Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št 94/07, uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/10), 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) in 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 63/10) je Občinski svet Občine Beltinci na 3. izredni seji dne 22. 4. 2013 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 78/05, 102/09).

Pred zadnjim odstavkom tretjega člena se doda novi odstavek, ki glasi:
»V kartografskem delu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 78/05 in 102/09, 43/11) se spremeni kartografska priloga s prikazom osrednjega dela naselja Dokležovje, v merilu 1:2500 zaradi nove opredelitve dejavnosti. Območje parcel št. 1335/1, 1335/7, 1335/8 1335/9, 1335/11, 1335/12, 1335/13, 1335/14 in 1335/16, vse k.o. Dokležovje, se opredeli za namene obrtne in industrijske dejavnosti z oznako I in O.«

Za drugim odstavkom 6. člena se doda tretji odstavek, ki glasi:
»Na parcelah 2730/1 in 2733, obe k.o. Melinci je prepovedana gradnja objektov in naprav. Navedene parcele morajo ostati zunaj ograje morebitnih grajenih objektov in so lahko namenjene splošni rabi (priobalno zemljišče, kmetijstvo, rekreacija ...) ali gradnji in vzdrževanju vodne infrastrukture (operativni pas GJS). Možna je le gradnja vodne infrastrukture ali druge javne infrastrukture ob pogojih vodnega soglasja.«

Prva točka 8. člena se dopolni tako, da se za navedbo številke 70/98 doda številka: 53/10.
Prvi alineji tretje točke 8. člena se za navedbo »št. 63/99« dodajo navedbe », 110/02, 73/04, 79/04, 33/07)).«
Za prvo alinejo tretje točke 8. člena se doda nova alineja, ki glasi:
»– (Uredba za državni lokacijski načrt za avtocesto na odseku Beltinci–Lendava (Uradni list RS, št. 37/05, 33/07)).«
Sedma točka 8. člena se izbriše.

V drugem odstavku A) poglavja 11. člena se za besedilom »Območja obstoječih« izbriše besedilo »in predvidenih«.
Za zadnjo alinejo drugegea odstavka A) poglavja 11. člena se doda alineja, ki glasi:
»– območja okoljske infrastrukture (ČN).«

Drugi odstavek četrte točke B) poglavja 12. člena se spremeni in se glasi:
»Kategorizirane državne ceste na obravnavanem območju so: regionalna cesta R I – 233 AC-MS, regionalna cesta R II – 443 AC – LEN in regionalna cesta II. reda št. 439 (Dobrovnik–Beltinci–Bratonci–Križevci) in regionalna cesta III. reda – 729 (Beltinci–Lipa–Gomilice).«

Besedilo prvega odstavka prve točke C) poglavja 13. člena se na koncu dopolni z besedilom »in v predpisih s področja upravljanja voda.«
Druga točka C) poglavja 13. člena se v celoti izbriše in nadomesti z besedilom:
»2. Varstvo narave
Na območju Občine Beltinci je več območij varstva narave, in sicer: območja naravnih vrednot, ekološko pomembno območje in posebna varstvena območja. Vsa območja varstva narave so razvidna iz javnih evidenc.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev Občine Beltinci (ZRSVN, OE Maribor, april 2012), ki so sestavni del predmetnega akta in se hranijo na sedežu Občine Beltinci.«
Prvi odstavek tretje točke C) poglavja 13. člena se spremeni tako, da glasi:
»Kulturna dediščina je na obravnavanem območju evidentirana v zbirnem registru kulturne dediščine za Občino Beltinci in zavarovana z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci.«
Za tretjo alinejo prvega odstavka četrte točke C) poglavja 13. člena se doda četrta alineja, ki glasi:
»– vse posege v varovalni pas avtoceste, ki meri v skladu z Zakonom o cestah 40 m od robna cestnega sveta na vsako stran, je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS d.d. oziroma upravljavca AC.«
Prva alineja tretjega odstavka četrte točke C) poglavja 13. člena se izbriše.
Na koncu 13. člena se doda točka 6, ki glasi:
»6. Poplavna območja
Iz opozorilne karte poplav izhaja, da je del občine izpostavljen zelo redkim in redkim poplavam. Razredi poplavne ogroženosti v skladu s predpisi s področja upravljanja voda na teh območjih še niso določeni.«

V prvi točki prvega odstavka A) podpoglavja 14. člena se izbriše besedna zveza »in nezazidana«.
Drugi odstavek A) podpoglavja 14. člena se v celoti izbriše.

Prvi odstavek in drugi odstavek 15. člena se spremenita tako, da glasita:
»Območja predvidenih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN)
Na območjih predvidenih OPPN-jev, navedenih v 9. členu tega odloka, ki so v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča ali območja za rekreacijo, so do sprejema OPPN-jev dopustni naslednji posegi:
– sanacije, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah;
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij;
– dograditve obstoječih objektov in naprav;
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v namen, ki ni v nasprotju z namembnostjo območja;
– parcelacija za določitev stavbnih parcel, prometnih površin, infrastrukturnih koridorjev ter za druge posege v prostor;
– gradnja oziroma postavitev začasnih objektov za sezonsko turistično ali gostinsko ponudbo pod pogojem, da je z odstranitvijo mogoče zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje;«
Zadnji odstavek in obe točki zadnjega odstavka 15. člena se v celoti črtajo.

Prva alineja točke a) podpoglavja I. Kmetijska zemljišča B) poglavja 16. člena, se izbriše in nadomesti z besedilom tako, da glasi:
»– novogradnje, dograditve, rekonstrukcije in vzdrževanja objektov, naprav in omrežij naslednje gospodarske infrastrukture; cevovodi za pitno vodo – pod pogojem, da je za potrebe vodovoda možna novogradnja le za namene izgradnje sekundarnega vodovoda iz prve faze Predinvesticijske zasnove za Oskrbo s pitno vodo Pomurja – sistem B, za potrebe Občine Beltinci, cevovodi za odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,«.
Druga alineja in zadnji odstavek točke a) podpoglavja Kmetijska zemljišča B) poglavja 16. člena se v celoti izbrišeta.
Prva alineja točke b) podpoglavja I. Kmetijska zemljišča B) poglavja 16. člena se izbriše in nadomesti z besedilom tako, da glasi:
»– novogradnje, dograditve, rekonstrukcije in vzdrževanja objektov, naprav in omrežij naslednje gospodarske infrastrukture; cevovodi za pitno vodo – pod pogojem, da je za potrebe vodovoda možna novogradnja le za namene izgradnje sekundarnega vodovoda iz prve faze Predinvesticijske zasnove za Oskrbo s pitno vodo Pomurja – sistem B, za potrebe Občine Beltinci, cevovodi za odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,«.

Prva alineja prvega odstavka, podpoglavja 2. Območja gozdov 17. člena se dopolni tako, da se na začetku alineje izbriše besedilo »novogradnja ali« ter za besedo »lovsko« doda beseda »ribiško, čebelarsko,«.
Druga alineja prvega odstavka, podpoglavja 2. Območja gozdov 17. člena se spremeni tako, da glasi:
»– novogradnje, dograditve, rekonstrukcije in vzdrževanja gradbeno inženirskih objektov, naprav in omrežij – pod pogojem, da je za potrebe vodovoda možna novogradnja le za namene izgradnje sekundarnega vodovoda iz prve faze Preinvesticijske zasnove za Oskrbo s pitno vodo Pomurja – sistem B, za potrebe Občine Beltinci«.

Prvi odstavek podpoglavja Območja vodnih površin 18. člena se za besedo »pripadajo« dopolni z besedilom »(vodna in priobalna zemljišča)«.
Za četrto alinejo prvega odstavka podpoglavja 3. Območja vodnih površin 18. člena se doda peta alineja, ki glasi:
»– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo – pod pogojem, da je za potrebe vodovoda možna novogradnja le za namene izgradnje sekundarnega vodovoda iz prve faze Preinvesticijske zasnove za Oskrbo s pitno vodo Pomurja – sistem B, za potrebe Občine Beltinci«.
Drugi odstavek podpoglavja 3. Območja vodnih površin 18. člena se za besedo »dopustna« dopolni z besedilom »razen, vzdrževalnih posekov in redne košnje.«
Za drugim odstavkom podpoglavja 3. Območja vodnih površin 18. člena se doda tretji odstavek, ki glasi:
»Na območju obalnih in priobalnih zemljišč je dovoljena gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije (sedma točka 37. člena Zakona o vodah).«

Druga alineja prvega odstavka podpoglavja 5. Ostala območja 20. člena se spremeni tako, da glasi:
»– postavitev pomožnih objektov in naprav za namene dejavnosti v prostoru (pridobivanju mineralnih surovin),«
Drugi odstavek podpoglavja 5. Ostala območja 20. člena se za besedilom »(v grafičnih prilogah označena s šifro R),« dopolni z besedilom »z izjemo vodnih in priobalnih zemljišč,«.

Za 20. členom se doda 2.a člen, kjer se doda podpoglavje 6, ki glasi:
»6. Območja okoljske infrastrukture
Na območjih čistilnih naprav in ostalih območjih in objektih okoljske infrastrukture, z izjemo vodnih in priobalnih zemljišč, so dopustni posegi:
– gradnja, rekonstrukcija, dograditev in vzdrževanje čistilnih naprav in ostalih objektov in naprav okoljske infrastrukture naprav s spremljajočimi objekti,
– gradnja, rekonstrukcije, dograditve in vzdrževanje gradbeno inženirskih objektov,
– postavitev ograj.«

Spremeni se prvi odstavek prvega poglavja 21. člena tako, da glasi:
»Posege v varstvene pasove vodnjakov v Hraščici ureja odlok o varstvenih zaščitnih pasovih črpališča Hraščica in predpisi s področja upravljanja voda.«
Na koncu prvega poglavja 21. člena se doda tretji odstavek, ki glasi:
»Na območju Občine Beltinci se lahko zavarujejo drugi vodnjaki in območja varstvenih pasov pitne vode. Območja se lahko ogradijo.«

22. člen se spremeni in dopolni tako, da glasi:
»2. Območja varstva narave
Območja varstva narave so na območju Občine Beltinci evidentirana in označena v prostorskih sestavinah planov Občine Beltinci ter razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga tega akta.
Konkretne usmeritve za varstvo naravnih vrednot so:
Evid. št.; 7428, ime, HRAŠČICA - gozd, zvrst; ekos:
– Trasa cevovoda naj poteka izključno v cestnem pasu.
– Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic.
– Po končanih posegih se naj površine zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi vrstami.
– Odvečni gradbeni materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven območja naravne vrednote.
Evid. št.; 7478 OP, ime; Melinci – gnezdišče breguljk, zvrst; zool:
– Za bregulke je potrebno ohranjati ustrezno steno za gnezdenje in jo vsako leto do 15. aprila ponovno oblikovati.
– V času vzgajanja mladičev (od 15. aprila do 15. avgusta) se naj v steno ne posega.
– Pomožni objekti in naprave za namene dejavnosti v prostoru (pridobivanju mineralnih surovin) se naj po koncu izkoriščanja mineralnih surovin odstranijo.
Evid. št.; 7469, ime; Mura – loka 1, zvrst; hidr, zool:
– Trasa vodov gospodarske javne infrastrukture naj se določi tako, da bo povsod, kjer le-te obstajajo, potekala na območju obstoječih poti in cest ali v najmanjši dopustni razdalji od visokovodnega nasipa na zračni strani.
– Kjer to ni mogoče, se trasa umesti tako, da v najkrajši liniji poteka do najbližje poti ali ceste do objekta (npr. od gozdne ceste do črpališča).
– Vodnih površin, kotanj in depresij, ter ostankov mrtvih rokavov se naj ne zasipava.
– Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic.
– Odvečni gradbeni materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven območja visokovodnih nasipov oziroma izven območij z NV statusom.
– Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi ali drevesnimi vrstami.
Evid. št.; 7539, ime; Mura – mrtvi rokav 4, zvrst; ekos, bot, zool, hidr:
– Na območje NV naj se ne posega, tudi ne z odlaganjem kakršnega koli materiala.
Evid. št.; 4424, ime; Mura – reka 1. zvrst; hidr., bot, zool.:
– Kot usmeritve se naj upoštevajo konkretne usmeritve za naravno vrednoto Mura – loka 1 pod evid. št. 7469, ki se nahaja v tem odstavku druge točke tega člena.
Konkretne usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja
Evid. št.; 42100, ime; Mura – Radmožanci:
– Kot usmeritve se naj upoštevajo konkretne usmeritve za naravno vrednoto Mura – loka 1 pod evid. št. 7469, ki se nahaja v konkretnih usmeritvah za naravne vrednote v drugem odstavku druge točke tega člena.
Konkretne usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000)
Evid. št.; SI 5000010, ime; SPA Mura:
– Okrog objektov čistilne naprave in bioplinarne se naj zasadi avtohtona krajevno značilna drevesna vegetacija.
– Kot usmeritve se naj upoštevajo še konkretne usmeritve za naravno vrednoto Mura – loka 1, pod evid. št. 7469, ki se nahaja v konkretnih usmeritvah za naravne vrednote v drugem odstavku druge točke tega člena.
Evid. št.; SI 3000215, ime; SCI Mura:
– Kot usmeritve se naj upoštevajo konkretne usmeritve za naravno vrednoto Mura – loka 1, pod evid. št. 7469, ki se nahaja v konkretnih usmeritvah za naravne vrednote v drugem odstavku druge točke tega člena.
Vsi posegi v območja varstva narave morajo biti usklajeni z naravovarstveno službo in pridobiti ustrezna soglasja.«

23. člen se spremeni in dopolni tako, da glasi:
»3. Območja in objekti kulturne dediščine
V Občini Beltinci je kulturna dediščina na občinski ravni zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 62/12).
Sestavni del PUP so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
– rekonstrukcija objekta,
na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vaje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odlok o spremembah in dopolnitvah prostorsko izvedbenih aktov za območje Občine Beltinci, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov.
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«

Prvi odstavek petega poglavja v 25. členu se dopolni tako, da se na koncu odstavka doda besedilo »in predpisi s področja upravljanja voda.«

Prvi stavek drugega odstavka 28. člena se spremeni tako, da glasi:
»Merila in pogoji veljajo za stavbna zemljišča in se določijo v projektni dokumentaciji za vsak posamezen poseg. Pri posegih, ki pomenijo gradnjo je potrebno upoštevati:«.

V prvem stavku drugega odstavka 29. člena se spremeni širina iz »16 m» na »14 m«.
Tretji in četrti odstavek 29. člena se spremenita in glasita:
»Pri razporeditvi objektov in naprav se upošteva obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine. Odstopanje od obstoječega koncepta zazidave je izjemoma možno, če so v neposredni bližini drugače umeščeni in orientirani objekti. Neposredna bližina se smatrajo 4 objekti pred in za obravnavanim objektom ob ulični/cestni gradbeni liniji.
Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo graditi ob cesti, ostali (gospodarski in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se stanovanjski objekti lahko gradijo v notranjosti parcele le, če so na sosednjih parcelah že taki objekti in če imajo zagotovljen dovoz z javne ceste. Pomožni objekti ali prizidki kot so garaže, objekti storitvenih dejavnosti, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase se lahko gradijo tudi pred ali ob stanovanjskem objektu pod pogojem, da upoštevajo obstoječo ulično gradbeno linijo.«

Tretji odstavek poglavja Odmiki se v 32. členu dopolni in se glasi:
»Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m, od najbolj izpostavljenega dela objekta.«
Osmi odstavek poglavja Odmiki se v 32. členu spremeni tako, da glasi:
»Pri odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav ter vodnih zemljišč je potrebno upoštevati določila predpisov s področja upravljanja voda glede določanja meje priobalnih zemljišč.«

Zadnji stavek prvega odstavka 35. člena se spremeni tako, da glasi:
»Ograje v ureditvenih območjih naselij morajo biti ob cesti višine 1,20 m, če niso v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.«
Za zadnjim stavkom prvega odstavka se doda stavek, ki glasi:
»Medsosedska ograja je lahko višine 1,8 m, živa meja do 2,0 m.«
Peti odstavek 35. člena se spremeni tako, da glasi:
»Postavitev ograj na vodnih in priobalnih zemljiščih ni dopustna.«

Celotno poglavje Višinski gabariti 39. člena se spremeni tako, da glasi:
»Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati značilen višinski gabarit naselja. Novi ali dograjeni objekti praviloma ne smejo presegati višine bližnjih sosednjih objektov.
Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo izjemoma lahko presegajo 1 stanovanjsko etažo od višine bližnjih obstoječih objektov, če gre v obstoječi zazidavi za pritlične objekte.
V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati 2 stanovanjski etaži nad terenom. Mansarda je lahko izkoriščena, izvede se brez kolenčnega zidu, s strešnimi okni.
Večstanovanjski objekti, objekti za posebne namene v naselju Beltinci so lahko višine K+P+3+M ali K+P+4. Na območju obstoječe večstanovanjske gradnje (Panonska 7a in b) se novi sosednji objekti lahko gradijo v istih višinskih gabaritih, kot so obstoječi. Višina kmetijskih objektov se prilagodi namenu, ki pa ne smejo vizualno izstopati iz višinskega gabarita naselja ali predstavljati novo dominanto v prostoru.
Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni, obrtni ali drugi poslovni dejavnosti je lahko višja, če to dopuščajo odmiki od sosednjih parcelnih mej, vendar ne smejo presegati 3 etaže nad terenom.
Pri vseh objektih, ki se gradijo na novo ali se nadzidavajo je potrebno upoštevati tradicionalno višinsko razmerje med fasado in streho, ki mora znašati najmanj 1,5:1,0, kar ne velja za enokapne in ravne strehe.
Pri določanju višine novih objektov in objektov, ki se nadzidavajo je potrebno upoštevati predpisane odmike med objekti in od sosednjih parcelnih mej v skladu z določili 32. člena odloka.«

Celotni 40. člen se zamenja z besedilom:
»Strehe
Obliko, naklon in velikost streh ter kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja ali dela naselja.
Strehe objektov v vseh naseljih morajo biti dvokapne. Ravne strehe so možne na eno stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. To razmerje se upošteva tudi pri prizidkih k osnovnemu stanovanjskemu objektu. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne tudi na večstanovanjskih in nestanovanjskih objektih ter na vseh enostavnih in nezahtevnih objektih. Kmetijski objekti (zahtevni in manj zahtevni) morajo imeti dvokapno streho, ki je lahko izvedena z manjšim naklonom, z izjemo stolpastih silosov, ki se prilagodijo namenu.
Povsem ravne in enokapne strehe so dopustne v delu naselja Lipovci ob javni poti s parcelno številko 2822, k.o. Lipovci, v Bratoncih na parcelah št. od 1761 do 1774, vse k.o. Bratonci ter v celotnem naselju Beltinci, vključno z območjem stavbnih zemljišč, s parcelnimi št. 1811, 1813, 1815 in 1816, vse k.o. Bratonci, ki so priključene k naselju Beltinci, razen na območju kulturne dediščine in njenem vplivnem območju ter na območju tradicionalne tipologije gradnje. Poleg navedenih pogojev, ravni ali enokapni objekti, ne smejo presegati višinskih gabaritov obstoječih sosednjih objektov, kar mora biti utemeljeno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in umestitvijo novega. Na območju zavarovane kulturne dediščine se objekti oblikujejo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
Naklon dvokapne strehe ali dela strehe stanovanjskih objektov mora biti od 35–45 stopinj v nobenem primeru pa ne sme biti manjši od 30 stopinj. Kritina naj bo opečna, oziroma iz materiala, podobnega opeki. Naklon enokapne strehe je od 5 do 20 stopinj.
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta.
Strehe so lahko zaključene s čopom. Nad izkoriščenim podstrešjem je možno odpiranje strešin z mansardami (frčadami) ob pogoju, da imajo naklone enake osnovni strehi.
Na vseh strehah je možna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Na zavarovanih objektih le ob pridobitvi predhodnih pogojev in soglasij.«

Drugi odstavek 45. člena se spremeni, tako da glasi:
»Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, je dopustna pod pogojem, da je gradnja vodovoda do tistega območja predvidena, vendar se uporabno dovoljenje izda po priključitvi objekta na izgrajeno vodovodno omrežje.«

Drugi in tretji odstavek poglavja Odvajanje odpadnih voda 46. člena se spremenita tako, da glasita:
»V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih gradnjah, kjer ni možnosti izvedbe priključka na javno kanalizacijo, se odvod komunalne odpadne vode rešuje z individualnimi ali skupinskimi nepretočnimi greznicami ali malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
Vsebina greznic in malih komunalnih čistilnih naprav se ob praznjenju mora odvažati z uporabo storitev javne gospodarske javne službe.«
Četrti, peti in sedmi odstavek poglavja Odvajanje odpadnih voda 46. člena se izbrišejo.
Dosedanji šesti odstavek poglavja Odvajanje odpadnih voda 46. člena je novi četrti odstavek za katerim se doda novi peti odstavek, ki glasi:
»Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti ukrepe za upočasnitev odtoka padavinskih voda v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, ponikanje …).«

Za zadnjim odstavkom 51. člena se doda besedilo, ki glasi:
»Na območju Občine Beltinci potekata dva prenosna plinovoda;
– P152; od R15 km v 36+077-MRP Murska Sobota, premer 150 mm, tlak 50 bar in
– P1523; od P152 v km 15+137- MPR Lipovci; premer 80 mm; tlak 50 bar.
Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno upoštevati Energetski zakon in njegove podzakonske predpise oziroma predpise, ki urejajo prenos zemeljskega plina. Za poseganje v varovalni pas plinovoda (2x100) se upoštevajo vse omejitve in pridobi soglasja družbe Plinovodi. V pasu 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji.«

Za zadnjim odstavkom 52. člena se doda besedilo:
»Prečkanje in potek cevovodov v cestnem svetu državne ceste morajo biti v dokumentaciji grafično prikazana ob upoštevanju:
– izvedba prečkanj cevovodov z državno cesto je dopustna izključno s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča;
– pokrovi jaškov in naprave cevovodov morajo biti locirani izven vozišča, oziroma kolesnic državne ceste;
– minimalne globine vodov glede na nivo vozišča ceste morajo biti skladne s predpisi o projektiranju cest.
Gradnja cevovodov v cestnem svetu državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca ceste. Upravljavec državne ceste lahko od upravljavca cevovoda zahteva, da na lastne stroške preuredi ali prestavi posamezne vode, kolikor je to potrebno zaradi rekonstrukcije državne ceste in zahteva ni v nasprotju s soglasjem, ki je bilo za to dano s strani upravljavca ceste.
Upoštevati obstoječo avtocesto (izvedeno stanje). Vse rešitve morajo biti situativno in višinsko prilagojene avtocesti, njenim spremljajočim objektov in prometnicam ter komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi.
Posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
Zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa, stabilnost nasipov, objektov in odvodnje obstoječe avtoceste.
Pri načrtovanju v prostor je potrebno upoštevati rezervacijo prostora za širitev AC za en vozni pas, to je minimalno 7 m od roba cestnega sveta obojestransko.
Morebitna križanja infrastrukturnih vodov z obstoječo avtocesto je treba izvesti s podvrtanjem, pravokotno na avtocesto, izven avtocestnih priključkov in z upoštevanjem odmikov za širitev avtoceste. Kolikor bodo infrastrukturni vodi potekali vzporedno z obstoječo avtocesto, mora trasa infrastrukturnih vodov potekati izven cestnega sveta avtoceste in z upoštevanjem odmikov za širitev avtoceste.
Do avtoceste, njenih pripadajočih objektov, prometnic in vgrajenih inštalacij mora biti zagotovljen stalni dostop.
V varovalnem pasu avtoceste je treba načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč, pri tem opozarjamo tudi na obremenitve s hrupom zaradi prometa.
Pri umeščanju za hrup občutljivih objektov v prostor je potrebno upoštevati določila predpisov s področja varstva pred hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitev s hrupom glede na rabo prostora in obremenitve s hrupom na predvidenih za hrup občutljivih objektih. Skladno s tem se za hrup občutljivih objektov ne umešča v prostor, ki je zaradi prometa v obstoječem stanju preobremenjen s hrupom ali se preobremenjenost s hrupom pričakuje v planskem obdobju 20 let, brez ustreznih omilitvenih ukrepov za zagotovitev, da obremenitve ne bodo presegale predpisanih mejnih vrednosti; izvedba protihrupnih ukrepov za zmanjšanje obremenitev s hrupom zaradi prometa na že zgrajenih infrastrukturnih objektih je obveznost lokalnih skupnosti in investitorjev novih posegov na tem območju.«

Naslov IX. poglavja se spremeni, tako, da glasi: »MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI SE NANAŠAJO NA UREJANJE POVRŠIN V ODPRTEM PROSTORU«.

Prvi odstavek 53. člena se spremeni tako, da glasi:
»Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij, v vseh namenskih površinah odprtega prostora za katera ni predvidena izdelava OPPN-jev, in sicer:
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč,
– manjše regulacije,
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov,
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti.«

Besedilo 54. člena se spremeni tako, da glasi:
»Varstvo narave
Posegi na zavarovana območja naravne, v območja naravnih vrednot in ekološko pomembno območje so opredeljeni v 22. členu odloka na podlagi prostorskih sestavin planov Občine Beltinci in na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99).«

Besedilo 55. člena se spremeni tako, da glasi:
»Kulturna dediščina
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 62/12) in na osnovi vpisa v zbirni register dediščine.
Pri izdelavi projektne dokumentacije se morajo upoštevati varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, pogoji iz 23. člena odloka in pogoji iz Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Pri posegih na zavarovanih objektih in območjih je potrebno v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Maribor).
Vsa območja in objekti (zavarovana in nezavarovana) so razvidna iz grafičnega dela PUP (prikaza stanja).«

Drugi odstavek 60. člena se v celoti izbriše in nadomesti z besedilom:
»Požarna varnost se zagotavlja s potrebnimi odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotovitvijo potrebnih virov vode za gašenje in zagotovitvijo neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila.«

Prvi in drugi odstavek poglavja Varstvo pred poplavami 61. člena se izbrišeta, doda pa se nov prvi odstavek, ki glasi:
»Na poplavnih območjih ni dopustna gradnja ali kakršnikoli drugi posegi, ki bi lahko povečali poplavno ogroženost območja. Sprejemljivost posegov in gradenj na poplavnih območjih se presoja za vsak poseg posebej v postopkih pridobivanja vodnega soglasja skladno s predpisi s področja upravljanja z vodami.«

V merilih in pogojih za oblikovanje posegov v prostor 63. člena se doda šesti odstavek, ki glasi:
Odstopanja v dolžini in poteku trase sekundarnega vodovoda iz Predinvesticijske zasnove za Oskrbo s pitno vodo Pomurja – sistem B, so možna v primeru optimizacij tras.

Na koncu 66. člena se za deveto točko doda deseta in enajsta točka:
»10. Odlok o sprejetju lokacijskega načrta v vodooskrbnem sistemu Občine Beltinci – Uradni list RS, št. 18/00),
11. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 43/11).«

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.