Na podlagi 20., 22. in 23. točke prvega odstavka 14. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10) izdaja minister za infrastrukturo in prostor

(1) Ta pravilnik določa pogoje, ocenjevanje in način opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: izpit), delo izpitnih komisij, strokovno izobraževanje članov izpitnih komisij, način zagotavljanja kakovosti in nadzora nad delom članov izpitnih komisij in evidence, ki jih vodijo izpitni centri. Ta pravilnik določa tudi program, po katerem se kandidat za člana izpitne komisije ali član izpitne komisije usposablja ter postopek preverjanja in ocenjevanja usposobljenosti za ocenjevanje kandidatov za voznike motornih vozil na izpitih.
(2) Ta pravilnik določa tudi postopke za opravljanje vozniškega izpita in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani izpitnih komisij v skladu z Direktivo 2006/126/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L št. 403 z dne 30. 12. 2006, str. 18), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2012/36/EU z dne 19. novembra 2012 o spremembi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L št. 321 z dne 20. 11. 2012, str. 54).

(1) Kandidati za voznike motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: kandidat) se priglasijo k izpitu in na praktični del vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A2 in A, ob izpolnjevanju pogoja, da imajo najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1 oziroma A2, ali za vožnjo vozil kategorije B, kadar jim je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg, s priglasnico, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kandidati priglasijo k izpitu oziroma na praktični del vozniškega izpita s priglasnico na elektronskem obrazcu, če pristojni organ za to izpolnjuje tehnične pogoje.
(3) Ob priglasitvi se kandidatu določita kraj in čas opravljanja izpita.

(1) Priglasnici mora kandidat priložiti:
– zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil tiste oziroma tistih kategorij, za katere opravlja vozniški izpit (razen za vožnjo vozil kategorije B, kadar jim je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg);
– evidenčni karton vožnje, s katerim dokaže, da je opravil teoretični del predpisanega programa usposabljanja oziroma da je opravil praktični del predpisanega programa usposabljanja, če se priglaša na praktični del vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A2 ali A, ob izpolnjevanju pogoja, da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1 oziroma A2, ali za vožnjo vozil kategorije B, kadar jim je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg;
– potrdilo o opravljenem izpitu iz prve pomoči (razen za kategorije AM, F in G) oziroma o oprostitvi izpita iz prve pomoči, če nima vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije A1, A2, A, B1, B, BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D ali DE;
– zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu za vse kategorije, za katere želi pridobiti vozniško dovoljenje in potrdilo o opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo oziroma rehabilitacijskem programu za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma jim je bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
(2) Kandidatu, ki priglasnici priloži listine iz prejšnjega odstavka, se dovoli opravljati teoretični del izpita oziroma praktični del vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A2 in A, ob izpolnjevanju pogoja, da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1 oziroma A2, ali za vožnjo vozil kategorije B, kadar jim je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg.
(3) Ob priglasitvi k praktičnemu delu izpita mora kandidat predložiti evidenčni karton vožnje, s katerim dokaže, da je opravil predpisani program usposabljanja za voznike motornih vozil.
(4) Kandidatu, ki predloži listine iz prejšnjega odstavka, se dovoli opravljati praktični del izpita, če izpolnjuje tudi druge pogoje za opravljanje izpita, določene v 66. členu Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10; v nadaljnjem besedilu: zakon), kar ugotovi uradna oseba iz uradnih evidenc.
(5) Listine iz prvega in tretjega odstavka tega člena se po ugotovitvi o izpolnjevanju pogojev za opravljanje izpita vrnejo kandidatu.

Izpitna komisija mora omogočiti kandidatu opravljanje izpita v tridesetih dneh po priglasitvi k teoretičnemu oziroma praktičnemu delu izpita.

(1) Pred začetkom opravljanja izpita mora kandidat izkazati izpitni komisiji svojo istovetnost z veljavnim uradnim identifikacijskim dokumentom, opremljenim s fotografijo, ki ga je izdal državni organ oziroma z veljavno tujo potno listino.
(2) Pred začetkom praktičnega dela izpita mora kandidat z veljavnim zdravniškim spričevalom dokazati, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, za katero opravlja izpit.

(1) Izpit je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Za vožnjo vozil kategorije A2 in A, ob izpolnjevanju pogoja, da ima kandidat najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1 oziroma A2, in za vožnjo vozil kategorije B, kadar jim je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg, je izpit sestavljen samo iz praktičnega dela, za vožnjo vozil kategorije G pa samo iz teoretičnega dela.
(2) Teoretični in praktični del izpita se izvajata po programu in kriterijih ocenjevanja, ki so kot priloga 7 sestavni del tega pravilnika.

(1) Teoretični del izpita obsega preizkus znanja v skladu s teoretičnim delom programa usposabljanja kandidatov, predpisanim v drugem odstavku 37. člena zakona.
(2) Teoretični del izpita se opravlja z uporabo računalnika (elektronsko preverjanje znanja).
(3) Uspeh kandidata na teoretičnem delu izpita oceni izpitna komisija z oceno: »je opravil« ali »ni opravil«.
(4) Če kandidat ni opravil teoretičnega dela izpita, se šteje, da ni opravil celotnega izpita.
(5) Če uporablja kandidat pri izpitu nedovoljene pripomočke, mu izpitna komisija prepove nadaljnje opravljanje izpita. V takem primeru se šteje, da ni opravil izpita.
(6) Kandidat, ki ni opravil teoretičnega dela izpita, lahko ponovno opravlja izpit po poteku petih dni od zadnjega opravljanja teoretičnega dela izpita.
(7) Oceno uspeha na teoretičnem delu vozniškega izpita sporoči izpitna komisija kandidatu ustno in obenem potrdi uspešno opravljen teoretični del izpita v evidenčni karton vožnje.

Kandidat, ki je opravil teoretični del izpita, lahko v roku veljavnosti teoretičnega dela izpita največ štirikrat opravlja praktični del izpita.

(1) Teste za teoretični del izpita zagotavlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: javna agencija).
(2) Testi morajo biti sestavljeni iz vsebin, ki so določene v točki 2.2. priloge 7 tega pravilnika.

(1) Praktični del izpita lahko opravlja kandidat, ki ima veljaven teoretični del izpita. Teoretični del izpita ni pogoj za opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita za vožnjo vozil kategorije A2 in A, ob izpolnjevanju pogoja, da ima kandidat najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A1 oziroma A2, in za vožnjo vozil kategorije B, kadar jim je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg.
(2) Praktični del izpita opravlja kandidat na vozilu tiste kategorije, za katero se je priglasil k opravljanju izpita.
(3) Na praktičnem delu izpita izpitna komisija preverja kandidatovo spretnost in obnašanje pri vožnji vozila v prometu po praktičnem delu programa usposabljanja kandidatov, predpisanem v četrtem odstavku 37. člena zakona. Praktični del izpita je sestavljen iz treh delov:
– prvi del obsega pripravo na vožnjo in pregled vozila z vidika prometne varnosti;
– drugi del zajema preizkus spretnosti pri vožnji z vozilom, ki poteka na poligonu šole vožnje ali na drugi neprometni površini, ki omogoča preizkuse spretnosti z vozilom, skladno s prilogo 7;
– tretji del zajema preizkus obnašanja pri vožnji vozila v cestnem prometu v naseljih in izven njih, kjer je to mogoče pa tudi na hitrih cestah in avtocestah.
(4) Izpitna komisija lahko preverja usposobljenost kandidatov za vožnjo vozila v različnih vremenskih razmerah in tudi v nočnem času. V primeru neugodnih vremenskih ali cestnih razmer, ko bi lahko bila ogrožena varnost kandidata oziroma drugih udeležencev v prometu oziroma ko je z vozilom v takih razmerah onemogočena vožnja, komisija ne začne s preverjanjem usposobljenosti kandidatov oziroma preverjanje prekine.
(5) Izpitna komisija oceni kandidata na praktičnem delu izpita z oceno: »je opravil« ali »ni opravil« in jo sporoči kandidatu ustno.
(6) Če je bil kandidat na praktičnem delu izpita neuspešen, lahko ponovno opravlja praktični del izpita po poteku petih dni od zadnjega opravljanja praktičnega dela izpita.

(1) Kandidata, ki opravlja praktični del izpita, ocenjuje najmanj en član izpitne komisije, ki ga določi predsednik izpitne komisije. Kandidata za kategorije D1, D1E, D ali DE ocenjujeta najmanj dva člana izpitne komisije.
(2) Na praktičnem delu izpita kategorij AM, A1, A2, A, B1 in F spremlja član izpitne komisije kandidata v drugem vozilu šole vožnje, v kateri se je kandidat usposobil. Član izpitne komisije lahko vodenje kandidata na izpitu prepusti neposredno učitelju vožnje, ki ga spremlja na izpitu. Vodenje učitelj vožnje opravi po predhodnem napotku člana izpitne komisije preko prostoročne zveze za dvosmerno komunikacijo šole vožnje, v kateri se je kandidat usposobil.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko član izpitne komisije spremlja kandidata v oziroma na vozilu, s katerim se opravlja izpit, če je v oziroma na vozilu dovolj sedežev za kandidata, učitelja vožnje ter člana izpitne komisije in so izpolnjeni vsi varnostni pogoji za spremljanje kandidata.
(4) Praktičnem delu izpita lahko prisostvujejo:
– kandidat, ki opravlja praktični del izpita;
– učitelj vožnje, ki spremlja kandidata na praktičnem delu izpita;
– strokovni vodja šole vožnje;
– člani izpitne komisije, ki ocenjujejo kandidata na praktičnem delu izpita;
– člani izpitnih komisij, ki se dodatno strokovno izpopolnjujejo;
– uradne osebe, pooblaščene za nadzor nad delom izpitnih komisij;
– osebe, ki se usposabljajo za ocenjevanje na vozniškem izpitu;
– osebe, ki opravljajo preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije.

Učitelj vožnje mora takoj, ko zazna nevarnost in lahko predvidi, da nevarnosti kandidat iz kakršnihkoli razlogov ni opazil, zaznal ali videl, ukrepati in pravočasno preprečiti nevarno prometno situacijo.

(1) Praktični del izpita se opravlja z vozilom šole vožnje, v kateri se je kandidat usposobil za izpit.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko praktični del izpita opravlja z vozilom, ki ni vozilo šole vožnje, kandidat:
– ki upravlja vozilo, ki ni opremljeno s stopalko sklopke (ali ročico za kategorije A, A2 in A1) s katero mora upravljati voznik pri zagonu ali ustavljanju vozila in menjavi prestav, pri čemer mora biti pomožna zavora v vozilu kategorije B v dosegu roke učitelja vožnje,
– ki lahko zaradi svojih telesnih zmožnosti vozi v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno vozilo,
– ki upravlja skupino vozil, sestavljeno iz vlečnega vozila kategorije B, ki mu je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg.
(3) Vozilo mora v teh primerih zagotoviti kandidat sam. Vozilo iz prve alineje prejšnjega odstavka mora izpolnjevati pogoje iz 14. in 15. člena tega pravilnika, vozilo iz druge in tretje alineje pa pogoje iz 14. člena tega pravilnika.
(4) Če se praktični del vozniškega izpita opravlja na cesti, kjer se neposredno plačuje uporaba ceste, te stroške krije kandidat.

Praktični del izpita se lahko opravlja le z vozili, ki so tehnično brezhibna. Če član izpitne komisije sumi, da vozilo ni tehnično brezhibno, mora preveriti tehnično brezhibnost vozila. Kandidat oziroma učitelj vožnje mu morata na njegovo zahtevo omogočiti, da preveri tehnično brezhibnost in mu predložiti dokumente, iz katerih je razvidno, da so izpolnjeni pogoji za udeležbo vozila v prometu. Če član izpitne komisije ugotovi nasprotno, z izpitom ne prične ali izpit prekine za toliko časa, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti. Če zaradi pomanjkljivosti izpita ni mogoče izvesti, se glede stroškov izpita šteje, kot da je kandidat izpit opravljal.

Praktični del izpita kandidati opravljajo z vozilom, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. za kategorijo AM:
– kolo z motorjem (moped) na dveh kolesih;
2. za kategorijo A1:
– motorno kolo, ki spada v to kategorijo, brez stranske prikolice, z močjo največ 11 kW ter razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg, ki lahko doseže hitrost najmanj 90 km/h. Če motorno kolo poganja motor z notranjim izgorevanjem, mora biti delovna prostornina motorja najmanj 115 ccm, če ga poganja električni motor, mora biti razmerje moč motorja/masa vozila najmanj 0,08 kW/kg;
3. za kategorijo A2:
– motorno kolo, ki spada v to kategorijo, brez stranske prikolice, z močjo najmanj 20 kW in največ 35 kW ter razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,2 kW/kg. Če motorno kolo poganja motor z notranjim izgorevanjem, mora biti delovna prostornina motorja najmanj 395 ccm, če ga poganja električni motor, mora biti razmerje moč motorja/masa vozila najmanj 0,15 kW/kg;
4. za kategorijo A:
– motorno kolo, ki spada v to kategorijo, brez stranske prikolice, katerega masa brez tovora ali potnikov presega 175 kg, z močjo motorja najmanj 50 kW. Če motorno kolo poganja motor z notranjim izgorevanjem, mora biti delovna prostornina motorja najmanj 595 ccm, če ga poganja električni motor, mora biti razmerje moč motorja/masa vozila najmanj 0,25 kW/kg;
5. za kategorijo B1:
– štirikolo, ki lahko doseže hitrost najmanj 60 km/h.
6. za kategorijo B:
– motorno vozilo, ki spada v to kategorijo in doseže hitrost najmanj 100 km/h, z najmanj štirimi vrati in petimi sedeži.
7. za kategorijo C1:
– tovorno vozilo, ki spada v to kategorijo, z največjo dovoljeno maso najmanj 4000 kg in z dolžino najmanj 5 m, ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h. Motorno vozilo mora biti opremljeno s sistemom proti blokiranju koles ter z ustrezno napravo za nadzor nad delom voznika in gibanjem vozila v cestnem prometu (tahograf). Tovorni del mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter najmanj tako širok in visok kakor kabina.
8. za kategorijo C:
– tovorno vozilo, ki spada v to kategorijo, z največjo dovoljeno maso najmanj 12000 kg, z dolžino najmanj 8 m in širino najmanj 2,4 m. Motorno vozilo mora biti opremljeno s sistemom proti blokiranju koles, z menjalnikom, pri katerem mora voznik ročno menjati prestave, ter tahografom, kakor je opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L št. 370 z dne 31. 12. 1985, str. 34), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1266/2009 z dne 16. decembra 2009 o deseti prilagoditvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu tehničnemu napredku (UL L št. 339 z dne 22. 12. 2009, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3821/85/EGS). Tovorni del mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter najmanj tako širok in visok kakor kabina. Skupna masa vozila mora biti najmanj 10000 kg, vozilo pa mora doseči hitrost najmanj 80 km/h.
9. za kategorijo D1:
– avtobus, ki spada v to kategorijo (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije opredeljena kot mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus), z največjo dovoljeno maso najmanj 4000 kg, ki lahko doseže hitrost najmanj 80 km/h in meri v dolžino najmanj 5 m. Motorno vozilo mora biti opremljeno s sistemom proti blokiranju koles ter z ustrezno napravo za nadzor nad delom voznika in gibanjem vozila v cestnem prometu (tahograf).
10. za kategorijo D:
– avtobus, ki spada v to kategorijo (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije opredeljena kot mestni, zgibni mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus). Vozilo mora biti dolgo najmanj 10 m, široko najmanj 2,4 m in mora doseči hitrost najmanj 80 km/h. Biti mora opremljeno s sistemom proti blokiranju koles ter z ustrezno napravo za nadzor nad delom voznika in gibanjem vozila v cestnem prometu (tahograf).
11. za kategorijo BE:
– skupina vozil, ki je sestavljena iz ustreznega vlečnega vozila kategorije B z dodanim priklopnim vozilom, katerega največja dovoljena masa ne sme biti manjša od 1000 kg in ne sme presegati 3500 kg, ki lahko doseže hitrost najmanj 100 km/h in ne spada v kategorijo B. Priklopno vozilo mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter široko in visoko vsaj toliko kakor vlečno vozilo. Zaprti del priklopnega vozila sme biti tudi ožji od vlečnega, če je pogled nazaj iz slednjega mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila. Skupna masa priklopnega vozila ne sme biti manjša od 800 kg.
12. za vožnjo skupine vozil kategorije B, kadar jim je dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg:
– skupina vozil, ki je sestavljena iz ustreznega vlečnega vozila kategorije B ter dodanim priklopnim vozilom, ki ni lahki priklopnik. Največja dovoljena masa skupine vozil mora presegati 3500 kg, a ne preseči 4250 kg. Če največja dovoljena masa vlečnega oziroma priklopnega vozila ni določena, mora masa skupine vozil presegati 3500 kg, a ne presegati 4250 kg.
13. za kategorijo C1E:
– skupina vozil, sestavljena iz tovornega vozila kategorije C1, ki mu je dodano priklopno vozilo z največjo dovoljeno maso najmanj 1250 kg. Ta skupina mora imeti dolžino najmanj 8 m in doseči hitrost najmanj 80 km/h. Tovorni del obeh vozil mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjava ali furgon) ter najmanj tako širok in visok kakor kabina vlečnega vozila. Zaprti del priklopnega vozila sme biti tudi ožji od vlečnega vozila, če je pogled nazaj iz slednjega mogoč le z uporabo zunanjih vzvratnih ogledal motornega vozila. Skupna masa priklopnega vozila ne sme biti manjša od 800 kg.
14. za kategorijo CE:
– skupina vozil, sestavljena iz tovornega vozila kategorije C, ki mu je dodano priklopno vozilo dolžine najmanj 7,5 m, ali s kombinacijo skupine vozil iz sedlastega vlačilca in ustreznega polpriklopnika. Ta skupina mora imeti najmanj 20000 kg največje dovoljene mase, dolžino najmanj 14 m in širino najmanj 2,4 m. Doseči mora hitrost najmanj 80 km/h. Skupina vozil mora biti opremljena s sistemom proti blokiranju koles, vlečno vozilo pa še z menjalnikom pri katerem mora voznik ročno menjati prestave, ter tahografom, kakor je opredeljen v Uredbi 3821/85/EGS. Tovorni del mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter najmanj tako širok in visok kakor kabina, skupna masa skupine vozil pa mora biti najmanj 15000 kg.
15. za kategorijo D1E:
– skupina vozil, ki je sestavljena iz avtobusa kategorije D1 (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije opredeljena kot mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus) in priklopnika z največjo dovoljeno maso najmanj 1250 kg. Tovorni del priklopnika mora biti zaprte izvedbe ter najmanj 2 m širok in 2 m visok. Priklopno vozilo mora imeti najmanj 800 kg skupne mase. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h.
16. za kategorijo DE:
– skupina vozil, ki je sestavljena iz avtobusa kategorije D (razen vozil, ki so po obliki ali namenu karoserije opredeljena kot mestni, zgibni mestni, specialni, bivalni ali gasilski avtobus) in priklopnika z največjo dovoljeno maso najmanj 1250 kg. Tovorni del priklopnika mora biti zaprte izvedbe (keson s ponjavo ali furgon) ter biti najmanj 2 m širok in 2 m visok. Priklopno vozilo mora imeti najmanj 800 kg skupne mase. Vlečno vozilo mora biti dolgo najmanj 10 m, široko najmanj 2,4 m ter opremljeno z ustrezno napravo za nadzor nad delom voznika in gibanjem vozila v cestnem prometu (tahograf), pa tudi s sistemom proti blokiranju koles. Skupina vozil mora doseči hitrost najmanj 80 km/h.
17. za kategorijo F:
– traktor, ki mu je dodan traktorski priklopnik, katerega konstrukcijsko določena hitrost je večja od 30 km/h. Traktorski priklopnik mora biti obremenjen najmanj z 1/3 svoje nosilnosti.

Direktor javne agencije lahko pri presojanju ugovora kandidata zoper oceno na izpitu:
– potrdi oceno, če ugotovi, da je ocena izpita pravilna;
– spremeni oceno, če ugotovi, da je bila ocena izpita napačna;
– odloči, da se izpit ponovi, če ni mogoče ugotoviti, ali je bila ocena izpita pravilna ali napačna.

(1) Kandidatu, ki iz upravičenega razloga ne pristopi k izpitu in o tem obvesti izpitno komisijo takoj, ko to okoliščine dopuščajo, dovoli predsednik izpitne komisije, da opravlja izpit kasneje in ga obvesti o datumu in kraju opravljanja izpita. Razlog je upravičen, če ga kandidat ni zakrivil sam oziroma če je nastal kakšen nepredvidljiv dogodek, ki je kandidatu preprečil pristop k izpitu ali dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti. O upravičenosti razloga presoja predsednik izpitne komisije.
(2) Če kandidat brez upravičenega razloga ne pristopi k izpitu ali če pred začetkom izpita odstopi ali ne predloži listin in dokazil iz 5. člena tega pravilnika ali nima pripomočkov za vožnjo, ki so vpisani v njegovem zdravniškem spričevalu, se izpit preloži, glede stroškov izpita pa se šteje, kot da izpita ni opravil.

Evidenca o opravljanju vozniških izpitov je sestavljena iz:
– računalniške evidence,
– izpitne dokumentacije.

(1) Zapisnik o poteku izpita je v elektronski obliki.
(2) Vsebina zapisnika je določena z obrazcem, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika.

(1) Izpitno dokumentacijo sestavljajo:
– zapisnik o poteku izpita,
– test, ki ga je izpolnil kandidat na teoretičnem delu izpita,
– izpolnjen obrazec za ocenjevanje na praktičnem delu izpita.
(2) Dokumentacija se hrani najmanj tri leta.

(1) Javna agencija vodi mesečno in letno statistiko o opravljanih izpitih za teoretični in praktični del izpita.
(2) Statistika vsebuje naslednje podatke:
– število opravljanih izpitov skupaj in po posameznih kategorijah,
– uspešnost opravljenih izpitov skupaj, po posameznih kategorijah in po šolah vožnje.

(1) Oseba, ki pristopi k opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita zaradi zamenjave vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje, mora pred začetkom izpita izkazati izpitni komisiji svojo istovetnost z veljavnim uradnim identifikacijskim dokumentom, opremljenim s fotografijo, oziroma z veljavno tujo potno listino.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka se k opravljanju praktičnega dela izpita priglasi pri upravni enoti, ki preveri izpolnjevanje pogojev za zamenjavo vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje.
(3) Pred začetkom izpita mora oseba iz prvega odstavka izpitni komisiji predložiti na vpogled veljavno vozniško dovoljenje, izdano v tujini.

(1) Osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena opravljajo praktični del izpita z motornim vozilom oziroma skupino vozil, ki spada v tisto kategorijo, za katero opravlja izpit.
(2) Osebe, ki opravljajo praktični del vozniškega izpita zaradi zamenjave vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje, lahko praktični del izpita opravljajo le z vozilom šole vožnje in so ga dolžne priskrbeti same, razen če opravljajo izpit z vozilom, prilagojenim telesnim zmožnostim osebe, ki zaradi telesnih zmožnosti za vožnjo motornih vozil lahko vozi v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno vozilo ali če opravljajo izpit z vozilom, ki ni opremljeno s stopalko sklopke (ali ročico za kategorije A, A2 in A1) s katero mora upravljati voznik pri zagonu ali ustavljanju vozila in menjavi prestav. Vozilo mora izpolnjevati pogoje iz 14. in 15. člena tega pravilnika.

Za osebe, ki opravljajo praktični del izpita zaradi zamenjave veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje, se glede opravljanja praktičnega dela izpita, ocenjevanja in vodenja izpita uporabljajo določbe 10., 11. in 12. člena tega pravilnika.

(1) Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
(2) Predsednik izpitne komisije organizira delo v izpitnem centru.
(3) Poleg naloge, navedene v prejšnjem odstavku, predsednik izpitne komisije opravlja še dela in naloge člana komisije.

Na področju dela izpitne komisije se kot redno usposabljanje oziroma usposabljanje predsednika in članov komisije šteje naslednje:
– usposabljanje po programu za pridobivanje novega znanja ter za ohranjanje in obnavljanje znanja in ocenjevalnih spretnosti;
– usposabljanje za ohranjanje in razvijanje potrebnih praktičnih vozniških spretnosti;
– izvedba območnih posvetov o novostih pri usposabljanju kandidatov in preverjanja njihovega znanja, spretnosti ter obnašanja v prometu, o problematiki socialnih odnosov v prometu in o problematiki prometne ureditve;
– druga usposabljanja po presoji predstojnika in v skladu s programom usposabljanja organa.

Za delovanje izpitnega centra morajo biti zagotovljeni naslednji pogoji:
– ustrezen prostor za opravljanje teoretičnega dela izpita;
– ustrezni prostori za delovanje izpitne komisije – čakalnica, prostor za sprejem strank, prostor za člane izpitne komisije in prostor za predsednika izpitne komisije, prostor za arhiviranje izpitne dokumentacije;
– v neposredni bližini izpitnega centra ustrezno parkirišče za vozila, s katerimi se opravlja praktični del izpita, z možnostjo varnega vključevanja v promet;
– ustrezna neprometna površina za preizkuse spretnosti z vozilom, ki mora biti dovolj velika, da lahko kandidat nemoteno izvede vse elemente, ki se preizkušajo na izpitu. Neprometna površina mora biti opremljena ter zavarovana tako, da je v času opravljanja izpitov na to površino onemogočen nenadzorovan dostop nepooblaščenim osebam in drugim uporabnikom te površine.

(1) Program usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu obsega teoretični in praktični del.
(2) Program usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu (v nadaljnjem besedilu: program usposabljanja) je kot priloga 8 sestavni del tega pravilnika.
(3) Program usposabljanja za kategorijo B iz vsebin sploš­nega dela programa usposabljanja v obsegu 40 pedagoških ur teoretičnega usposabljanja in 50 pedagoških ur iz vsebin praktičnega usposabljanja izvaja javna agencija.
(4) Program usposabljanja za druge kategorije v obsegu 20 pedagoških ur teoretičnega usposabljanja in 25 pedagoških ur praktičnega usposabljanja izvaja javna agencija.
(5) Za izvedbo praktičnega usposabljanja je izpitni center dolžan kandidatu za člana izpitne komisije omogočiti spremljanje izpitnih voženj v obsegu, predvidenem s programom usposabljanja, člani izpitnih komisij pa so mu dolžni nuditi strokovno pomoč (mentorstvo). Izpitni center kandidatu za člana izpitne komisije izda potrdilo o spremljanju na izpitnih vožnjah.
(6) Javna agencija izda kandidatu za člana izpitne komisije po opravljenem usposabljanju potrdilo, ki je kot priloga 9 sestavni del tega pravilnika.

(1) Preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije za voznike motornih vozil (v nadaljnjem besedilu: preizkus usposobljenosti) kategorije B lahko opravlja kandidat, ki se je predhodno usposobil po programu usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu in izpolnjuje pogoje, predpisane v tretjem odstavku 69. člena zakona.
(2) Preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije za voznike motornih vozil drugih kategorij lahko opravlja kandidat, ki se je predhodno usposobil po programu usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu in izpolnjuje pogoje, predpisane v četrtem in petem odstavku 69. člena zakona.
(3) Preizkus usposobljenosti opravlja kandidat za člana izpitne komisije pred komisijo, ki jo določi direktor javne agencije. Komisijo sestavljajo predsednik ter najmanj dva člana komisije.

Kandidat za člana izpitne komisije se priglasi k preizkusu usposobljenosti pri javni agenciji, s priglasnico, ki je kot priloga 4 sestavni del tega pravilnika.

(1) Priglasnici za preizkus usposobljenosti mora kandidat za člana izpitne komisije priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 29. člena tega pravilnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek si komisija iz tretjega odstavka 29. člena tega pravilnika pridobi podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni organi in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil po uradni dolžnosti.
(3) Dokazila, navedena v prvem in drugem odstavku tega člena, se vložijo k izpitni dokumentaciji.

(1) Preizkus usposobljenosti je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del opravlja kandidat za vsako kategorijo (A, B, C, CE, D, DE), za katero bo ocenjeval kandidate za voznike motornih vozil, posebej. Praktični del za kategoriji A ali B opravlja kandidat za vsako od teh kategorij posebej, za kategorije C, CE, D, ali DE pa opravlja izpit le na eni od teh kategorij. Kategorijo, na kateri bo opravljal izpit, mu določi izpitna komisija.
(2) Teoretični del preizkusa usposobljenosti se opravlja pisno in ustno in obsega znanje, ki je predpisano s Programom usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu.
(3) Praktični del preizkusa usposobljenosti obsega izvedbo ocenjevanja na praktičnem delu izpita in obsega sprejem kandidata, uvodni nagovor o načinu vodenja na praktičnem delu izpita, izbiro relacije, vodenje na izpitu, zaključni nagovor z analizo izpitne vožnje in naznanitev ocene.
(4) Teoretični in praktični del preizkusa usposobljenosti se ocenita z oceno »je opravil«, »ni opravil«. Če kandidat ni bil uspešen na pisnem ali na ustnem delu teoretičnega dela preizkusa se šteje, da preizkusa usposobljenosti ni opravil. Za oceno »je opravil« mora kandidat za člana izpitne komisije na teoretičnem delu preizkusa doseči najmanj 90 % skupnega števila točk pri pisnem delu in 60 % pri ustnem delu. Na praktičnem delu pa mora kandidat za člana izpitne komisije 90 % izvesti naloge v skladu s temeljnim namenom in cilji usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu, ki so opredeljeni v prilogi 8.
(5) Praktični del preizkusa usposobljenosti lahko opravlja kandidat za člana izpitne komisije, ki je uspešno opravil teoretični del preizkusa usposobljenosti. Kandidat, ki ni bil uspešen na praktičnem delu preizkusa, lahko ponovno opravlja praktični del preizkusa usposobljenosti. Kandidat, ki tudi drugič ni bil uspešen na tem delu preizkusa, mora preizkus usposobljenosti ponovno opravljati v celoti.
(6) Uspešno opravljen preizkus usposobljenosti kategorije:
– B velja tudi za ocenjevanje na vozniškem izpitu kategorije B1, F in G;
– A velja tudi za ocenjevanje na vozniškem izpitu kategorije AM, A1, A2;
– C velja tudi za ocenjevanje na vozniškem izpitu kategorije C1;
– D velja tudi za ocenjevanje na vozniškem izpitu kategorije D1;
– CE velja tudi za ocenjevanje na vozniškem izpitu kategorije BE in C1E;
– DE velja tudi za ocenjevanje na vozniškem izpitu kategorije D1E.

(1) Kandidatu, ki je opravil preizkus usposobljenosti za člana izpitne komisije, se izda po uradni dolžnosti potrdilo o opravljenem preizkusu usposobljenosti na obrazcu, ki je kot priloga 5 sestavni del tega pravilnika. Potrdilo se izda kandidatu najkasneje v treh dneh od dneva, ko je preizkus opravil.
(2) O poteku preizkusa usposobljenosti se vodi zapisnik na obrazcu, ki je kot priloga 6 sestavni del tega pravilnika. Testi kandidata za člana izpitne komisije in uporabljen obrazec za ocenjevanje spretnosti in obnašanja na izpitni vožnji se kot priloge priložijo k zapisniku in vložijo v dokumentacijo. Dokumentacija se hrani 5 let.

Stroške opravljanja preizkusa usposobljenosti plača kandidat.

Do 31. decembra 2013 lahko kandidati opravljajo praktični del izpita kategorije A, z motornim kolesom z delovno prostornino motorja najmanj 595 ccm in močjo motorja najmanj 40 kW.

(1) Do vzpostavitve centralne računalniške evidence o priglasitvah na izpit in urnikih za opravljanje izpitov, upravna enota o priglasitvi obvesti izpitni center, ki kandidatu določi kraj in čas opravljanja izpita.
(2) Do vzpostavitve centralne računalniške evidence o priglasitvah na izpit in urnikih za opravljanje izpitov, omogoči izpitna komisija kandidatu opravljanje teoretičnega oziroma praktičnega dela izpita v tridesetih dneh po prejetju obvestila o priglasitvi.
(3) Do vzpostavitve centralne računalniške evidence o priglasitvah na izpit in urnikih za opravljanje izpitov mora oseba, ki pristopi k opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita zaradi zamenjave vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje, izpitni komisiji predložiti:
– fotokopijo zahtevka za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja, potrjenega s strani upravne enote o izpolnjevanju pogojev za zamenjavo;
– veljavno tuje vozniško dovoljenje, na vpogled.
(4) Izpitna komisija mora osebi omogočiti opravljanje izpita v tridesetih dneh po prejemu dokazil iz prejšnjega odstavka.
(5) Do vzpostavitve centralne računalniške evidence o opravljenih izpitih, ki bo omogočala trajno hranjenje podatkov, se o izpitih vodi register v fizični obliki.
(6) Register o izpitih iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa v register,
– osebno ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter kraj rojstva kandidata,
– datum opravljenega teoretičnega in praktičnega dela izpita.
(7) Register o izpitih se hrani trajno.
(8) Do vzpostavitve elektronske informacijske podpore se zapisnik o poteku izpita vodi na obrazcu, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika.
(9) Do vzpostavitve centralne računalniške evidence o opravljenih vozniških izpitih izda izpitna komisija kandidatu, ki je opravil izpit, potrdilo o opravljenem izpitu na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.

V izpitnem centru, v katerem opravljanje teoretičnega dela izpita z uporabo računalnika ni zagotovljeno, se do njegove vzpostavitve za opravljanje izpita uporabljajo testi v fizični obliki.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 29/06, 37/08 – ZVCP-1E, 68/08 in 109/10 – ZVoz).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.