Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za preložitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–Češnjica skozi Železnike ter ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v marcu 2013 pod številko projekta 2011/DPN-016 izdelal Urbis, d. o. o., Maribor.

(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občini Železniki.
(3) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se je postopek priprave tega državnega prostorskega načrta končal v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12).
(4) Oznake, navedene v 3., 6., od 8. do 13., 17., 20., 22., 23., 24., 25. in 28. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
(5) Oznake, navedene v 10., 21., 22. in 24. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz strokovnih podlag.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– preložitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–Češnjica od km 7,6 do km 8,6 (v nadaljnjem besedilu: obvozna cesta Železnikov);
– nivojska križanja na obvozni cesti Železnikov;
– ureditev struge in brežin Selške Sore od prereza S 13 do prereza S 166 in od prereza S 217 do prereza S 278;
– premostitveni objekti (mostovi v Ovčjo vas, v Racovnik, na Trnju, na pregradi) in prepusti;
– gradnja nasipa pri Dolenčevem jezu;
– gradnja suhega zadrževalnika Pod Sušo;
– preložitev (dvig) regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–Češnjica s potekom preko nasipa;
– preložitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–Češnjica na območju zadrževalnika;
– oporne in podporne konstrukcije;
– spremljajoče ureditve: rušitev objektov, ureditev obcestnega in obvodnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč, ureditev in prestavitev obstoječih hudournikov ter ureditev mlinščice;
– deviacije kategoriziranih cest in nekategoriziranih cest in poti;
– naprave za odvodnjavanje in čiščenje;
– prestavitev in ureditev objektov gospodarske javne infrastrukture;
– okoljevarstveni ukrepi.

(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrih občinah:
– k. o. Studeno (št. k. o. 2062): 1649/6, 530/3, 546/2, 546/3, 549/2, 1678/3, 516/2, 528/3, 1678/5, 1649/5, 570/4, 540/1, 829/4, 1650, 829/5, 530/1, 532, 543/1, 533/1, 501/2, 11/5, 1686/2, 546/1, 796/4, 533/3, 569/1, 515/1, 1648, 516/1, 1678/2, 549/1, 515/2, 569/3, 526/2, 528/1, 528/2, 1678/4, 11/20, 11/21, 815/2, 816/1, 1649/1, 1638/1, 806/1, 807/1, 570/1, 1649/3, 817/3, 806/3, 1649/4, 541, 807/3;
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 77, 124, 493/4, 490/8, 493/5, 75/3, 104, 199/3, 498/1, 353/3, 493/6, 194/8, 199/4, 521/1, 134/3, 105, 134/4, 13/1, 498/3, 500/1, 498/4, 86/6, 498/5, 709/9, 498/6, 129/1, 128/2, 128/3, 134/8, 129/3, 128/4, 191/15, 108/3, 129/4, 191/16, 609, 129/6, 120, 121, 493/1, 581/2, *293, 493/3, 123, 593/2, 199/1, 75/1, 191/9, 584/1, 661/1, 682/2, 696/15, 86/1, 194/6, 85/2, 353/1, 20/13, 650/24, 22, 510, 696/16, 194/7, 684/1, 134/1, 639/8, 78, 686, 86/2, 199/2, 30/3, 650/2, 719/22, 75/2, 197/4, 719/11, 584/2, 661/3, 650/3, 478, 684/2, 685/1, 696/1, 490/9, 126, 31/3, 610, 639/9, 709/5, 520/1, 127, 709/6, 730/1, 685/2, 498/2, 75/4, 347, 490/10, 642/1, 650/4, 114/1, 696/2, 520/2, 664/1, 86/4, 710, 661/4, 348, 502, 733, 709/7, 522/1, 189/4, 34/3, 584/6, 646, 191/10, 613, 500/2, 734, 688/1, 134/5, 520/4, 639/12, 699/1, 522/2, 116/1, 600/1, 134/6, 39, 661/7, 207, 688/2, 515, 639/13, 614, 128/1, 586/5, 197/9, 601/1, 731/3, 600/2, 700/1, 189/6, 615, 688/3, 34/5, 103/5, 107/1, 657/1, 719/17, 25/3, 189/7, 601/2, 27/1, 517, 600/4, 14/4, 700/3, 103/6, 699/4, *96, 116/4, 34/6, 108/1, 134/9, 14/5, 17/2, 25/5, 657/3, 700/4, 191/1, 712/3, 191/14, 638/1, 508, 491, 519, 191/2, 25/7, 665/11, 704/2, 707, 712/14, 712/5, 191/3, 118/5, 103/9, 665/8, 705/1, 14/7, 639/1, 665/9, 490/2, 705/2, 712/15, 590/1, 696/10, 639/2, 716/2, 191/4, 191/5, 582, 580/1, 696/5, 696/11, 590/2, 81/2, 40, 696/23, 19/5, 712/17, 74, 129/8, 708/1, 660, 484, 680/1, 581/1, 580/2, 82/2, 590/3, 494/1, 194/4, 683, 680/2, 130/2, 490/5, 709/1, 580/3, 593/1, 590/4, 482/2, 708/2, 110/1, 200, 682/1, 490/6, 596, 696/14, 85/1, 486, 433, 432/1, 434, 435, 432/2, 436, 437, 438, 724, 700/1, 427/44, 423/4, 428, 700/2, 439, 427/1, 709/1, 440/1, 709/2, 431;
– k. o. Zali Log (št. k. o. 2072): 445/1, 445/2, *128/1, *128/2, 480/20, 480/11, 480/12, 480/16, 480/17, 480/18, 521, 522, 520/2, 524, 543/3, *112, 526, 515, 516/1, 512/5, 512/6, 516/2, 519, 516/3, 868/4, 512/8, 543/45, 868/4, 520/1, 862, 479, 445/3, 470, 480/6, 480/7, 862, 480/10, 533, 480/8, 480/9, 480/13, 480/14, 480/15, 868/1, 480/19, 482, 480/2, 480/3, 480/4, 480/5, 862, 488, 511, 523, 489/1, 543/2, 512/1, 514, 489/2, 525, 527, 512/4, 528, 518, 868/1, 512/7, 543/46, 543/47, 485.
(2) Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi poplavne površine na območju suhega zadrževalnika na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 432/1, 432/2, 427/44, 428, 427/1, 709/1, 709/2, 431;
– k. o. Zali Log (št. k. o. 2072): 86/1, 86/2, *91, *92, 536/1, 871/7, 90, 536/2, 538/1, 529, 92, 491, 543/8, 538/2, 93, 538/3, 539/2, 480/1, 543/12, 483, 543/13, 95/1, 530, 95/2, 860, 88, 480/6, 443, 540/1, 861, 44, 480/7, 532, 466, 871/1, 862, 488, 89, 540/2, 480/10, 533, 480/8, 480/9, 543/1, 479, 468, 489/1, 543/2, 480/13, 38, 489/2, 79/2, 525, 480/14, 527, 480/15, 439, 871/8, 856/1, 528, 543/6, 490, 543/7, 512/5, 868/1, 79/6, 79/10, 539/1, 492, 79/8, 470, 512/7, 480/19, 543/9, 543/11, 482, 79/12, 94, 79/9, 543/12, 480/2, 79/13, 494, 543/46, 480/3, 440, 0, 543/58, 496, 543/14, 480/4, 543/47, 485, 98, 480/5, 85/1.
(3) Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi zemljišča ali dele zemljišč, na katerih se izvedejo rekonstrukcije, rušitve in gradnja gospodarske javne infrastrukture, s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
1. območja prestavitve vodov gospodarske javne infrastrukture:
a. telekomunikacijski vod:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 709/1, 425/1, 490/2, 696/15, 733;
– k. o. Zali Log (št. k. o. 2072): 543/18, 34, 862;
b. zamenjava cevi Ø40 s škatlastim prepustom 80 × 80 cm:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 719/13, 719/24, 197/1, 197/8, 198/2, 696/11, 197/4;
c. cestna razsvetljava:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 696/10, *96;
d. električni nizkonapetostni vod:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 128/1, 127, 710, 705/1, 584/2, 583, 584/2;
– k. o. Zali Log (št. k. o. 2072): 543/18, 543/58, 541/3, 856/1, 466, *90, 434, 436, *89, 439, 862;
e. električni srednjenapetostni vod:
– k.o. Železniki (št. k. o. 2071): 110/1, 520/1, 520/2, 519;
– k.o. Zali Log (št. k. o. 2072): 22/1, 27/1, 862, 34, 439, *89, 436, 434, *90, 466; 543/59, 543/18, 543/58, 541/3, 856/1, 44, 43, 41/3, 41/2, 23/2;
f. transformatorska postaja:
– k. o. Zali Log (št. k. o. 2072): 543/18;
g. zapornice:
– k. o. Zali Log (št. k. o. 2072): 856/1, 543/59, 543/18, 862, 34;
h. vodovod:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 127, 129/7, 75/4, 584/1, 650/24, 11/16, 696/1, 665/10;
– k. o. Studeno (št. k. o. 2062): 549/1, 1649/1, 1638/1;
i. telekomunikacijski optični vodi:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 114/4, 114/1, 696/14, 696/15;
j. predvidena kanalizacija:
– k.o. Železniki (št. k. o. 2071): 682/1;
– k.o. Studeno (št. k. o. 2062): 549/1, 1649/1;
2. območja odstranitve vodov gospodarske javne infrastrukture:
a. odstranitev električnega srednjenapetostnega voda:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 428, 432/1;
– k. o. Zali Log (št. k. o. 2072): 44, 38, 439;
– k. o. Martinj vrh (št. k. o. 2070): 926/4, 926/1, 926/2, 1121, 927/4, 1119, 927/1;
b. odstranitev telekomunikacijskega voda:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 709/1, 425/1;
c. odstranitev vodovoda:
– k. o. Železniki (št. k. o. 2071): 189/7, 189/4, 191/1, 191/5, 696/10, *96, 719/17, *98, 719/15, 129/7, 127, 130/2, 709/6, 118/6, 734, 118/5, 116/1, 75/4;
d. odstranitev kanalizacije:
– k. o. Studeno (št. k. o. 2062): 549/1, 1649/1.
(4) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel).

Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča na območju gradnje državne ceste so območja izključne rabe za prometno infrastrukturo, na katerih sta dovoljeni le gradnja in vzdrževanje cest ter s tem povezanih drugih ureditev;
– zemljišča na območju gradnje zadrževalnika, nasipov ter urejanjem brežin in strug vodotokov so območja izključne rabe za vodne ureditve, na katerih sta dovoljeni le gradnja in vzdrževanje vodnih objektov ter s tem povezanih drugih ureditev;
– zemljišča na območju obstoječih in preurejenih vodotokov so območja izključne rabe za vodne ureditve, na katerih so dovoljeni ukrepi za urejanje voda;
– zemljišča na poplavnem območju suhega zadrževalnika so območja omejene rabe. Spremeni se raba na parcelah št. 445/1, 445/2, *128/1, *128/2, vse k. o. Zali Log, ter na delih parcel št. 445/3 in 470, obe k. o. Zali Log, znotraj območja državnega prostorskega načrta; namenska raba se opredeli za območje kmetijskih zemljišč;
– zemljišča na območju prestavitve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(1) Preložitev regionalne ceste R2-403 odsek 1075 Podrošt–Češnjica poteka od km 7,6 s potekom po levem bregu Selške Sore do vklopa v traso obstoječe regionalne ceste v km 8,6. Preložitev se izvede v dolžini 1 000 m.
(2) Vertikalni in horizontalni elementi obvozne ceste se projektirajo z upoštevanjem projektne hitrosti 50 km/h.
(3) Pločniki za pešce se izvedejo od začetka posega do K1 (na levi strani ceste) ter do km 7,8 (na desni strani ceste) in od K3 do konca posega (na desni strani ceste). V križišču K2 se uredi obojestranski pločnik.
(4) Na obvozni cesti se izvedejo tri nivojska križišča: K1, K2 in K3.
(5) Na obvozni cesti se uredijo priključki do obstoječih objektov in zemljišč.
(6) Na obvozni cesti se umesti par avtobusnih postajališč.
(7) Na obvozni cesti se izvedejo naslednji objekti oziroma ukrepi za zaščito ob cesti:
– podporna zidova PZ1 in PZ2 na desni strani ceste;
– nadvišanje zidu PZ3 na desni strani ceste;
– podporna zidova PZ4 in PZ5 na levi strani ceste;
– objekt OZ6 na levi strani ceste – brežine se zavaruje z jeklenimi mrežami;
– oporni zid OZ7 na levi strani ceste;
– nadvišanje zidu PZ8 na levi strani ceste.

Vodne ureditve Selške Sore za povečanje poplavne varnosti širšega območja Železnikov so razdeljene na dve območji:
a) območje Železnikov, na katerem so predvideni ukrepi za povečanje pretočnosti in izenačitev dinamične značilnosti rečne struge. Ureditve se delijo na štiri odseke:
– odsek od Alplesovega jezu do Domela, vključno s preureditvijo Alplesovega jezu,
– odsek od Domela do Dermotovega jezu,
– odsek od obstoječega Dermotovega jezu do izpod Dolenčevega jezu ter
– vplivno območje Dolenčevega jezu;
b) območje suhega zadrževalnika visokih voda Pod Sušo z visoko pregrado, ukrepi za zadrževanje plavin (proda in peska) v zadrževalnem prostoru ter druge spremljajoče ureditve.

(1) Vodne ureditve obsegajo odsek od prereza S 13 do prereza S 52. Dolžina ureditvenega odseka je 1 100 m. Izvedejo se:
– poglobitev struge Selške Sore,
– izravnava padca dna struge,
– sonaravna ureditev struge,
– rekonstrukcija (znižanje) Alplesovega jezu.
(2) Sora se poglobi za 1 m, na območju Alplesovega jezu do 1,4 m. V prerezu S 21 in S 44 se pragova odstranita. Prag v prerezu S 21 se oblikuje v delno skledasti obliki.
(3) Izvede se enoten padec dna struge v nagibu 6,6 ‰. Oblikuje se dno širine 12 m do 14 m. Dno se utrdi s talnimi pragovi iz lesenih oblic, ki se dogradijo s kamnitim zavarovanjem na medsebojni razdalji 30 m. Pragovi se oblikujejo s plitkim podslapjem in znižanim osrednjim delom.
(4) Desna brežina se utrdi s skalnim zavarovanjem pod površino načrtovanega profila in prekrije z izkopanim materialom. Brežine in prehodi v dno se oblikujejo v skledasti obliki, z nakloni do 1:3. Površina nad zavarovanjem se zatravi in zasadi z drevesnimi in grmovnimi sadikami (vrba). Prehod na poplavno ravnico se zaobli. Na odseku med prerezoma S 45 in S 51 se desna brežina podbetonira z zložbo iz lomljenca v betonu.
(5) Leva brežina se izvede enako kot desna, ohranja se sedanja površina prereza. Pod obstoječo obrežno vegetacijo se čim bolj razčlenjeno vgradi skale. Posamezne večje skale se vgradijo na dno ob brežini tako, da skala tvori ribje zavetišče ali manjšo jezbico.
(6) Na odseku med prerezoma S 21 in S 30 se na zaledni strani dogradi visokovodni zid v višini od 0,2 m do 0,7 m.
(7) Med prerezoma S 29 in S 31 se podbetonira oba mostna opornika, objekta na parceli št. 829/5, k. o. Studeno, ter visokovodni zid na levem bregu.
(8) Alplesov jez se delno poruši in obnovi. Poruši se celotno prelivno polje do prodnega izpusta. Prodni izpust (desna stena in dno na izlivu) se sanira. Prelivno polje, širine 20,3 m do 22 m, se izvede na novo. Izvede se znižan preliv na koti 440,1 m nadmorske višine. Prelivno polje se izvede v dveh delih, in sicer območje z gibljivim prelivom (prelivno polje z zaklopko, ki jo uravnava utež), širine 10 m in višine 1,4 m, in fiksni del preliva, širine 6,3 m do 8,0 m. Površina fiksnega dela jezu se obda z leseno oblogo (poloblice, plohi). Ob desnem boku jezu se izvede ribja steza z 11 prekati. Višinska razlika med gladinami v posameznih prekatih je 0,3 m. Globina prekata je 0,8 m. Prehodi med prekati se izvedejo v cik-cak obliki. Prelivi med prekati so široki 0,4 m. Podslapje jezu se utrdi s skalami, ki se povežejo z betonom.

(1) Vodne ureditve obsegajo odsek od prereza S 52 do prereza S 106 Dolžina ureditvenega odseka je 1 008 m. Izvedejo se:
– poglobitev struge Selške Sore,
– izravnava padca dna struge,
– preoblikovanje pretočnega prereza,
– izenačitev višine krone zidov,
– ureditve na dveh mostovih (most v Racovnik, most v Trnje).
(2) Na celotnem odseku se struga poglobi do 1 m. Na območju pragov so poglobitve večje.
(3) Na celotnem odseku se izvede enoten padec v nagibu 6,6 ‰. Dno se utrdi s talnimi pragovi iz lomljenca v betonu. Pragovi se naredijo na mestih, kjer so že zdaj. Temeljeni so na 1,2 m pod niveleto in široki 1 m. Na osrednjem delu se pragovi znižajo v višini 20 cm in širine 4 m za prehod ribjega življa.
(4) Na celotnem odseku se preoblikuje pretočni prerez. Ob podpornih zidovih se izvede podbetoniranje minimalne širine od 1 m do 1,5 m. V terasi ob obeh zidovih se izvede dvostranski potek fekalne kanalizacije. Na mestih, kjer so jaški, se terasa razširi na širino do 2 m. Terasa se temelji vsaj 1 m pod načrtovanim dnom. Površina terase se izvede iz lomljenca v betonu. Na razdalji 30 m se v terasi naredijo vsaj 0,5 m globoke in prav toliko visoke bočne odprtine, namenjene ribjim zavetiščem. Na gorvodni strani ribjega zavetišča se vgradi večja skala, ki sega v poglobljen del pretočnega prereza.
(5) Na levem bregu med prerezoma S 96 in S 98 se obstoječi zidovi dvignejo. Izvede se obložni zid na vodni strani.
(6) Temelji obstoječega obokanega mostu v Racovnik se podbetonirajo do globine 1,5 m pod koto dna Sore. Most prevaja pretoke s stoletno povratno dobo z varnostnim nadvišanjem 98 cm.
(7) Stari most v Trnje se podre in nadomesti z novim, ki ohranja oblikovne značilnosti obstoječega. Zgradi se most širine 3,5 m z obojestransko kamnito ograjo debeline 0,3 m in višine 0,8 m. Svetla višina mostne odprtine v temenu loka je 4,2 m, razpetina loka znaša 11,70 m. Most prevaja pretoke s stoletno povratno dobo z varnostnim nadvišanjem 126 cm. Vozišče se asfaltira. Vidni deli mostu se izvedejo v kamnu.

(1) Vodne ureditve obsegajo odsek od prereza S 106 do prereza S 156. Dolžina ureditvenega odseka je 1 155 m. Izvede se:
– gradnja novega mostu v Ovčjo vas in začasna obvozna cesta,
– porušitev obstoječega Dermotovega jezu in gradnja novega na novem mestu,
– poglobitev struge Selške Sore,
– izravnava padca dna struge,
– gradnja opornih zidov ob desnem bregu,
– obrežna zavarovanja,
– podaljšanje mlinščice in
– ureditev hudournika 1 in hudournika 2.
(2) V prerezu S 111 se most v Ovčjo vas odstrani in zgradi novi na istem mestu, širine 8,4 m z obojestransko jekleno vroče cinkano ograjo za pešce višine 1,2 m. Svetla pravokotna razpetina mostu je 19 m, svetla višina pa od 4,1 m do 4,4 m. Most prevaja pretoke s stoletno povratno dobo z varnostnim nadvišanjem 143 cm. Vozišče se asfaltira.
(3) Ob mlinščici se zgradi začasna obvozna cesta širine 5 m v skupni dolžini 350 m. Načrtovana projektna hitrost je 30 km/h z lokalnimi omejitvami. Med gradnjo je mlinščica suha. Po končani gradnji se začasna cesta v delu, ki poteka po kanalu mlinščice, odstrani. Vzpostavi se prvotno stanje, v delu, ki poteka po obstoječi cesti, pa ostane.
(4) Obstoječ Dermotov jez v prerezu S 110 se poruši do podlage.
(5) Na celotnem odseku se struga poglobi do 3,8 m. V prerezu S 111 se izvede poglobitev od 2,6 m do 2,8 m, v prerezu S 127 pa od 1,2 m do 1,7 m. Oblikuje se dno širine 11 m med terasami, zunanja širina, vključno s podestoma, pa znaša 15 m.
(6) Na celotnem odseku se izvede enoten padec v nagibu 9,7 ‰. Dno se utrdi s talnimi pragovi iz lomljenca v betonu. Pragovi se naredijo na medsebojni razdalji 25 m, temeljeni 1,2 m pod dnom in široki 1 m. Na osrednjem delu pragov se izvede znižanje 20 cm in širine 4 m za prehod ribjega življa.
(7) Ob desnem bregu Selške Sore se od prereza S 107 do S 122 postavi oporni zid iz armiranega betona v debelini konstrukcije 0,5 m. Zid je temeljen z linijskim temeljem širine od 1,8 m do 2,5 m. Na vidni strani se obloži z delno klesanim lomljencem. Ob vznožju zidu se naredi terasa 1 m nad dnom Sore, širine od 1,3 m do 1,5 m, v katero se vgradijo odprtine za ribja zavetišča, ki se na gorvodni strani dodatno zaščitijo s skalami večjih dimenzij.
(8) Desna brežina nad novim Dermotovim jezom se zavaruje:
– od S 122 do S 127 z oblogo iz skal, ki se na stiku z dnom zložijo v obliki odbijačev (skalnih jezbic);
– od S 127 do S 135 + 10 m z oblogo iz lomljenca v betonu, ki se sidra v skalno podlago. Oblikovanje zložbe se prilagodi nagibu pobočja in stabilnosti pobočja nad zložbo;
– od S 135 do S 145 z oblogo iz skal;
– od S 145 do S 146 z oblogo iz lomljenca v betonu;
– ob vznožju brežine od S 146 do S 148 s skalami;
– od S 148 + 15 m do S 150 z oblogo iz lomljenca v betonu;
– od S 142 do S 145; desna polovica dna se izvede 0,5 m višje kot leva polovica dna. Stik obeh teras je iz lomljenca v betonu.
(9) V prerezu S 139 se izliv hudournika prilagodi novo oblikovani brežini.
(10) Na levem bregu med S 147 in S 150 se zid oziroma nasip obloži z lomljencem v betonu. Nad prerezom S 150 se nasip prestavi proti severu in zviša. Vznožje brežine se zavaruje s skalami.
(11) Ob podpornem zidu obvoznice, od prereza S 107 do S 142, se ob vznožju zidu naredi terasa iz lomljenca v betonu širine 2 m. V teraso se vgradijo odprtine za ribja zavetišča.
(12) V prerezu S 122 se zgradi nov Dermotov jez. Preliv (fiksni del) jezu se izvede na koti 461,3 m nadmorske višine, širine 8,8 m. Osnovna konstrukcija se izvede iz lomljenca v betonu. Zunanjost jezu se obleče v lesene poloblice. Preliv se izvede v nagibu 1:20. Ob usedalniku oziroma pod bočnim odvzemom v mlinščico se izvede prodni izpust širine 4 m. Prodni izpust se opremi z loputasto zapornico višine 0,8 m. Ob levem boku se izvede ribja steza s tremi prekati, višinske razlike po največ 0,3 m. Posamezen prekat je širok in dolg 2 m, globina prekata pod nastavljivim prelivnim robom je 0,8 m. Prelivi med prekati so široki 0,4 m. Ribja steza se prekrije s kovinsko rešetko. Vtok in iztok se izvedeta bočno na tok Sore. Na vtočni strani se doda tanjšo steno pod kotom 45° na tok Sore, da se prepreči vtok proda v ribjo stezo.
(13) V prerezu od S 122 do S 109 se mlinščica podaljša v dolžini 316 m. Normalni profil mlinščice se izvede v pravokotni obliki z dnom širine 3 m in višine 1,3 m. Mlinščica se izvede tik za desnim obrežnim zidom, vzporedno s katerim se izvede nižji zid višine od 1,7 m do 2 m, ki se temelji z 1,2 m širokim temeljem, 1 m pod dnom Sore. Debelina zidu je 0,5 m.
(14) Na novi mlinščici se naredita dva usedalnika:
– zgornji usedalnik, ki je z bočnim prelivom dolg 23,3 m, od tega je bočni preliv vtoka dolg 15 m. Bočni preliv se izvede na koti 461 m nadmorske višine. Zgornji usedalnik se izvede s poševnim dnom proti strugi Selške Sore. Širok je 3 m in visok do 3 m. Vrh usedalnika se izvede na koti 463 m nadmorske višine. Iz usedalnika se izvedeta dva izpusta, in sicer iztok v mlinščico dimenzij b/h = 3/1,2 m in prodni izpust nazaj v Soro dimenzij b/h = 3/3 m. Oba izpusta sta opremljena s tablasto zapornico na ročni pogon. Za dostop do pogona se izvede montažna kovinska konstrukcija z lesenimi podnicami;
– spodnji usedalnik je dolg 30,8 m. Tlorisna širina se spreminja iz b = 3 m na b = 5,3 m na priključku. Globina usedalnika je od 1,2 m do 2,5 m. Prodni izpust v Soro se izvede pred priključkom na obstoječ vtok v mlinščico. Izpust se opremi s tablasto zapornico.
(15) Ob mlinščici se postavi 1 m visoka ograja, ki preprečuje padec v mlinščico ali strugo Selške Sore.
(16) Nad prerezom S 113 se izvede prehod Prednje Smoleve čez mlinščico na koti 461,4 m nadmorske višine. Prehod se izvede kot armirano betonska konstrukcija trapezne oblike, z dnom širine 2,5 m in višino krila 1 m. Krila se izvedejo v nagibu 2:1. Debelina konstrukcije z oblogo je 0,4 m. Tik nad prečkanjem Smoleve se na levem boku mlinščice izvede 5 m dolg bočni preliv, na koti 461,1 m nadmorske višine.
(17) Na hudourniku 1 se izvedejo naslednja dela:
– struga v prerezu H1_5 in H1_6 se očisti, na podlagi projektantskega nadzora se določi, ali je treba preliva obeh pragov sanirati. V primeru sanacije se izvedeta nova preliva na obeh pragovih iz lomljenca v betonu. Kote prelivov se ohranijo na obstoječih kotah. Podslapji obeh pragov se utrdita z oblogo iz lomljenca v betonu, na odseku 5 m dolvodno od obeh pragov;
– od prereza H1_5 do prereza H1_3 se dno in brežina struge obloži z lomljencem. Izvede se struga širine 1 m v dnu in brežine v naklonu 1:1,5. Strugo se na prepust v prerezu H1_3 priključi čim bolj pravokotno;
– dno prepusta med prerezoma H1_3 in H1_2 se obloži z lomljencem v betonu skupne debeline 0,4 m. Obstoječe dno se očisti in poglobi na dolvodnem robu. Pod prepustom se ureditev struge naveže na ureditve v sklopu ureditve Dolenčevega jezu. Prepust prevaja pretoke s stoletno povratno dobo brez varnostnega nadvišanja.
(18) Na hudourniku 2 se od prereza H2_1 do izliva v Soro obstoječa cev zamenja s pravokotnim prekritjem B × H = 80 cm × 80 cm. Prekritje prevaja pretoke s stoletno povratno dobo z varnostnim nadvišanjem 20 cm. Na zračni strani zidu ob Sori se izvede dvojni jašek 2 × 1,5 m × 1,5 m. Jašek tik ob zidu se opremi s protipovratno loputo. Izliv hudournika 2 od jaška skozi zid v Soro se zamenja s cevjo Φ100 cm. Kota dna izpusta se izvede na sedanji koti, izlivni del cevi se položi v čim ostrejšem kotu glede na vzdolžno os Sore.
(19) Med prerezoma S 19 in S 20 se naredi drenažni zajem pobočnega izvira in se ga spelje pod novo mlinščico v strugo Selške Sore.
(20) V km 1,9 + 68 (km Selške Sore) se naredi grbina na obstoječi regionalni cesti (po tehnični specifikaciji za ceste 03.800) in uredi izpust skozi obstoječo ograjo v Soro.
(21) V km 8,5 + 76 (km obvozne ceste Železniki) se izvede znižan robnik hodnika za pešce na koto desnega roba vozišča v dolžini 3 m. Hodnik za pešce se izvede s prečnim sklonom 2 %, s padcem proti Selški Sori (skupna dolžina izpusta je 5 m).

(1) Med prerezoma S 156 in S 161 se naredi zadrževalnik proda 4, ki je zasnovan s poglobitvijo in širitvijo struge Sore. Poglobitev se izvede do kote 467,5 m nadmorske višine, širitev struge ob normalnih vodostajih je od 25 do 30 m. Prostornina zadrževalnika proda je 3 600 m3 do 4 000 m3. Desna brežina se na območju stalne gladine utrdi s skalami. Gorvodni zaključek se izvede v obliki skalne drče, ki se sidrajo z lesenimi piloti. Nagib drče je 1:3, ob desnem boku se izvede v še bolj položnem nagibu (1:6). Oblikujejo se tolmuni za prehod vodnega življa.
(2) Obstoječ Dolenčev jez se preuredi. Ohrani se bočna oblika, ki prehaja v zaokrožen del ob desnem robu. Celotna konstrukcije ima tlorisno obliko zrcalne slike črke J. Osrednji del jezu se izvede kot masivni del iz betona, ki se mu doda do 30 % skal. Jez je širok 3,8 m. Kota preliva je na 469,1 m nadmorske višine. Zgornji del jezu se izvede iz plohov debeline 0,1 m, ki se na zgornjem robu zaščitijo z deblom. Čelna stran preliva se obdela z debli. Jez se izvede v izgledu starega kaštnega jezu. Na jezu sta ob desnem in levem boku predvideni dve nižji prelivni polji. Preliv ob desnem boku je poglobljen za 0,3 m, vtok na preliv pa je na koti 468,95 m nadmorske višine. Preliv je širok 3,7 m na spodnji strani in 5 m na zgornji strani, obloži se s poloblicami. Ob levem boku se izvede preliv tik ob drči. Globina preliva je 0,5 m. Na gorvodni strani je priprt s tramovi do kote jezu 469,10 m nadmorske višine.
(3) Ob levem boku jezu se naredi drča iz skal v betonu. Poševna dolžina drče je 23,5 m, širina 4 m. V drči se oblikuje pet tolmunov globine vsaj 0,5 m. Prelivne višine med posameznimi tolmuni so 0,3 m. Vtok v zgornji tolmun je omejen s prelivom na koti 468,8 m nadmorske višine. Na tej koti se iz skal oblikuje prelive v največ polovični širini drče. Poglobljeni deli prelivov med posameznimi tolmuni so široki do 80 cm. Drča se v celoti izvede iz skal v betonu. Bočna stena drče se izvede iz armiranega betona, ki se na vidni strani obloži s skalami.
(4) Med drčo in levim bokom sedanjega jezu se naredi ploščad na koti 470,1 m nadmorske višine, ki se spušča vzporedno z drčo. Površina ploščadi se oblikuje v obliki štirih stopnic z višinsko razliko 0,5 m (širina stopnice je 0,8 m). Ploščad je iz lomljenca, položenega v armirani beton.
(5) Ob levem boku današnjega jezu se preuredi izlivni odsek hudournika 1. Ureditev se izvede na odseku od prepusta na sprehajalni poti do novega izliva v Soro. Dno hudournika se izvede v širini 4 m in se utrdi s tremi lesenimi pragovi in srednje gladko oblogo dna. Desna brežina se obloži s poravnanimi skalami. Leva brežina se delno zasuje. Spodnji del brežine se utrdi s skalami, zgornji del pa humusira in zatravi. Širina obloge je do 2 m. Iztok v Soro se oblikuje preko 0,3 m visokega pragu, ki je izveden v podaljšku stene drče. Tik pod izlivom je predviden odbijač iz skal v betonu.
(6) Med zadrževalnikom proda 4 in regionalno cesto Češnjica–Podrošt se naredi visokovodni nasip, ki se začne prečno na dolino v prerezu S 164, prečka regionalno cesto, se pri prerezu S 163 obrne in poteka vzporedno z regionalno cesto do izpod Dolenčevega jezu. Kota krone nasipa pri prerezu S 164 je 474 m nadmorske višine in pri Dolenčevem jezu 472,5 m nadmorske višine. Krona nasipa je utrjena in široka 3 m, brežine se izvedejo v nagibu 1:2 ali bolj položno. Dolžina nasipa je 282 m. Prek krone nasipa se uredi dostop za praznjenje zadrževalnika proda.
(7) Deviacija 4: prestavi se regionalna cesta R2-403/1075 Podrošt–Češnjica v dolžini 200 m. Normalni prečni prerez je 8 m. Cesta se spelje čez visokovodni nasip in se nato priključi na obstoječo regionalno cesto.

(1) Pregrada suhega zadrževalnika Pod Sušo v prerezu S 240 je zasnovana kot nasuta pregrada. Os pregrade je pravokotna na tok Sore. Elementi pregrade so:
– višina pregrade 20 m,
– krona pregrade na koti 512 m nadmorske višine,
– širina krone 5 m,
– dolžina krone 80 m,
– brežine v naklonu 1:2, z vmesnimi bermami širine 3 m na vsakih 6 m višine,
– varnostna višina krone nad gladino vode v zajezitvi 1 m,
– prostornina pregrade 40 700 m3 in
– prostornina zadrževalnika 1 mio m3.
(2) Objekti in naprave na pregradi suhega zadrževalnika Pod Sušo so:
– talni izpust širine 2 × 5,5 m in višine 4,5 m na začetku ter višine 5,5 m na koncu izpusta z dvema tablastima zapornicama ter grobo rešetko z odprtino na vtoku;
– visokovodni preliv dolžine 25 m in višine 5,9 m z zaklopko 25 m × 4 m;
– skupno podslapje za talni izpust in preliv, urejeno kot naravna kotanja, zaščitena s težkim skalometom;
– komandni prostor, ki se umesti ob desnem robu preliva, kjer se izvede komora za namestitev hidravličnega agregata za pogon servomotorjev zapornic, naprav za napajanje z električno energijo, krmiljenje in nadzor ter telekomunikacije, z montažno odprtino v stropu, pokrito z demontažno streho. Komora je armiranobetonska konstrukcija, ki je hidro in toplotno izolirana ter na vidnih površinah obložena s polobdelanim kamnom;
– prehod za vodne organizme, ki se uredi tako, da se levi del talnega izpusta v celotni dolžini poglobi v trapezni obliki globine 0,5 m in širine dna 1,5 m, z naklonom brežin 1:2. Poglobitev je obložena s kamnom v betonu. Izvedejo se delne prečne pregrade, ki ustvarjajo prekate z mirnejšo vodo (prosti prerez prekata je 0,75 m). Poglobitev oziroma prehod se izvede skozi celotno podslapje.
(3) Na širšem območju suhega zadrževalnika Pod Sušo so predvidene naslednje deviacije:
– deviacija 1 zaradi prestavitve regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–Češnjica v skupni dolžini 900 m. Normalni prečni prerez je 8 m. Deviacija prečka pregrado z mostom. Na preloženo regionalno cesto se priključujeta gorvodno in dolvodno od pregrade dostopni poti do pregrade (deviacija 2 in deviacija 3);
– deviacija 2 zaradi prestavitve regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–Češnjica v skupni dolžini 300 m;
– deviacija 3 zaradi gradnje dostopne ceste do pregrade v dolžini 270 m. Normalni prečni prerez je 6 m.
(4) Na deviaciji 1 se zgradi most čez pregrado dolžine 70,5 m in širine 10,6 m. Zasnovan je kot armiranobetonska ločna konstrukcija, s svetlim razponom 67,5 m. Na mostu so predvideni štirje požiralniki za odvod padavinske vode. Nameščeni so ob nižjem, levem robniku.
(5) Obstoječe znamenje svetih Treh kraljev se prestavi ob cesti Petrovo Brdo–Škofja Loka v smeri Zalega Loga, v križišče z dostopno potjo do cerkve Marije Device Lavretanske.

(1) Od prereza S 243 do prereza S 277 se izvedejo:
– trije zadrževalniki proda ter
– prestavitev Sore v dolžini 285 m.
(2) V krivini, pred vtokom v talni izpust skozi pregrado, se naredi zadrževalnik proda 1, dolžine 60 m, širine od 25 m do 40 m, z dnom na koti 491 m nadmorske višine (vtok v talni izpust je na koti 492,4 m nadmorske višine). Brežine se utrdijo s kamnito oblogo. Nad zadrževalnikom proda 1 se naredi zadrževalnik proda 2, dolžine 60 m, širine 25 m, z dnom na koti 492,2 m nadmorske višine. Prostornina obeh zadrževalnikov proda je več kot 5 000 m3.
(3) Prag med obema zadrževalnikoma proda se izvede v ločni obliki na koti 493,8 m nadmorske višine. Širina krone preliva je 2 m, z nagibom 1:2. Prag se sidra z lesnimi piloti pod koto stalne gladine, ki bo na koti vtoka v talni izpust. Na enak način se izvede zgornji prag pod prerezom S 248, s krono na koti dna Sore (494,5 m nadmorske višine).
(4) Med prerezoma S 248 in S 249 se naredi prehod iz razširjenega dela v normalno širino 15 m. Teren na desnem bregu na območju vtoka se nasuje v položnem naklonu proti pregradi. Manjši potok oziroma izviri, ki potekajo mimo strelišča, se preusmerijo proti vtoku v talni izpust. Dostop v zadrževalnika proda se izvede z rampo v prerezu S 248.
(5) Odsek Sore nad zadrževalnikoma proda se izvede v nagibu 8,8 ‰. Brežine se utrdijo s kamnito zložbo. Konkavna stran se utrdi z jezbicami iz lomljenca v betonu, na medsebojni razdalji 20 m. Temelj se betonira vsaj 1,5 m pod dnom Sore, vidni del jezbice se izvede iz velikih skal z globokimi fugami. Na konveksni strani se jezbice razporedijo na vsakih 40 m. Območje med zavarovanjem se zasadi s potaknjenci sadik obvodne vegetacije. Pri prerezu S 250 se obnovi dostop v strugo (rampa). Brv v prerezu S 249 se utrdi z jezbico.
(6) V prerezu S 251 se izlivni del hudournika utrdi s skalami v dolžini 16 m. Dno se oblikuje v širini 1,5 m.
(7) Med prerezoma S 270 in S 277 se naredi zadrževalnik proda 3, dolžine 110 m, največje širine 22 m, z dnom na koti 500 m nadmorske višine. Prostornina zadrževalnika proda 3 znaša 3 000 m3. Spodnji prelivni prag iz skal se izvede na koti 501 m nadmorske višine, zgornji prag na koti 502,4 m nadmorske višine. Pragova se oblikujeta na enak način, kot pri zadrževalnikih proda 1 in 2. Leva brežina se utrdi s skalami in jezbicami iz lomljenca v betonu. Desna brežina se utrdi s kamnitim zavarovanjem. Med zavarovanje se potaknejo sadike obvodne vegetacije. Pri prerezu S 272 se izvede dostop v strugo (rampa).

(1) Upravljanje zapornic poteka iz območnega centra vodenja. Za upravljanje se izdelajo obratovalna navodila.
(2) Območni center vodenja ima opremo za zbiranje in obdelavo podatkov ter opremo za daljinsko upravljanje zapornic. Prenos podatkov je preko obstoječega in načrtovanega žičnega in brezžičnega elektronsko komunikacijskega omrežja.
(3) Merske postaje pretokov so:
– na Selški Sori v prerezu vodomerne postaje Železniki (obstoječa), v prerezu pod vtokom Plenšaka, v prerezu pod pregrado, v prerezu nad izlivom Davče;
– v zadrževalnem prostoru zadrževalnika (mersko mesto za meritev gladin) in
– na Davči na izlivnem odseku.
(4) Merske postaje imajo opremo za osnovno in rezervno napajanje z električno energijo in za zbiranje, obdelavo in prenos podatkov preko obstoječega in načrtovanega žičnega in brezžičnega elektronsko komunikacijskega omrežja.
(5) Lokalni centri vodenja so v objektih za upravljanje zapornic, na vseh vtočnih, iztočnih in pretočnih objektih zadrževalnika.
(6) Lokalni centri vodenja imajo opremo za osnovno in rezervno napajanje z električno energijo ter opremo za zbiranje, obdelavo in prenos podatkov preko obstoječega in načrtovanega žičnega in brezžičnega elektronsko komunikacijskega omrežja.
(7) Na cesti R2-403/1075 Podrošt–Češnjica in cesti RT 7302 Zali Log–Davča se postavi opozorilna signalizacija za obveščanje prebivalstva ob visokih vodah.

(1) Na celotnem območju zajezitve od zadrževalnika proti Zalemu Logu se izvede rekonstrukcija regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–Češnjica.
(2) Rekonstrukcija se izvede po varianti ceste B1, v skladu s »Projektom Ureditev Selške Sore za zagotavljanje poplavne varnosti širšega območja Železnikov, Ureditev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt–Češnjica IDZ, Številka projekta: C54-FR/10, Lineal, d. o. o., julij 2012«.
(3) Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zagotovi projektno dokumentacijo za izvedbo in je tudi investitor rekonstrukcije ceste z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami na navedenem območju zajezitve.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se ohranja vsa drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev zaradi izvedbe načrtovanih ureditev ni nujna.
(2) Vse z gradnjo prizadete površine se krajinskoarhitekturno uredi. Krajinske ureditve se natančneje obdelajo v projektni dokumentaciji, v načrtu krajinske arhitekture. Vnos tujerodnih rastlinskih vrst ni dovoljen.
(3) Gradbeno-tehnični ukrepi se v odprtem prostoru izvedejo z uporabo krajevno značilnega naravnega materiala.
(4) Zgornje brežine vodotokov se zasadijo s krajevno značilnimi vrstami drevesne in grmovne vegetacije.
(5) Ohranjajo se pogledi na objekte kulturne dediščine in odprt prostor. Na ravninskih območjih se zasaditev izvede le na stikih z obstoječimi gozdnimi in poselitvenimi površinami, ob protipoplavnem nasipu in ob regulacijah vodotokov. Živice se oblikujejo iz raznovrstnih rastlin, tako da delujejo višinsko in tlorisno razgibano v prostoru.
(6) Pri sanacijah se upoštevajo naslednji pogoji:
– pri sanaciji gozdnega roba se poseka gozda izvede na razdalji 5 m od roba posega v prostor, v celotni širini posega. Nov gozdni rob se oblikuje stopničasto, njegova stabilnost se zagotavlja z izvajanjem gozdno gojitvenih ukrepov;
– ob širitvah in prestavitvi struge Selške Sore ter regulacijah potokov se ponovno vzpostavi pas obvodne vegetacije s krajevno značilnimi grmovno drevesnimi vrstami;
– visokovodni nasip se zasadi z drevesno grmovno živico, brežine se zatravijo;
– površine ob križiščih nove obvoznice se intenzivno zasadijo, pri čemer se zagotovi preglednost, preostale brežine cestnega telesa se zatravijo in zasadijo v skladu z drugo točko tega člena. Ob zidovih ob Sori se zasadijo popenjavke. Uporabljajo se rastlinske vrste, ki so prilagojene pričakovanim rastiščnim razmeram;
– opuščena zemljišča prometnic in odstranjenih objektov se reliefno preoblikujejo glede na značilnosti naravnega terena in zasadijo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.
(7) Relief se oblikuje z vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ relief. Terase pregrade se izvedejo z blagimi nakloni.
(8) Pred začetkom del se pred poškodbami zaščitijo gozdni rob, živice in posamezna drevesa.
(9) Zasajanje se izvaja sočasno z zaključevanjem posameznih etap (odsekov) gradnje. Zasaditev se redno vzdržuje s strani pristojnega upravljavca prostora.
(10) Cesta s cestno opremo se oblikuje v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora, s posebnim poudarkom na oblikovanju prostora starega trškega jedra Železnikov.

(1) Zaradi izvedbe vodnih ureditev se poruši stanovanjski objekt R1 s pripadajočimi gospodarskimi poslopji na zemljiščih parcelnih številk *128/1, *128/2, 445/2, 445/3 in 470, k. o. Zali Log.
(2) Zaradi izvedbe ureditev obvoznice Železnikov se porušijo naslednji objekti:
– pomožni objekt R2 (garaža) na parcelah št. 134/8 in 134/5, k. o. Železniki,
– prizidek stanovanjskega objekta R3 (garaže) na parceli št. 128/2, k. o. Železniki,
– pomožni objekt R4 (drvarnica) na parceli št. 128/3, k. o. Železniki,
– prizidek stanovanjskega objekta R5 s pripadajočimi pomožnimi objekti na parcelah št. 129/6 in 129/8, k. o. Železniki,
– prizidek ob stanovanjskem objektu R6 s pripadajočimi gospodarskimi in pomožnimi objekti na parceli št. 116/4, k. o. Železniki,
– stanovanjski objekt R7 na parceli št. 86/6, k. o. Železniki,
– del stanovanjskega objekta R8 na parceli št. 78, k. o. Železniki.
(3) Zaradi izvedbe ureditev obvoznice Železnikov se odkupijo naslednji objekti, katerim se spremeni namembnost:
– stanovanjska hiša SN1 na parcelah št. 128/2 in 128/4, k. o. Železniki,
– stanovanjska hiša SN2 s pokrito teraso in nadstrešnico na parceli št. 129/4, k. o. Železniki,
– stanovanjski objekt SN3 na parceli št. 86/6, k. o. Železniki.
(4) Med gradnjo pregrade se poruši obstoječ most čez Soro na cesti Petrovo Brdo–Škofja Loka.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje vzdrževalnih del v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Dovoljeni posegi ne smejo poslabšati ali spreminjati vodnega režima.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, na območjih kulturne dediščine, območjih, pomembnih za ohranjanje narave, vodnih, priobalnih in poplavnih zemljišč ter na vplivnem območju zadrževalnika Pod Sušo gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ni dovoljena.

(1) Prestavitev gravitacijskih kanalov ne sme poslabšati obstoječe hidravlične razmere v kanalih.
(2) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(3) Infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.

(1) Zaradi vodnih ureditev se zgradi, prestavi ali zaščiti naslednje vodovodno omrežje:
– A: obstoječi cevovod AC DN 80 se nadomesti z NL DN 150; obstoječi PVC d 225 se nadomesti z NL DN 300. Pod predvidenim dnom struge Sore se vgradi obbetonirana zaščitna cev DN 500 za cev NL DN 300 in obbetonirana zaščitna cev DN 300 za cev NL DN 150. Teme zaščitne cevi bo v primeru prostega korita 1,20 m pod koto dna struge;
– B: na mestu prečkanja Sore se obstoječi cevovod nadomesti z novim NL DN 150; pod dno struge se vgradi obbetonirana zaščitna cev DN 300;
– D: na mestu prečkanja Sore se obstoječi cevovod nadomesti z novim NL DN 150; pod dno struge se vgradi obbetonirana zaščitna cev DN 300;
– E: na dolvodno stran mostne konstrukcije mostu v Ovčjo vas se vgradi cevovod NL DN 300.
(2) Zaradi ureditev obvozne ceste Železnikov (od km obvoznice 7,6 + 6 do km obvoznice 8,5 + 9) se obstoječi vodovod DN 200 nadomesti s cevovodom iz ductilne litine DN 300 m. Na mostu v Ovčjo vas se pritrdi na dolvodni strani, pod konzolo hodnika za pešce.

(1) Zaradi vodnih ureditev se preuredijo kanalizacijski cevovodi, ki potekajo v strugi Selške Sore. Obstoječi kanal se odstrani, ob zidovih struge se naredita do 1,5 m široki terasi, pod katerima se zgradi prestavljena kanalizacija. Nova kanala potekata vsak po svoji strani, nanju pa se prevežejo obstoječi in predvideni sekundarni priklopi. Na kanalu desni breg se izvede črpališče, iz katerega se voda pod strugo prečrpava v kanal levi breg. Na koncu trase pri Domelu se oba kanala priključita na obstoječ kanal. Velikost profilov kanalov so od DN 250 mm do DN 400 mm ter tlačnega voda 160 mm.
(2) Zaradi ureditev obvozne ceste Železnikov se zgradi, prestavi ali zaščiti naslednje kanalizacijsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: FK):
– FK1: na mestu obstoječega fekalnega jaška FJ1 se naredi nov razbremenilnik, skozi katerega se odvede 2 x sušni odtok. Na odtočni kanal se vgradi protipovratna loputa;
– FK2 in fekalni jašek FJ 2c – 2b: zgradi se nov revizijski jašek 2b, od novega 2b se izvede nov kanal za odvod fekalnih odplak iz objekta Na Plavžu 13;
– FK3 in fekalni jašek FJ16 – 21: obstoječe revizijske jaške fekalnega kanala se predela, tako, da so njihovi pokrovi v osi voznega pasu. Del obstoječega fekalnega jaška se poruši in vgradi nov fekalni jašek (6 kosov);
– FK4 in fekalni jašek FJ22 – 23: v pločniku desno se vgradi nov fekalni kanal, po katerem se kanalizacija naveže na objekte z desne brežine Selške Sore. Navezava se izvede z obešanjem kanala na obstoječ most.

(1) Zaradi vodnih ureditev se zgradi, prestavi ali zaščiti naslednje elektroenergetske vode (v nadaljnjem besedilu: E):
– E1: postavi se zatezno oporišče betonskega droga ali lesenega A droga. Izvede se prehod iz 20 kilovoltnega kablovoda v obstoječ daljnovod;
– E2: demontira se 20 kilovoltni daljnovod med E1 in obstoječo jamborsko transformatorsko postajo. Transformatorska postaja se opremi s progovnim ločilnikom;
– E3: izvede se zemeljsko napajanje zapornic iz prostostoječe omare pri nadomestni transformatorski postaji (v nadaljnjem besedilu: TP) 0504 Zali Log jambor;
– E4: zidana TP Zali Log se poruši. Izvedejo se kabelske povezave na nadomestno TP Zali Log;
– E4a: izvede se kabelska povezava na nadomestno TP Zali Log;
– E5: postavi se nadomestna TP Zali Log. Poleg se postavi merilno omaro za napajanje zapornic;
– E6: izvede se zemeljsko napajanje zapornic iz prostostoječe omare pri nadomestni TP Zali Log;
– E7: postavi se TP Zadrževalnik. Napajanje električne opreme zadrževalnika;
– E8: postavi se nova merilna omara Zadrževalnik;
– E9: izvede se zemeljsko napajanje zapornice iz omare Zadrževalnik;
– E10: izvede se napajanje nove TP Zadrževalnik in pokablitev obstoječega 20 kilovoltnega daljnovoda med E10, TP Zali Log in obstoječe TP Zali Log jamborska, na skrajnem zahodnem delu območja urejanja. Zgradi se kablovod od nove TP Zadrževalnik do točke E10a;
– E11: izvede se zemeljsko napajanje opozorilne table iz prostostoječe omare Dolenc;
– E12: na konstrukcijo mostu se pritrdijo energetski kabli, ki so uvlečeni v zaščitne cevi;
– E13: drog se s področja urejanja cestišča umakne;
– E14: srednje napetostni kabelski vod se poglobi;
– E15: preko Selške Sore se izvede 20 kilovoltni kabelski vod, ki poteka pod strugo na globini 1,5 m. Pri poglobitvi le-tega se zagotovi prisotnosti predstavnika distributerja. Poleg obstoječe elektro kabelske kanalizacije se predvidi nova elektro kabelska kanalizacija na globini 1,5 m pod novo globino struge. Kable se uvleče v omenjeno elektro kabelsko kanalizacijo.
(2) Zaradi ureditev obvozne ceste Železnikov se zgradi, prestavi ali zaščiti naslednje nizkonapetostne (v nadaljnjem besedilu: NN) in srednjenapetostne (v nadaljnjem besedilu: SN) elektroenergetske vode:
– NN1: mehansko se zaščiti obstoječi nizkonapetostni kablovod Jesenovac iz TP Tehtnica in po potrebi dopolni mehansko zaščito obstoječega nizkonapetostnega kablovoda;
– NN2, 3, 4: zaradi rušenja objektov se preuredijo obstoječi nizkonapetostni izvodi iz TP Na Plavžu;
– NN5: odstrani se obstoječi betonski drog (izvod iz TP Na Plavžu) ter preuredi vse vode, ki so vezani nanj:
a. postavitev razdelilne omare (KRMO1) – hkrati bo merilna omara za novo JR,
b. navezava na obstoječi zemeljski vod iz TP Na Plavžu,
c. izvedba povezave z obstoječo PSO Proti Smolevi preko novega mostu,
d. ukinjena prostozračna hišna priključka (HP) za objekta št. 12 in 13 se kablirata,
e. izvede se odjemno mesto za cestno razsvetljavo;
– NN6: odstrani se obstoječi betonski drog (izvod številka 6 iz TP Na Plavžu) ter preuredi vse vode, ki so vezani nanj;
a. ukinitev prostozračne HP preko Sore,
b. ureditev nadomestne zemeljske HP iz obstoječe PSO Proti Smolevi;
– SN1: obstoječi zaključni drog srednje napetostnega voda iz TP Na Plavžu (kablovod oziroma daljnovod Ostri vrh) se odstrani;
– SN1a: postavi se nov zaključni drog namesto kotnega (točka C), obstoječ kablovod se podaljša in izvede pod reko Soro in priključi na novi drog v točki C;
– SN2: preveri se ustreznost kabelske kanalizacije 20 kablovoda TP Na Plavžu–TP Rakovnik in TP Podrošt–RTP Železniki. Višino jaškov se uskladi z novo niveleto ceste.

(1) Cestna razsvetljava ob obvozni cesti Železnikov se izvede:
– od prereza obvoznice P1 do meje obdelave priključne ceste za naselje v križišču K1 (osvetlitev hodnika za pešce);
– v križiščih K1, K2 in K3;
– med K2 in K3 ter na hodniku za pešce od križišča K3 do konca preložene ceste.
(2) Postavijo se ulične svetilke na drogovih višine od 9 m do 10 m, z zastrtimi svetilkami ter z zemeljskimi kabli.
(3) Napajanje se izvede s priključnimi omaricami, ki se napajajo iz novega odjemnega mesta za javno razsvetljavo (KRMO oziroma KO-JR).

(1) Pred naslednjimi fazami izdelave projektne dokumentacije se upoštevajo najnovejši podatki o poteku telekomunikacijskih kablov in kabelskih komunikacijskih sistemih.
(2) Zaradi vodnih ureditev se zgradi, prestavi ali zaščiti naslednje telekomunikacijske vode. Pri zamenjavi oziroma prestavitvi telekomunikacijskih vodov (v nadaljnjem besedilu: TK) se uporabijo tipizirani kabli enakih presekov:
– TK1: na obstoječem telekomunikacijskem vodu se izvede spojka za nov odcep s kablom TK 59 3 × 4 × 0,6 m. Nov vod je skupne dolžine 20 m in se zaključi na primerni opremi v prosto stoječi omarici;
– TK3: na obstoječem telekomunikacijskem vodu se izvede spojka za nov odcep z novim kablom TK 59 3 × 4 × 0,6 m. Nov vod je skupne dolžine 3 m in se zaključi na primerni opremi v prosto stoječi omarici;
– TK4: obstoječi telekomunikacijski kabelski vod se poglobi;
– TK5: na obstoječem telekomunikacijskem vodu se izvede spojka za nov nadomestni vod;
– TK6: na obstoječem telekomunikacijskem vodu se izvede spojka za nov odcep z novim kablom TK 59 3 × 4 × 0,6 m. Nov vod je skupne dolžine 40 m in se zaključi na primerni opremi v komandnem prostoru zadrževalnika;
– TK7: obstoječ telekomunikacijski vod se opusti. Nadomestni vod se zaključi v prosto stoječi omarici na primerni opremi, iz nje prečka Selško Soro. Na severnem delu struge se nadomestni telekomunikacijski vod spoji s spojko z obstoječim telekomunikacijskim vodom. Prečkanje struge se izvede s podvrtavanjem ali izkopom;
– TK8: obstoječi telekomunikacijski kabelski vod se poglobi;
– TK9: obstoječi telekomunikacijski kabelski vod se poglobi;
– TK10: na obstoječem telekomunikacijskem vodu se izvede spojka za nov odcep z novim kablom TK 59 3 × 4 × 0,6 m. Nov vod je skupne dolžine 30 m in se zaključil na primerni opremi v prosto stoječi omarici;
– TK11: obstoječi telekomunikacijski kabelski vod se poglobi.
(3) Zaradi ureditev obvozne ceste Železnikov se zgradi, prestavi ali zaščiti naslednje telekomunikacijske vode:
– v prerezu P 31 se zgradi nova kabelska kanalizacija, ki Selško Soro prečka s kabelskimi jaški nameščenimi na mostu;
– med prerezoma P 11 in P 13 se zgradi nova kabelska kanalizacija;
– med prerezoma P 3 in P 5 se obbetonirajo obstoječe cevi, jašek se prilagodi novi niveleti hodnika za pešce;
– kabla KKB 01 in K 35a Železniki–Sorica–Davča se preusmerita v nove odseke kabelskih kanalizacij, na koncih se ustrezno prevežeta.
(4) Na telekomunikacijski cevni kanalizaciji za potrebe širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja (optični kabel) se izvedejo:
– prestavitev in zaščita voda na območju križišča K1;
– prestavitev voda med P 18 in P 24 (km 8 do km 8,2) po levi strani;
– prestavitev in zaščita voda na območju prečkanja obvozne ceste v P 31 (km 8,4), s potekom voda po mostu preko Sore v smeri Ovčje vasi v skupni dolžini 60 m.

(1) Zaradi gradnje podpornih zidov obvozne ceste Železnikov se ukine osem obstoječih prepustov v naslednjih prerezih: P6, P7, P14, P17, P22, P23, P35 in P37.
(2) Meteorno odvajanje vode na območju obvozne ceste Železnikov je ločeno na dva sistema:
a) zaledne meteorne vode s površin ob cesti na levi strani se zbirajo v obloženem jarku, iz katerega se voda odvede po cevnih prepustih v Selško Soro. Neposredno za podpornim zidom se naredi kaskadni revizijski jašek. Izvede se šest prepustov;
b) odvod meteornih vod z vozišča s kontrolirano odvodnjo se izvede preko kanala z revizijskimi jaški, usedalnikom in lovilcem lahkih tekočin (lovilec olj) pred iztokom v Soro. Skozi lovilec olj se vodi vode kritičnega naliva qkrit=15l/s/ha, preostala voda se po obvodu vodi neposredno v odvodnik. Pred iztokom se namesti protipoplavne lopute.
(3) Na deviacijah cest na območju suhega zadrževalnika Pod Sušo se uredi naslednje odvodnjavanje:
– na deviaciji 1 se zaledne in cestne vode zbirajo v muldah ob vozišču. Speljane so v požiralnike z rešetko ter povezane s kanalizacijo in iztokom v vodotok;
– na deviaciji 2 in deviaciji 3 se zaledne in cestne vode zbirajo v muldah. Speljane so v požiralnike z rešetko in z direktno prečno cevjo v iztok;
– na visokih vkopnih brežinah, kjer so predvidene berme, se zbira zaledna voda v kanalete na stik, ki so v nadaljevanju povezane v cestno odvodnjo;
– za zaščito voziščne konstrukcije se na vkopih izvedejo drenaže DN 150.
(4) Na območju deviacije ceste pri Dolenčevem jezu (deviacija 4) se:
– odvodnjavanje vode s cestišča izvede disperzno;
– med nasipom in deviacijo 4 oblikuje obcestni jarek, ki se priključi na izpust v prerezu S 152. Na območju dostopa na nasip se vgradi cev;
– za odvod zalednih vod z območja ob regionalni cesti zahodno od mostu, se uporabi obstoječi sistem z izpustom v prerezu S 152.

(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi št. 3.1 – št. 3.3), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem, na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaza stanja prostora: Območja s posebnimi varstvenimi režimi v območju obravnave – varstvo kulturne dediščine). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo okoljevarstvenega ali kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali opravljanjem del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da se dediščina ne ogroža.
(4) Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(6) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine:
– na območju naselbinskega spomenika EŠD 895, Železniki – Trško naselje se prostor med načrtovano prometnico in vodotokom krajinsko uredi. Vlogi za izdajo okoljevarstvenega ali kulturnovarstvenega soglasja mora biti priložen načrt krajinske ureditve, ki mora biti v celoti prilagojen in podrejen funkciji ohranjanja lastnosti območja naselbinskega spomenika;
– oblikovanje konstrukcij mostov ter ograj, javne razsvetljave in druge urbane opreme se v Železnikih izvede tako, da se zagotovi prepoznavnost objektov in ureditev ter se prilagodi oblikovanju prostora starega trškega jedra Železnikov;
– varovalne ograje se oblikujejo tako, da ne poudarjajo cestnega telesa pri pogledih iz okolice;
– Železniki – Most na Klovžah (EŠD 9578): pri obnovi mostu se upošteva sedanji raster kamna;
– Železniki – Most na Grivi (EŠD 5955): pri odstranitvi in novogradnji mostu se obstoječi kamen shrani ter v največji mogoči meri uporabi kot obloga novega mostu. Nov izbran kamen naj bo po barvi, sestavi in lastnostih čim bolj podoben obstoječemu. Položen mora biti v enakem rastru, kot je sedanji;
– Železniki – Hiša Na Plavžu 27 (EŠD 5991): izvede se celovita ureditev okolice spomenika Železniki – Hiša Na Plavžu 27 (EŠD 5991), ki vključuje ureditev dostopov do objekta po klančinah in stopnišču ter ureditev odvodnjavanja, pri čemer se uporabi tradicionalno uporabljen gradbeni material (kamenje, les, kovina). Med gradnjo se spomenik varuje pred poškodovanjem in uničenjem;
– Železniki – Trško naselje (EŠD 895): pri izbiri materiala za ulično opremo in tlakovane površine se uporabita kovano železo in kamen, ki sta značilni vrsti materiala pri oblikovanju zunanjega prostora kulturnega spomenika;
– Zali Log – Kapela Loretske Matere božje (EŠD 28863): najdene arheološke ostaline kapelice se prestavijo za 560 m ob cesti Petrovo Brdo–Škofja Loka v smeri Zalega Loga v križišče z dostopno potjo do cerkve Marije Device Lavretanske. Pri raziskavi in prestavitvi se zagotovi sodelovanje strokovnjaka za ohranjanje in varstvo kulturne dediščine (arheolog). Ob prestavljeni kapelici se zasadita dve lipi.
(7) Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1) Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev tako, da se z gradnjo ne prizadenejo naravno ohranjena območja, na katerih niso predvideni posegi ali gradbišča.
(2) Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se v vseh fazah zagotavlja racionalizacija posegov v vodotoke in območja ohranjanja narave. Pri urejanju vodotokov se zagotavljajo ukrepi, ki pomenijo najboljšo rešitev za vodne in z vodo povezane organizme. V celoten proces načrtovanja in izvedbe državnega prostorskega načrta se vključujeta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Zavod za ribištvo Slovenije.
(3) Posegi v vodotoke, redno vzdrževanje pregrade oziroma njenih mehanizmov, vzdrževanje jezov, praznjenje zadrževalnikov proda in druga vzdrževalna dela na območju državnega prostorskega načrta se ne izvajajo v obdobju med 1. oktobrom in 28. februarjem. Vsaj 14 dni pred začetkom gradbenih del se o tem obvesti pristojna ribiška družina.
(4) Na cesti Petrovo Brdo–Škofja Loka se na dveh mestih v bližini evidentiranih črnih točk povozov dvoživk uredita dva prehoda zanje. Pred in za prehodom se ob cestišču postavi zaščitno – usmerjevalna ograja za dvoživke. Mesti prehodov za dvoživke sta:
– med S 254 in S 253 ter
– med S 151 in S 155.
Uporabijo se lahko tudi obstoječi prepusti, ki se rekonstruirajo. Ob gradnji novih predpustov se uporabi kombinirani prepust.
(5) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se natančno oblikujejo ribje steze.

(1) Zagotovi se čim manjše poseganje v kmetijska in gozdna zemljišča zunaj predvidenih ukrepov. Prepovedani sta vsako zasipavanje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Kmetijske površine se po končani gradnji usposobijo za kmetijske namene.
(2) Zagotovijo se dostopi do kmetijskih in gozdnih zemljišč v času gradnje in po njej. Preprečijo se nenadzorovani prevozi po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Zaradi gradnje poškodovane ali uničene poljske in gozdne poti se po gradnji obnovijo.
(3) Gradbena dela se izvajajo v času pred setvijo in po spravilu pridelka.
(4) Poseki lesnate vegetacije se izvajajo zunaj vegetacijske sezone.
(5) Investitor med gradnjo in po posegu omogoči gospodarjenje z gozdom.
(6) Pri posegih v gozd se preprečijo nastajanja erozijskih žarišč in zagotovi čim manjša vidnost posegov.
(7) Mesta, na katerih bi lahko gospodarjenje z gozdom povzročilo sprožanje materiala na novo cesto, se zavarujejo z zaščitno mrežo.
(8) Drevje se poseka šele po pridobitvi dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje se obvesti pristojno območno enoto zavoda za gozdove, ki drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira.

(1) Zgradi se nadzorni in informacijski sistem za spremljanje stanja in obveščanje ob primerih visokih voda in poplav.
(2) Za zaščito pred poplavami in erozijo so nivelete zadrževalne pregrade, nasipov, zidov, objektov za upravljanje vtočnih, iztočnih in pretočnih objektov ter spremljajočih ureditev nad koto visoke vode, z upoštevanjem varnostne višine.
(3) Med izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se na podlagi izmerjenih kot višine praga pri vhodih v objekte, na zemljiščih z naslednjimi parcelnimi številkami: 22, 19/3, 19/4, 15/5, 15/4, 14/7, 11/53 in 11/54 (vsi k. o. Železniki), natančneje določi potrebnost izvedbe montažnih elementov za zaščito objektov pred vdorom vode v objekte.

(1) Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se po končani gradnji ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2) Med gradnjo se humusna plast odgrne in odloži ločeno od preostalega materiala. Rodovitni del tal se nameni rekultivaciji kmetijskih zemljišč in vzpostavljanju novih, ali pa uporabi v okviru krajinsko-arhitekturnih ureditev. Za humusiranje brežin se uporabi manj kvalitetna tla iz preostalega dela trase.
(3) Za gradnjo nasipov se uporabi inertni material.
(4) Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode na kmetijske obdelovalne površine.

(1) Za izvedbo obvozne ceste Železnikov se uporabi absorpcijsko obrabno plast DBM 11s (-1dBA).
(2) Če bodo na podlagi prvega ocenjevanja hrupa pri kateri od stavbah z varovanimi prostori mejne vrednosti kazalnikov hrupa presežene, se zanje izvede preveritev potrebnosti izvedbe pasivne protihrupne zaščite, ki se na podlagi pridobljenih rezultatov na prizadetih objektih tudi izvede.

Med gradnjo se na celotnem ureditvenem območju, na prometnih poteh, gradbiščih in odlagališčih, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo naslednji ukrepi:
– preprečevanje nenadzorovanega raznosa gradbenega materiala;
– preprečevanje prašenja.

(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov, glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij.
(2) Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(3) Izvaja se redno čiščenje odpadkov iz območja suhega zadrževalnik Pod Sušo.

(1) Prostorske ureditve, ki jih določa ta uredba, se lahko izvedejo v naslednjih etapah, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki so potrebne za izvedbo predvidenih posegov;
– vodne ureditve;
– gradnja začasnih preureditev obstoječih cest (obvozi med gradnjo) in
– obvozna cesta Železnikov.
(2) Načrtovane vodne ureditve iz druge alineje prejšnjega odstavka se gradijo po funkcionalno zaključenih celotah v naslednjem zaporedju:
a) ureditve na odseku Dermotov jez–Dolenčev jez ter na območju Dolenčevega jezu;
b) ureditve na odseku Domel–Dermotov jez;
c) ureditev na odseku Alples–Domel;
d) ureditev ceste čez pregrado in vodnogospodarske ureditve na območju zadrževalnika;
e) pregrada.
(3) Navedene etape iz prvega odstavka tega člena se lahko izvajajo ločeno ali sočasno. Etape iz prejšnjega odstavka se lahko združijo v dva večja funkcionalna skopa: a+b+c in d+e, ki se lahko izvajata samostojno ali sočasno.

(1) Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa med gradnjo in obratovanjem s tem državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev, kot jih določi poročilo o vplivih na okolje.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja ter uskladi z njimi. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in je omogočeno stalno pridobivanje podatkov.
(3) Ob odstopanju od dovoljenih vrednosti mora med gradnjo izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe.
(4) Izvaja se spremljanje funkcionalnosti prehodov za ribe in dvoživke. Če se izkaže, da prehodi niso funkcionalni ali se pojavijo morebitne dodatne črne točke povozov dvoživk, se izvedejo dodatni ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na omenjeni skupini. Spremljajo se tudi trki z divjadjo. Če se izkaže, da je potrebno, se uredi primerna prometna signalizacija. Po potrebi se umestijo (ultra) zvočna odvračala in svetlobni odsevniki.
(5) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– spremembe rabe prostora in
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).
(6) Rezultati monitoringa so javni.

(1) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt dostopnih poti za gradnjo in lokacijo odlagališč. Trase dostopnih poti in lokacije odlagališč se izberejo tako, da se čim manj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in sedanje ureditve. Dostopne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.
(2) Za vsa začasna odlagališča med gradnjo ter odlagališča presežkov gradbenega materiala, gradbiščne objekte, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča velja:
– uredijo se lahko samo na območju državnega prostorskega načrta;
– uredijo se lahko le na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine;
– uredijo se zunaj območij pomembnih za ohranjanje narave in zunaj pretočnih profilov vodotokov in območja poplav;
– ne urejajo se na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture;
– začasna odlagališča rodovitne zemlje in presežkov zemeljskega materiala se določijo pred gradnjo. Odložen material se zaščiti pred erozijo in izpiranjem. Zagotovita se zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če te nastajajo ter omogoči odtok zalednih voda;
– po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč. Vsa za začasna odlagališča uporabljena zemljišča se po odvozu materiala renaturirajo in povrnejo v prvotno stanje.
(3) Na območju gradišča je izjemoma dovoljena postavitev posameznega svetila za varovanje.
(4) Med gradnjo se zagotovijo:
– ukrepi za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanje možnih emisij (brezhibni gradbeni stroji);
– da se prevozi gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala, kjer je to mogoče, izvajajo po obstoječi infrastrukturi;
– vse ceste in poti, ki bi bile namenjene obvozu ali prevozom med gradnjo, je treba pred začetkom del ustrezno zavarovati, po gradnji pa odpraviti zaradi gradnje nastale poškodbe;
– zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
– odstranitev tujerodnih invazivnih vrst (kanadska rozga, žlezasta nedotika in japonski dresnik) v celoti (koreninski sistem in ves nadzemni del); vegetativne dele in prst se odpelje na deponijo komunalnih odpadkov;
– vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma ob morebitni nezgodi zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(5) Investitorji in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:
– objekti in gradbišče se zavarujejo pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda;
– za zagotovitev varnosti pred škodljivim delovanjem voda se gradnja organizira tako, da ne ovira pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih;
– na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov in naprav, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
– ohranijo se neovirani dostopi do vodne infrastrukture.

Investitor je dolžan:
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z občino in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis stanja obstoječih lokalnih cest in javnih poti, po katerih bo potekal gradbiščni promet oziroma preusmeritve prometa med gradnjo, objektov ter druge infrastrukture, ki bodo tangirani med gradnjo, ter izdelati elaborat s posnetkom stanja o kakovosti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah. Po končani gradnji se v skladu z dogovorom popravijo zaradi gradnje prekinjene in poškodovane poti in ceste, objekti, naprave in območja ter okolica objektov;
– pred začetkom gradnje obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove. Če na objektih in napravah med gradnjo nastanejo poškodbe zaradi izvajanja del, jih je investitor dolžan obnoviti oziroma sanirati;
– promet med gradnjo organizirati tako, da ni večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša, zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje posegov prekinjeni, nadomestiti prekinjene obstoječe poti ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno oskrbo prek vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture;
– sprotno rekultivirati območja posegov;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev čezmernega onesnaženja tal, vode in zraka ter ob morebitni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in jih sproti čistiti;
– organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo v neposredni bližini naselij, na območjih varstva naravne in kulturne dediščine. K elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in druga potrebna soglasja pristojnih služb;
– pri poseganju na vodno območje se dogovoriti o ukrepih za zaščito ribolovnega območja in urediti razmerja z upravljavcem;
– takoj po neurjih, kadar je zadrževalnik v funkciji, opraviti ogled terena in odstraniti vse naplavine, mulj, sedimenti in morebitne odpadke ter zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob morebitni škodi na kmetijskih pridelkih pa jo povrniti po predhodni oceni škode;
– uspevanje vegetacije prva tri leta nadzorovati dvakrat letno;
– na prehodih med objekti Alplesa za preprečitev dotoka poplavnih voda na območje tovarne ob visokih vodah postaviti montažne protipoplavne zapore višine do 1 m (vodila in polnila), kot je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (list št. 2.1.3 Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji).

(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, hidrotehničnih, hidroloških, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, gradbeno-tehničnega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Na območju državnega prostorskega načrta je pri urejanju prečkanj cestne infrastrukture z vodami in objekti vodne infrastrukture dopustna izvedba dodatnih prepustov.
(4) Za dopustna odstopanja se šteje tudi možnost ureditve in postavitve naprav ter objektov za elektronski sistem obveščanja in alarmiranja med poplavami. Postavitev teh naprav je v javnem interesu.
(5) Dopustne so delne in začasne ureditve gospodarske in javne infrastrukture, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1) Do začetka gradnje so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe, razen na registrirani kulturni dediščini, dovoljene:
– odstranitve, vzdrževanja, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja, njihova velikost pa se lahko spremeni največ za 10 % glede na sedanje gabarite;
– opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
(2) Na območju suhega zadrževalnika Pod Sušo se za posege iz prve alineje prejšnjega odstavka pred posegom pridobi mnenje investitorja suhega zadrževalnika Pod Sušo.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da sta spremenjena oziroma dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Železniki (Uradni list RS, št. 75/98, 101/00 in 79/04) in
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Železniki (Uradni list RS, št. 58/00, 33/01 in 71/01).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.