520 pregrade in zidovi,
21530 dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi,
22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
12740 druge nestanovanjske zgradbe, ki niso uvrščene drugje (transformatorske postaje, sistemi in naprave fotovoltaike).
19. člen
(1) Obstoječi objekti v stabilnem gradbeno-tehničnem stanju se lahko tekoče vzdržujejo, kolikor namenska raba ustreza pogojem tega odloka. V primeru večjih obnovitvenih del, investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, dozidav, nadzidav, sprememb namembnosti je potrebno objekt prilagoditi zahtevam tega odloka.
(2) Kompleksne ureditve lokacij obstoječih objektov, kjer je načrtovana nova gradnja, se predhodno opravijo rušitve obstoječih objektov.
20. člen
(1) V vseh enotah urejanja so dovoljeni nezahtevni objekti:
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti:
– kiosk oziroma tipski zabojnik,
– spominska obeležja,
– prijavnica.
(2) Poleg nezahtevnih so dovoljeni še naslednji enostavni objekti:
– pomožni infrastrukturni objekti:
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja.
21. člen
(postavitev objektov)
(1) Objekti v območju OPPN se bodo navezovali na obstoječe in načrtovano cestno omrežje.
(2) V grafičnih prilogah so podana izhodišča za formiranje parcel namenjene gradnji in orientacije z izhodiščnimi tlorisnimi gabariti načrtovanih objektov.
(3) Praviloma so objekti postavljeni vzdolžno vzhod–zahod ali pravokotno na to os.
(4) Velikosti objektov v grafičnih prilogah so maksimalne za predlagano postavitev. V območju A1 in A2 je nujno ohraniti predpisan odmik od osrednje napajalne ceste, kot ga določata obe regulacijski liniji. Investitor se z objektom prilagodi eni teh liniji.
(5) Odmiki med posameznimi porabniki naj bodo minimalno 5,00 m od meje parcele namenjene gradnji. V C2 so lahko odmiki manjši, in sicer 3,00 m.
22. člen
(združevanje in ločevanje objektov)
(1) Objekti na posamezni parceli namenjeni gradnji imajo enovit podolgovat gabarit. Znotraj območja v ureditvenih enotah A1, A2, A3 in B, ki ga zamejuje cestno omrežje, se posamezni objekti (na različnih parcelah namenjenih gradnji) lahko poljubno združujejo. Pri tem je smiselno ohraniti vsaj dva ločena uvoza v ta kompleks.
(2) Poleg združevanja je možna tudi delitev enovitega podolgovatega gabarita v dva ali več ločenih objektov, tako da se ohranja geometrija kot ga določa enovit podolgovat objekt. Med posameznimi objekti ali njihovimi deli se smiselno uredijo vmesna dvorišča ali manipulacijske površine.
23. člen
(zunanje ureditve)
(1) Dovozi do objektov in vhodi so orientirani glede na priključevanje na cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo cesti, na katero se priključujejo. Glavni vhodi so vezani na glavne in osrednje ceste. Ostali dopolnilni vhodi so lahko, na katerem koli mestu na vzdolžnih fasadah. Vhodi so vezani na programsko, funkcionalno in uporabniško strukturo v posameznem objektu.
(2) Proste površine ob objektih so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi parkovnih ločnic med uporabniki.
(3) Zasaditev na cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah. Zaradi poteka infrastrukturnih vodov se ob cestah ohranja zeleni koridor zasajen s travo ali drugo primerno zasaditvijo. Na južni strani območja se ob krožni povezovalni cesti izvede gostejša zelena bariera.
(4) Ograje so dovoljene. Vsaka enota se lahko ogradi z žično ograjo višine za potrebe fizičnega varovanja. Postavitev medsoseskih ograj je lahko na meji parcel namenjene gradnji med uporabniki prostora.
(5) Raščen teren je relativno izravnan, zato je izjemoma možna gradnja opornih zidov. V primeru višinskih razlik terena med gradbenimi parcelami se lahko izvedejo z izravnavanjem do 120 cm razlike sosednjih parcel.
(6) Zaradi tehnoloških zahtev zunanjih deponij, ali ograjevanja tehnoloških naprav se postavijo polni delilni zidovi do višine 2,0 m oziroma do tehnološko predpisane višine. Delilni zidovi se lahko postavijo do posestne meje med posameznimi uporabniki prostora. Delilni zidovi se ne postavljajo v območje preglednosti cestnih priključkov (internih, skupnih ali javnih cest).
(7) Nadstrešnice nad parkirišči, kolesarnicami in zbirnimi ploščadi za odpadke se lahko postavijo na polni obodni zid, kjer se višina prilagodi namenu.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
24. člen
(splošno)
(1) Gospodarska javna infrastruktura (GJI) se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Napajanje obstoječih in načrtovanih objektov se izvaja preko omrežja minimalne komunalne oskrbe, ki vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
25. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanja obstoječega prometnega skeleta. Zasnova obstoječe in načrtovane upošteva dobro dostopnost in pretočnost cest z navezavo na dolgoročno predvidene prometnice širšega območja, kot sta severna obvoznica in skozi IPC Brezina glavna dovozna cesta.
(2) Obstoječi objekti in zgrajeno cestno omrežje se napaja iz lokalne ceste Brežice (LC 02 4661 Šentlenart–Glogov Brod) preko Brezine v smeri Krško–Glogov Brod. Ta cesta je glavna dovozna cesta celotnega območja IPC Brezina. Na to cesto se na zahodni strani navezuje pravokotno ležeča osrednja napajalna cesta, ki se danes zaključuje s krožiščem ali obračališčem.
26. člen
(načrtovane ceste)
(1) Obstoječa glavna cesta območja IPC Brezina se izven obravnavanega območja na vzhodni strani rekonstruira do ceste Brezina. Na zahodni strani se podaljša na južnem robu vodnih površin do ceste za smer Krško. Zgrajen del ceste je širine 7,00 m z dvostranskim hodnikom za pešce. V takih gabaritih se izvede tako rekonstrukcija na vzhodu, kakor tudi podaljšanje na zahodnem delu.
(2) Osrednja napajalna cesta s krožiščem je osnovna za izgradnjo cone, ki je izvedena v širini 6,50 m in dvostranskim pločnikom.
(3) Zaradi boljše pretočnosti in fleksibilne izrabe prostora znotraj plansko določeni stavbnih zemljišč se osrednja napajalna cesta nadgradi z zahodnim krakom dovozne obvozne ceste širine 7,00 m, ki omogoča delu objektom dostavo iz vzhodne in zahodne strani. Na zahodnem delu je iz ceste možen dostop do vodnih površin za vzdrževanje in nadzor.
(4) Na severni strani IPC Brezina se preko obstoječega krožišča (na parceli 323/5, k.o. Brezina) izvede krožna cesta, ki omogoča dostop dovoz predvidenim objektom in v nadaljevanju navezavo na severno obvoznico. Krožna cesta je širine 7,00 m.
(5) Na krožno cesto priključujemo povezovalno cesto iz severnega zalednega dela Brezine. Povezovalna cesta je širine 5,50 m.
(6) Na to povezovalno cesto se na severni strani priključuje interna povezovalna cesta za območje blagovnih rezerv širine 6,50 m.
(7) Na južni strani območja v enoti urejanja A3 Brezina jug – „KZ“ je za celotno cono Brezina načrtovan nakladalni plato on obstoječem industrijskem tiru. Do platoja je načrtovana nova južna povezovalna cesta širine 7,00 m. Povezovalna cesta se priključuje na glavno dovozno cesto ob obstoječem industrijskem tiru, na južnem delu pa se cesta rekonstruira in vzporedno podaljša do obstoječega cestnega priključka.
27. člen
(izvedba cest)
(1) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in kjer so predvideni s hodniki za pešce so na meji izvedeni z dvignjenimi betonskimi robniki.
Vse ceste v območju so zgrajene tako, da prenesejo osne obremenitve tovornih in komunalnih vozil.
(2) Vse ceste območja bodo opremljene z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj in speljan v obstoječ odvodni kolektor, ki se izliva v površinsko vodo in s podaljšanjem v naravni odvodnik na jugozahodni strani.
(3) Cestni skelet omogoča, da imajo vsi načrtovani objekti napajanje vsaj iz ene strani. Nekatere lokacije imajo možnost priključevanja iz dveh smeri. Notranje prometne površine se načrtujejo glede na logistično tehnologijo. Notranje interne ceste morajo biti dimenzionirane za potrebe dostopnosti, manipulacije in za zagotavljanje ustreznega števila parkirnih mest in intervencijskih poti.
(4) Notranje interne ceste so praviloma locirane vsaj iz dveh strani objekta. Notranje ceste je možno znotraj posamezne parcele namenjene gradnji ali med sosednjimi gradbenimi parcelami interno povezati na nivoju terena ali pod objektom v konstrukcijskem rastru.
(5) Kolikor se v fazi projektiranja določijo varnostne, tehnološke ali tehnične zahteve, lahko vsak objekt funkcionira prometno ločeno preko skupnega priključka na eno od osnovnih cest območja IPC Brezina.
28. člen
(mirujoči promet)
(1) V območju OPPN se za potrebe parkiranja uredijo parkirne površine v sklopu posamezne parcele namenjene gradnji glede na podrobno namensko rabo in dejavnost objektov.
(2) Izhodišča za ureditev parkirnih površin so razvidna iz grafičnih prilog. Za potrebe parkiranja je možno urediti parkirišče tudi na lokaciji objekta ali njegovem delu na nivoju pritličja.
Pri izdelavi projekta za gradbeno dovoljenje se glede na podrobno namensko rabo v objektu po posameznih uporabnikih izračuna potrebno število parkirnih mest.
(3) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
– druge upravne in pisarniške
stavbe 1 PM/30 m2,
– industrijske stavbe (več kot 200
m2) 1 PM/40 m2,
– industrijske stavbe
(ločene tehnološke en ote do 200 1 PM/25 m2, vendar ne manj
m2) kot 3 PM,
– rezervoarji, silosi, skladišča
(s strankami) 1 PM/100 m2,
– rezervoarji, silosi, skladišča 1 PM/2 zaposlena v izmeni,
(brez strank vendar ne manj kot 3 PM,
– rezervoarji, silosi, skladišča
(razstavni in prodajni prostori) 1 PM/50 m2,
– stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo 1 PM/20 m2,
– trgovske stavbe (vseh velikosti)1 PM/30 m2, vendar ne manj
kot 5 PM,
– stavbe za druge storitvene PM/30 m2, vendar ne manj
dejavnosti kot 3 PM,
– gostilne, restavracije, 1 PM/6 sedežev in 1 PM/
točilnice, bari tekoči meter točilnega
pulta, vendar ne manj kot 4
PM,
– hotelske in podobne stavbe 1 PM/2 postelji,
– stavbe za kratkotrajno
nastanitev 1 PM/1 sobo,
– športne dvorane 1 PM/30 m2 uporabne
površine,
– večnamenske dvorane (fitnes,
fizioterapije) 1 PM/20 m2,
– stavne za izobraževanje 5 PM/na oddelek,
– stavbe za kulturo in razvedrilo 1 PM/na 5 sedežev,
– stavbe bank, pošt, zavarovalnic PM/30 m2 uporabne
površine,
– večstanovanjske stavbe PM/na stanovanje.
(4) Kolikor glede na dejavnosti v posamezni urejevalni enoti investitor ne more zagotoviti potrebnega števila parkirnih mest po izračunu, objekt ne more doseči maksimalnih tlorisnih in višinskih gabaritov.
29. člen
(pogoji cestno prometnih ureditev)
(1) Obstoječa dovozna cesta se mora na področju, ki posega v OPPN B-26-1 Polje SZ, opremiti s hodnikom za pešce in primerno javno razsvetljavo.
(2) Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
(3) Vse peš površine morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov.
(4) Meteorna voda s cest se mora speljati preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
(5) Parkirišča morajo biti ločena od javne ceste oziroma hodnika za pešce z zelenico širine najmanj 1,60 m.
(6) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(7) Vsi objekti morajo biti od zunanjega roba cestnega telesa javne ceste oddaljeni najmanj 5,0 m oziroma, kjer je določena regulacijska linija v grafičnem delu se izključno upošteva regulacijska linija.
(8) Zaradi preglednosti križišč se mora zagotavljati in omogočati varno in nemoteno vključevanje prometa. V preglednem delu trikotnika ceste se ne dovoli graditi objektov, saditi drevja, grmičevja ali postavljati predmete, s katerimi bi se zmanjšala preglednost ceste.
(9) Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo.
(10) Za celotno področje naj se določi enoten sistem ureditve zgornjega ustroja vseh javno prometnih površin. Dimenzije prečnih profilov oziroma minimalne širine prometnih površin so določene v grafičnih prilogah.
(11) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh površinah je dopustno oglaševati z napisom podjetja, znakom podjetja, nalepkami, zastavami in simboli podjetja, izdelka, storitve ali podobno. Plakatni stebri in objekti za oglaševanje začasnega namena se lahko namestijo na gradbene ograje objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje in na javnih površinah, za katere občina poda soglasje. Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(12) Območje je zaposlitveno jedro brez bivalnih površin in zato ima skromne zelene površine, ki nastopijo kot ločnice v prostoru. Svojim oblikovanjem tvorijo urejenost in preglednost območja. Ob javnih prometnicah se uredijo zeleni pasovi z nizko zasaditvijo, ki omogočajo dobro preglednost pri vključevanju na cestni promet. Ostale proste zelene površine se parkovno uredijo, ki s svojo zasaditvijo poudarjajo peš dostope in vhode v objekte.
(13) Na prostih zelenih in tlakovanih površinah se po potrebi postavi urbana oprema, prostorska informatika in reklamni panoji, vendar tako, da ni zmanjšana prometna varnost. K postavitvi urbane opreme, prostorske informatike ter reklamnih panojev ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste ter občinske službe. Na drogove javne razsvetljave niso dovoljene obešanke.
VII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
30. člen
(splošno)
(1) Pri pripravi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki. Za vso gospodarsko javno infrastrukturno novogradnjo, morebitne prestavitve in gradnjo priključkov je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozov k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je potrebno vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Obstoječe in novozgrajene stavbe se priključijo na gospodarsko javno infrastrukturo. Posamezen investitor lahko zagotovi minimalno komunalno oskrbo na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike. Za samooskrbne objekte se v projektni dokumentaciji (PGD) obdela alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike. Samooskrba je sprejemljiva takrat, ko se javne dobrine oziroma javna infrastruktura uporablja za druge namene in ne tiste, ki so definirani kot gospodarska javna služba.
31. člen
(1) Zgrajena infrastruktura v ali ob cestnih površinah glavne dovozne ceste Brezina, osrednje napajalne ceste in ceste ob železnici je obstoječa javna infrastruktura.
(2) Načrtovana infrastruktura v podaljšku osrednje napajalne ceste od obstoječega krožišča proti severu ter infrastruktura v južni povezovalni cesti bo primarno javno omrežje. Vse ostalo omrežje bo sekundarno ali pa sami priključki za načrtovane objekte.
(3) Podrobna razdelava nivoja in obsega primarne ter sekundarne javne infrastrukture s povezavami na ostala območja, kakor tudi faznost izvedbe se opredeli v programu komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo.
(4) V primeru, da posamezen investitor sam zgradi del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi, sklene z Občino Brežice pogodbo o opremljanju.
32. člen
(vodovod)
(1) Obstoječi objekti v IPC Brezina se napajajo iz javnega vodovodnega sistema. Preko novega povezovalnega voda se morajo oskrbovati z vodo tako obstoječi kot vsi predvideni objekti območja.
(2) Zgraditi se mora sekundarne vode in priključke za vse porabnike znotraj obravnavanega območja. Vsak objekt mora imeti svoj priključek s svojim odjemnim mestom, ki so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec vodovodnega omrežja ne vzdržuje in ne odčitava. Kolikor bo v objektu več poslovnih enot naj ima vsaka enota svoj glavni vodomer, oziroma lahko ima objekt en glavni vodomer za vsako poslovno enoto pa odštevalni vodomer za odčitavanje porabe vode vendar, morajo biti vsi vodomeri locirani v istem prostoru.
(3) Lokacija vodomernega jaška je lahko pred objektom tako, da se zagotovi:
– ločen prostor ob zunanji strani objekta, gledano s smeri priključnega voda in primerne velikosti, glede na število vodomerov,
– točen razpored (oštevilčenje skladno s št. poslovne enote), število in velikost vodomerov ob upoštevanju vseh predvidenih samostojnih uporabnikov in namena porabe,
– samostojno urejen stalen dostop za potrebe kontrole in vzdrževanja delavcev upravljavca vodovoda in uporabnikov,
– električno napajanje in primerna osvetlitev prostora ter telefonska linija za potrebe daljinskega odčitavanja.
(4) Sistem internega vodovodnega omrežja mora biti izveden tako, da ni možnih protipovratnih vplivov vode iz internega sistema v javni vodovodni sistem, kar mora razvidno v projektni dokumentaciji. Enako velja za interni sistem požarne varnosti.
(5) Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo vodovodnega omrežja za povezovalni vod, sekundarne vode in priključke ter hidrantno omrežje. Za potrebe gradnje objektov in prostorskih ureditev je potrebno prikazati podatke o predvideni porabi pitne vode in zahteve o požarni varnosti.
(6) Upoštevati je potrebno odmike objektov od vodov, in sicer:
– od glavnega vodovoda 4,00 m,
– od sekundarnih vodov in priključkov 3,00 m,
– do deponij z odpadnimi in škodljivimi snovmi najmanj 5,00 m,
– od ograj, opornih zidov in drugih arhitektonskih ovir najmanj 1,00 m.
(7) Gradnja vodovodnega omrežja lahko poteka fazno, vendar mora potekati istočasno in usklajeno z gradnjo objektov znotraj območja in ostalo komunalno infrastrukturo.
(8) Predvidena je vgradnja nadzemnih hidrantov.
(9) Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,20 m. Maksimalna globina jarka ne sme presegati 2,5 m nad temenom cevi. Odstopanje od maksimalne globine je dovoljeno le v izjemnih primerih, ki jih predvidi projektant v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda.
(10) Dno jarka mora biti pred polaganjem cevi pripravljeno s posteljico iz peska granulacije 0–3 mm, v debelini 10 cm.
(11) Pri projektiranju vodovodov se upošteva veljavna zakonodaja in tehnični predpisi za dimenzioniranje, vertikalna in horizontalna križanja ter zaščite cevi.
(12) V fazi izgradnje sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi vsi priključki objektov in vgradijo vodomerni jaški brez vodomerov. Za določanje lokacije priključkov morajo biti predhodno znane meje posameznih parcel in znana situacija zunanje uredite objektov.
(13) Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda.
(14) Vsa instalacijska dela na javnem vodovodnem omrežju izvaja upravljavec vodovoda.
33. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Vse obstoječe in na novo predvidene objekte v IPC Brezina je potrebno priključiti na obstoječi zbirni kanalizacijski kolektor, ki poteka pod obstoječo cesto in vodi na ČN Brežice. Kolikor ni mogoča neposredna priključitev, je potrebno do objektov izvesti sekundarno omrežje.
(2) Ponikovanje komunalnih odpadnih voda na območju OPPN ni dovoljeno, saj se območje nahaja na 3. širšem (vplivni) varstvenem pasu zajetij pitne vode v Glogovem Brodu ter v Brezini, kot ga navaja veljaven normativni akt za območje občine.
(3) Padavinske vode iz utrjenih povoznih površin je potrebno predhodno očistiti na lovilcu olj (vgradnja standardiziranega lovilca olj). Izpustno glavo meteornega kanala v odprti jarek potoka Struga je potrebno izvesti v naklonu brežine. Vznožje brežine in dno struge pod izpustom je treba zavarovati s kamnom na filterni podlagi. Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice. Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj v ponikovalnice ali v meteorno kanalizacijo območja.
(4) Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo kanalizacije za glavne, sekundarne vode ter posamezne priključke.
(5) Gradnja kanalizacijskega omrežja in potrebnih enot čiščenja lahko poteka fazno, vendar mora potekati istočasno in usklajeno z gradnjo objektov znotraj območja in ostalo komunalno infrastrukturo.
(6) Kanalizacijske cevi in jaški morajo biti iz vodotesnega materiala, kot je PVC, PEHD in podobno. Predvidi naj se ustrezna dimenzija jaškov z litoželeznim pokrovom. Nosilnost pokrova na jaških mora biti najmanj 40 t, na zelenicah pa najmanj 5 t. Revizijski jaški morajo biti vidni in stalno dostopni.
(7) Upoštevati je potrebno odmike objektov od vodov, in sicer:
– od osi glavne kanalizacije 5 m,
– od sekundarnih vodov in priključkov 3 m.
(8) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda. Varstvo voda je urejeno s priključitvijo na biološko čistilno napravo, na kateri se izvaja vzdrževalni nadzor. Celoten sistem komunalnih odpadnih vod se izvede v vodotesni izvedbi.
34. člen
(raba energije v stavbah)
(1) V skladu z veljavnim pravilnikom se v stavbah mora zagotoviti najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije.
(2) Nove stavbe je potrebno načrtovati in graditi kot energetsko varčne objekte, pri čemer je treba prilagoditi zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale, ki zagotavljajo primerno energetsko učinkovitost.
(3) Kot energetski vir na območju industrijske cone se uporabi zemeljski plin ali obnovljiv vir energije.
(4) Ogrevanje objektov in pripravo sanitarne vode je možno tudi z obnovljivimi viri energije, kot so:
– toplotne črpalke, uporabo podtalnice in zemeljske energije itd.;
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.
(5) Upravljavec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z veljavno zakonodajo zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenih pogojev in soglasja.
35. člen
(toplovodno omrežje)
(1) Na območju OPPN-ja ni toplovodnega omrežja. Obstoječi objekti imajo individualno urejeno ogrevanje. V sklopu tega OPPN-ja se ne načrtuje gradnja skupnih naprav z omrežjem.
(2) Kolikor uporabniki izrazijo interes se lahko povežejo in zgradijo skupno kotlovnice na biomaso, ki bi preko toplovodnega omrežja napajal nove in obstoječe objekte. Kotlovnice ali skupinske kotlovnice z zalogovnikom ali drugi energetski objekti se locirajo v sklopu predvidenih objektov.
36. člen
(ogrevanje)
(1) Za energetsko oskrbo obravnavanega območja je predviden zemeljski plin iz javnega plinovodnega omrežja v Brežicah.
(2) Na območju tega OPPN-ja je zgrajen del plinovodnega omrežja z delovnim tlakom 4 bari. Za napajanje celotnega območja tega OPPN-ja se načrtuje širitev plinovodnega omrežja po predvidenih cestnih povezavah. Širitev plinovodnega omrežja se lahko izvaja fazno.
(3) Novi objekti, ki ne načrtujejo uporabo obnovljivih virov energije za ogrevanje, se obvezno priključujejo na plinovodno omrežje.
(4) Nove stavbe je potrebno načrtovati in graditi kot energetsko varčne objekte, pri čemer je treba prilagoditi zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale, ki zagotavljajo primerno energetsko učinkovitost.
37. člen
(električno omrežje)
(1) Novi priključki vodi na obstoječe omrežje se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega odloka.
(2) Za priklop predvidenih objektov na elektroenergetsko omrežje bo:
– v primeru samostojnih merilnih mest za nove objekte potrebno zagotoviti možnost napajanja preko novih nizkonapetostnih razvodov iz obstoječih TP oziroma ob izkazani potrebi po večji priključni moči zgraditi novo TP v obliki individualnega objekta s pripadajočim SN kabelskim vodom in NN razvodi, do katerega bo možen stalen dostop z osebnimi avtomobili in gradbeno mehanizacijo.
(3) V primeru obstoječih lastniških TP z meritvami na SN nivoju, možen priklop predvidenih objektov, ki so v lasti istega investitorja, v sklopu skupnih meritev na SN nivoju.
(4) Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev in soglasje Elektra d.d. na projektne rešitve.
(5) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu.
38. člen
(TK omrežje)
(1) V območju OPPN-ja je obstoječe telefonsko omrežje.
(2) Novi priključki na sistem TK omrežja se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega odloka.
(3) Obstoječi objekti imajo TK priključke, katere je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po navodilih predstavnika skrbniške službe na kraju samem.
(4) Na območju OPPN-ja bo Telekom gradil najsodobnejšo optično telekomunikacijsko omrežje. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov.
(5) Za predvideno območje je potrebno izvesti projekt optičnih TK priključkov posameznih objektov na omrežje Telekoma Slovenije. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(6) Investitor objekta, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
(7) Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje – vtičnica 220 V).
39. člen
(javna in zunanja razsvetljava)
(1) Glavna dovozna cesta ter osrednja napajalna cesta do krožišča ima že izvedeno javno razsvetljavo. Vse notranje prometne površine območja morajo biti opremljene z zunanjo razsvetljavo, tako da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa.
(2) Vsi objekti morajo imeti zunanjo razsvetljavo objekta in parkirišča internega značaja.
(3) Pri načrtovanju se mora upoštevati mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja in predvideti okolju prijazne svetilke. Drogovi morajo biti enakega tipa, kot je obstoječe omrežje na tem območju.
(4) Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja (zaradi osvetljevanja gradbišča in območja OPPN v času obratovanja) naj se uporabi čim manjše število svetilk oziroma le toliko, kolikor jih je potrebno, da se še zadosti varnostnim potrebam. Uporabi naj se le popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe.
(5) Upoštevati je potrebno določene vertikalne in horizontalne odmike kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov.
(6) Pri projektiranju je potrebno upoštevati pogoje upravljavca javne razsvetljave.
40. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnike in odvažati na komunalno deponijo skladno z veljavnimi občinskimi normativnimi akti. Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju, je potrebno zbirati ločeno v posamezne frakcije v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja ekološkega otoka.
(2) V posameznih proizvodnih objektih bodo nastajale različne vrste odpadkov. Za vse povzročitelje odpadkov velja, da morajo upoštevati veljavno zakonodajo s tega področja ravnanja z odpadki.
(3) Tudi pri rušitvah, rekonstrukcijah ali vzdrževalnih delih, kjer se odstranjuje azbestna kritina ter material, ki vsebuje azbest, je potrebno ravnati v skladu z obstoječo zakonodajo.
(4) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi. Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu z veljavno zakonodajo in sledi napredku tehnike.
41. člen
(1) K projektu rušitev za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno obvezno priložiti Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Kolikor bodo v času rušitev posameznih objektov nastajali azbestni odpadki, je potrebno z njimi ravnati v skladu z veljavnimi tehničnimi pravili izvajanja del.
(3) Med gradnjo in med obratovanjem je potrebno ravnati z odpadki na celotnem območju v skladu s predpisanimi tehničnimi predpisi vključno s predpisanimi listinami.
(4) Vsa podjetja znotraj IPC Brezina se morajo vključiti v sistem zbiranja in odlaganja komunalnih odpadkov v Občini Brežice, na način kot je opredeljeno v občinskih normativnih aktih.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
42. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnja varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Skladno z zakonskimi določili se območje razporedi v IV. stopnjo varstva pred hrupom. IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki je bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine za proizvodnjo (IP in IG),
– na območju prometne, komunikacijske energetske in okoljske infrastrukture vse površine (P, E, O).
(3) Obravnavano območje je znotraj plansko opredeljene industrijske cone, ki je iz zahodne, severne in vzhodne strani že zgrajena.
(4) Investitorji na območju IPC morajo za obratovanje virov hrupa na območju urejanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Podlaga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je strokovna ocena vpliva načrtovane dejavnosti na obremenitev s hrupom, ki mora biti izdelana skladno z veljavnimi predpisi. Strokovna ocena opredeli ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij hrupa in ovire za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje.
(5) Znotraj območja urejanja so različne namenske rabe. Jugozahodni del območja je opredeljen kot območje centralnih dejavnosti, ki se stika z območjem namenjenim industrijskim površinam ali gospodarski coni. Na vzhodnem robu z namensko rabo CU leži spomeniško zaščiten objekt Treppova vila. Na severni in vzhodni parcelni meji je smiselna postavitev zelene bariere ali ustrezno visokega zemeljskega nasipa.
43. člen
(1) V skladu z zakonskimi določili varstva okolja morajo upravljavci posameznih virov hrupa na obravnavanem območju med izvedbo in obratovanjem z ustreznimi omilitvenimi ukrepi zagotoviti, da obremenitev s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori v okolici IPC Brezina ne bo presegala mejnih vrednosti kazalcev hrupa.
(2) Že v fazi izdelave projektne dokumentacije je treba pri umestitvi obratov in naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa upoštevati, da obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih vrednosti za vir hrupa. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne omilitvene ukrepe.
(3) Proizvodne obrate in ostale večje vire hrupa je smiselno umestiti v osrednji del območja IPC Brezina.
(4) Glavna vrata v posamezni obrat ter lokacije zunanjih virov hrupa (kompresorske postaje, klimati, izpuhi ...) naj ne bodo na tistih fasadah, ki so obrnjene neposredno proti najbližjim stanovanjski stavbam.
(5) Stroji, ki se uporabljajo na manipulativnih površinah (viličarji ...) morajo biti izdelani skladno s predpisi o zvočnih močeh strojev, ki se uporabljajo na prostem.
(6) Rušitev oziroma sprememba namembnosti stanovanjske stavbe Šentlenart 70, ki leži znotraj meje OPPN.
(7) V JZ robu območja OPPN leži kulturnovarstvena stavba Šentlenart 72. V neposredni bližini se predvidijo stavbe, kjer ne potekajo hrupne dejavnosti, na severni in vzhodni strani parcele je smiselna postavitev zelene bariere ali ustrezno visokega zemeljskega nasipa.
(8) Med izvajanjem ureditev in med gradnjo je potrebno upoštevati naslednje ukrepe:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro in na delavnike,
– transporte poti na območje ureditve morajo v največji možni meri potekati izven stanovanjskih naselij.
(9) Med obratovanjem dejavnosti na obravnavanem območju se povečujejo tudi obremenitve s hrupom ob dovozni cesti do območja IPC Brezina. S postopno gradnjo se bo povečeval promet po obstoječi lokalni cesti, kjer leži več stanovanjskih objektov. Pred polno zapolnitvijo območja vseh prostih kapacitet je potrebno zgraditi načrtovane obvozne ceste na tem območju in na njih preusmeriti večji del tovornega prometa iz IPC Brezina.
(10) Do realizacije obvoznice Brežice je možno graditi in polniti območje na delu, kjer je že zgrajeno infrastrukturno omrežje, kar je v tem OPPN-ju opredeljeno kot območje 1 JUG. Pred nadaljnjim polnitvam severnega dela območje 2 – sever se na podlagi spremljanja stanja določijo nadaljnji ukrepi. Zavezanec za izvedbo teh omilitvenih ukrepov je Občina Brežice in pristojno ministrstvo.
(11) Za zaščito preobremenjenih stavb je možna izvedba protihrupnih ali parcelnih ograj ter dodatne zaščite bivalnih prostorov. Preobremenjene stavbe in ukrepe za njihovo sanacijo se določi na podlagi rezultatov spremljanja obremenitve okolja s hrupom. Zavezanec za izvedbo spremljanja stanja ob lokalni cesti je Občina Brežice.
(12) Ko bo realizirano cestno omrežje (vzhodna obvoznica Brežice in navezovalna cesta Krško–Brežice), se bo emisija hrupa na cesti skozi Brezina zmanjšala. Izvedba teh cest je s strani varstva okolja pred hrupom najučinkovitejši ukrep. V tem primeru niso potrebni ukrepi navedeni v točki (11) tega člena.
44. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati zakonsko določenih mejnih količin vsebnosti snovi. Osnovne omilitvene ukrepe za zmanjšanje emisij onesnaževanj in toplogrednih plinov ter posledično zagotavljanje ustrezne kakovosti zunanjega zraka je potrebno izvajati med izvedbo posameznih posegov kot med obratovanjem dejavnosti na obravnavanem območju.
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z obnovljivimi viri energije.
(3) V tem OPPN-ju je v okviru posameznih dejavnosti predviden individualen način ogrevanja stavb in pridobivanja tehnološke toplote. Kot energetski vir je načrtovan zemeljski plin. V delu območja je plinovodno omrežje že zgrajeno.
(4) Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se predvidi vzpostavitev inovativnih sistemov za energetsko oskrbo stavb. Za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo.
(5) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo:
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. Ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja z odkritih površin v času gradbenih del: ukrep zahteva vlaženje transportnih površin, čiščenje vozil pri vožnji z območja na javne prometne površine, prekrivanje in vlaženje materiala pri transportu po javnih prometnih površinah;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;
– pri morebitni rušitvi obstoječih stavb z azbestno kritino je le to potrebno odstraniti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
45. člen
(varstvo voda)
(1) Na območju je dovoljena gradnja, ki načrtuje vse potrebne ukrepe za preprečevanja onesnaževanja voda v fazi izgradnje, v času obratovanja ali tehnoloških zamenjav v objektih. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje zakonsko predpisanih pogojev.
(2) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.
(3) V času gradnje se mora preprečiti onesnaženje vode potoka Struge in glinokopnega jezera s cementnim mlekom, olji, gorivi ali drugimi strupenimi snovmi. Med gradbenimi deli je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.
(4) Pri gradnji pa se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin, prav tako naj se uporablja brezhibna gradbena mehanizacija.
(5) Odvodnjavanje meteorne vode v potok Struga mora biti izvedeno tako, da se obstoječa stopnja poplavne ogroženosti ne bo poslabšala. V nadaljevanju izdelave projektne dokumentacije za objekte severnega dela območja IPC Brezina je smiselno pri dimenzioniranju meteorne kanalizacije izdelati Hidrološko hidravlično študijo glede na takrat izvedeno stanje.
(6) Na celotnem območju predvidenih del se smejo uporabljati le gradbeni in drugi materiali, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, predvsem organskih halogenih spojin s prednostnega seznama nevarnih snovi skladno z določili splošne vodne direktive.
(7) Poleg osnovnega elaborata organizacije gradbišča (izdela ga izbrani izvajalec gradbenih del), je potrebno v tem dokumentu še posebej obdelati in poudariti organizacijske in druge ukrepe v smislu varovanja podzemne vode med gradnjo ter izdelati poslovnik oziroma načrt sanacijskih ukrepov v primeru havarije oziroma dogodkov, kot je npr. razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal in vode. Za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebo ravnati skladno z določbami veljavnega pravilnika.
(8) Med gradnjo in obratovanjem IPC Brezina je potrebno upoštevati določila veljavnega normativnega akta o zavarovanju pitne vode na vrtinah in črpališčih in pravilnika za določitev vodovarstvenih območij. Celotno območje obravnavanega OPPN sodi v 3. širši (vplivni) varstveni pas – cona 3. V širšem (vplivnem) varstvenem pasu (cona 3) veljajo naslednji ukrepi:
– Gradnja objektov in opravljanje dejavnosti, ki ogrožajo kvaliteto in količino pitne vode, ni dovoljena.
– Predelava, skladiščenje in transport nevarnih snovi in lahkotečnih naftnih derivatov je dovoljena le, če so storjeni ukrepi za preprečitev izlitja v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti opremljena in zgrajena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.
– Prometnice, po katerih poteka motorni promet, morajo biti urejene tako, da onemogočajo ogrožanje podtalnice, označene z opozorilnimi znaki, hitrost pa mora biti omejena na 40 km/h.
– Uporaba pesticidov ni dovoljena oziroma je omejena skladno z utemeljitvami sanacijskega programa.
– Pri obdelovanju kmetijskih površin in delu v gozdu morajo biti izvedeni vsi ukrepi za preprečitev izlitja goriv ali olja.
– Ponikovanje odpadnih voda ni dovoljeno.
– Odlaganje odpadkov ni dovoljeno.
– Uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi ni dovoljena.
46. člen
(odmiki od vodnih zemljišč)
(1) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti skladno z veljavno zakonodajo o vodah, odmaknjeni 5 m od meje vodnega zemljišča potoka in jarkov potoka Struga in glinokopnih jezer.
(2) Za zmanjšanje vpliva na morfološke značilnosti južnega glinokopnega jezera, naj se podaljšanje glavne ceste IPC proti zahodu, na poteku po južnem robu jezera, izvede v nasipu. Nasip naj se sonaravno uredi in zasadi z avtohtono vegetacijo.
47. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.
(2) Viške izkopanih zemljin ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotoka in glinokopnih jezer. Začasne lokacije viškov zemljine morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(3) Lokacije odlaganja viškov izkopnega materiala ali gradbenega materiala je treba umestiti izven območij z večjo naravovarstveno vrednostjo (npr. prednostni ali drugi naravovarstveno pomembni habitatni tipi, vodna telesa, varovana območja, ekološko pomembna območja in naravne vrednote).
(4) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(5) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
(6) Za začasne prometne in gradbene površine ter začasne deponije gradbenega materiala naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Te površine morajo biti opredeljene (določene) pred začetkom izvajanja del. Uporabljati se smejo le tehnično brezhibna vozila in gradbena mehanizacija.
48. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na vplivnem območju OPPN (do 250 m) ni Natura 2000 območij in zavarovanih območij ali predlaganih zavarovanih območij.
(2) Na območju 100 m od meje OPPN ni ekološko pomembnih območij. Znotraj meje OPPN sta dve naravni vrednoti:
– NV Šentlenart – opuščeni glinokopi (ID 8454),
– NV Struga (ID 8336).
(3) Znotraj meje tega OPPN je skoraj celotno območje naravne vrednote NV Šentlenart – opuščeni glinokopi (ID 8454). Na vzhodnem robu naravne vrednote so površine nasute z izkrčenim rastjem.
49. člen
(nadomestni habitat)
(1) Zaradi izgubljenih pomembnejših delov NV Šentlenart – opuščeni glinokopi (dela vodnih površin in obrežne vegetacije) se bo uredil nadomestni habitat za ptice, dvoživke, plazilce, obvodne nevretenčarje ter izgubljene obrežne in močvirne vegetacije. V okviru ureditev se načrtujeta dve manjši lokaciji za nadomestni habitat na severnem delu NV in v osrednjem delu NV, med obema jezeroma. Skupna površina nadomestnega habitata tako znaša malo več kot 3.000 m2, od tega približno 1.840 m2 na severni lokaciji in približno 1.230 m2 na lokaciji med obema jezeroma. Nadomestni habitat naj ima predvsem mokrotni značaj. Lokacija nadomestnega habitata mora zagotoviti vse izgubljene lastnosti naravne vrednote.
(2) Za načrtovanje in ureditev omenjenega NH naj se izdelajo posebne strokovne podlage. Naročnik posebnih strokovnih podlag je Občina Brežice. Tudi za izvedbo nadomestnega habitata je zadolžena Občina Brežice.
(3) Stik vodnih površin z novim nadomestnim habitatom (severna lokacija) se uredi s pragom oziroma pregrado v zemeljski izvedbi, da bo preprečen vstop rib v nadomestni habitat. Globina nadomestnega habitata naj znaša okoli 0.5 m in naj vsebuje poglobitev, kamor se živali lahko umaknejo ob nizkih vodostajih. Uredi se tudi blag naklon brežin, najmanj v razmerju 1:3, zaželeno pa 1:5. Nadomestne habitate naj se ne ureja od 1. marca do konca meseca junija.
(4) Zaradi uničenja dela naravne vrednote naj se nadomestne habitate prednostno ureja pred ostalimi posegi (predvsem južni nadomestni habitat), oziroma sočasno z zemeljskimi deli oziroma ostalimi ureditvami na predvidenih parcelah.
50. člen
(ureditve v območju naravne vrednote)
(1) Območja NV Šentlenart – opuščeni glinokopi naj se ne ograjuje. Do vodnih površin naj se omogoči prost dostop.
(2) Podaljšanje glavne ceste proti zahodu naj se, na poteku po južnem robu manjšega glinokopnega jezera, predvidi v nasipu. Brežine nasipa naj se utrdi s sonaravnimi materiali in v čim večji možni meri zasadi z avtohtono vegetacijo.
(3) Gradbena dela na območju zelenih površin in v okviru podaljšanja glavne ceste proti zahodu (na poteku po skrajnem južnem robu manjšega glinokopnega jezera) naj se izvajajo izven razmnoževalnega obdobja rib, dvoživk in ptic območja, ki traja od 1. marca do 1. avgusta. Gradbena dela na teh območjih so torej možna od 1. avgusta do 29. februarja. Na ostalem območju OPPN omejitev gradnje ne velja.
(4) Predlagamo, da se v času gradbenih del v celoti odstrani prisotne tujerodne invazivne vrste. Invazivne vrste naj se odpelje na deponijo in ustrezno deponira.
(5) Obrežna vegetacija glinokopnega jezera naj se ohranja v največji možni meri. Poseganje v obrežno vegetacijo je dopustno le v okviru nujnih posegov. Po končanih gradbenih delih naj se z deli poškodovane površine ustrezno sanira na način, ki bo omogočal čim hitrejše naravno zaraščanje. Zasaditev naj se izvaja izključno z lokalno značilnimi vrstami.
(6) Na delih, ker je bila primarna vegetacija izkrčena, naj se zasadi nova, ki jo sestavljajo avtohtone vrste (jevša, topol, leska, breza in hrast).
51. člen
(spremljanje stanja na območju naravne vrednote)
(1) ZRSVN spremlja stanje ukrepov preko pregleda projektov v času izdaje soglasij. Strokovna organizacija spremlja uspešnost omilitvenih ukrepov.
(2) Investitor ali občina zagotovi nadzor s pooblastili usposobljenega strokovnjaka, da med gradnjo nadzira posege na območju naravnih vrednot. Nadzor se v času gradbenih del izvaja mesečno.
(3) Po izgradnji je potrebno preprečevati razrast invazivnih rastlin na celotnem območju OPPN, še posebej pa na območju naravne vrednote. Monitoring se izvaja 2x letno, v času vegetacijske sezone.
(4) Na območju NV Šentlenart se letno spremlja uspešnost zaraščanja avtohtone mokriščne vegetacije ter velikost in sestava populacij ptic, dvoživk in plazilcev. Spremljanje uspešnosti zaraščanja avtohtone mokriščne vegetacije in živalskih populacij naj traja vsaj tri leta. Po končanem monitoringu je potrebno ugotoviti ustreznost habitata in določiti morebitne dodatne omilitvene ukrepe. Monitoring izvaja strokovnjak biolog, katerega najame občina.
52. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Objekti in območja kulturne dediščine
Znotraj območja obdelave OPPN-ja je enota kulturne dediščine Treppova vila – Brežice EŠD 23268.
– Območje Brežice – Treppova vila (EŠD 23268) je potrebno v največji možni meri varovati pred poškodovanjem ali uničenjem, med gradnjo naj se čez objekt Treppove vile in njegovo vplivno območje ne načrtuje gradbiščnih in transportnih poti ter obvozov, lokacij viškov materiala, skladišč gradbenega materiala in podobno.
– Pri oblikovanju objektov centralnih dejavnosti znotraj vplivnega območja kulturne dediščine Brežice – Treppova vila (EŠD 23268) naj se upošteva prostorsko skladnost, arhitekturne značilnosti Treppove vile in njeno vizualno dominantnost – objekti naj ne zakrivajo pogledov nanjo.
– Vizualna zelena bariera na severni strani Treppove vile, ob glavni cesti, naj bo iz avtohtone vegetacije. Prav tako naj se avtohtona vegetacije uporablja za ozelenitev okolice predvidenih objektov in prometne infrastrukture na območju proizvodnih dejavnosti.
(2) Arheološke ostaline
– V primeru, da se na območju OPPN med izvajanjem posegov najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS. V tem primeru se na območju najdbe dodatno opravi t. i. dokumentiranje ob gradnji, ki ga z vpisi v gradbeni dnevnik izvaja izbrani izvajalec arheoloških del z ekipo (1 arheolog, 1 tehnik in po potrebi 2–3 fizični delavci).
(3) Podaljšanje glavne ceste proti zahodu naj se, na poteku po južnem robu glinokopnega jezera, izvede v nasipu. Brežine naj se uredi z avtohtonimi materiali in zasadi z avtohtono vegetacijo.
(4) Nadzor nad gradnjo izvaja investitor in ZVKDS.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
53. člen
(naravne omejitve)
(1) Znotraj območja so površinske vode, vendar obravnavano območje ni izpostavljeno poplavnim vodam. V tem delu industrijske cone ni visoke podtalnice. Prav tako ni območje izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.
(2) Brežice z okolico spada v IX. cono potresne ogroženosti, kar pomeni, da kar se potresa tiče območje je zahtevnejše. Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0.25 g.
(3) IPC Brezina leži na robu naselja Brežice ima cca 6510 prebivalcev. Predvideni objekti v območju urejanja ne bodo opravljali dejavnosti v vojnem času.
(4) Obravnavano območje ima izvedene glavne prometnice, po katerih poteka promet širšega območja in napaja predvideno gradnjo. Na ta cestni skelet se navežejo dovozne, interne in povezovalne ceste s potrebnimi parkirišči samo za vse obstoječe nadomestne ali novo načrtovane objekte.
54. člen
(požarna varnost)
(1) Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:
– z umestitvijo predvidenih objektov v prostor in načrtovanimi mejami so zagotovljeni potrebni odmiki od posestnih mej (5 m),
– kolikor se ne dosežejo potrebni odmiki med objekti ali njihovimi deli je potrebno izvesti ustrezne ukrepe, kar bo obdelano v PGD-ju za posamezni objekt,
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, se zagotovijo z zadostnim število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti.
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev.
(4) Zagotavljanje vode za gašenje je načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Osnove za projektiranje hidrantnega omrežja so:
– število in razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi hidranti in hidranti s stavbo ne sme biti večja od 80 m,
– premer hidranta mora biti najmanj DN 80,
– hidrantno omrežje ima Ø 100 mm,
– pretok v cevovodu je 10 l/s s pritiskom 2,5 Bara,
– hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli na sme preseči 3,0 m/s,
– hidranti so praviloma nadtalni.
(5) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
(6) Skladno s predpisi o zasnovi in študiji požarne varnosti je potrebno v projektu za gradbeno dovoljenje vključiti za požarno manj zahtevne objekte zasnovo požarne varnosti in za požarno zahtevne objekte študijo požarne varnosti.
X. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
55. člen
Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. Pred izgradnjo posameznih objektov je na nivoju terena v urejevalnih enotah možno urediti začasne manipulacijske in odprte skladiščne površine ali parkirišča do izgradnje objektov, predvidenih v tem odloku.
XI. ETAPNOST IZVAJANJA
56. člen
(1) Celotno območje se za potrebe varstva pred hrupom najprej deli na dva območja, in sicer:
– Območje 1 – JUG je popolnitev že delujoče IPC Brezina, ki je komunalno opremljena (GJI) in
– območje 2 – SEVER je nadaljevanje izgradnje IPC Brezina z dopolnitvijo GJI in povezavo na novo obvoznico Brežice.
(2) V besedilu tega odloka beseda etapa pomeni območje gradnje. Beseda faza pa pomeni del ali fazo gradnje posameznega objekta.
(3) Ureditve, zasnovane v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorja. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Najmanjša etapa je gradnja in ureditev parcele namenjene gradnji. Osnova za gradnjo posamezne etape je izvedba dovozne ceste ali njen del ter izvedba komunalne opreme s priključki za območje etape. Za posamezno etapo gradnje je potrebno zagotoviti dovoze, dostope, komunalno in energetsko infrastrukturo ter potrebno število parkirnih mest.
(4) Znotraj posamezne etape se gradnja posameznih objektov lahko izvaja fazno. Najprej del objekta z zaključenim programom, ki mu lahko sledijo druge faze do skupne velikosti predvidenih maksimalnih gabaritov. Do pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezno fazo objekta mora biti zagotovljena potrebna infrastruktura za delovanje posamezne faze kot samostojnega objekta.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
57. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– Pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameteri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če se prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
– Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
– V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti predvidenih objektov podani izhodiščno. Tolerance samih objektov so možni v razponu + 2% in -20%. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
58. Člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– investitor je dolžan z Občino Brežice skleniti dogovor o transportnih poteh v času gradnje za potrebe gradbišča,
– če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaževanja javne površine, jo mora investitor oziroma izvajalec očistiti in urediti v prvotno stanje,
– investitor oziroma izvajalec del je odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na javni površini ali bi povzročila škodo uporabnikom te površine.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHAJU VELJAVNOSTI OPPN
59. člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete urbanistične zasnove, arhitektonskega, okoljskega ter varstvenega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.
XV. KONČNE DOLOČBE
60. člen
OPPN IPC Brezina je skupaj z odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Brežice v času uradnih ur.
– S sprejetjem tega odloka za obravnavano območje prenehajo veljati določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Brežice PUP-UPB1 (Uradni list RS, št. 103/06, 77/09, 8/10, 47/11, 48/11 – popr., 14/12).
61. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
62. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-4/2011
Brežice, dne 8. aprila 2013
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.