Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na 20. seji dne 23. 4. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Cinkarne Celje (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 505/09, maj 2012.
(3) Za podrobni načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in izdelano okoljsko poročilo (Envita d.o.o. Ljubljana, št.: OP -2/06, 7. 11. 2006).

(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, grobov in grobišč vojnih in povojnih žrtev revolucije, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v podrobnem načrtu, ki je sestavni del odloka.
(3) Sestavni del podrobnega načrta so tudi obvezne priloge, ki so:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
– smernice in mnenja,
– povzetek za javnost,
– okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila.

Predmet obravnave podrobnega načrta je prostorska ureditev območja kompleksnih industrijskih objektov metalurške in kemične industrije Cinkarna, ki je v Celjskem prostorskem planu določeno kot del območja, ki se ureja z Odlokom o Gospodarski coni Celje – zazidalni načrt Industrija jug.

(1) Meja območja obravnave je na zahodni strani reka Hudinja, na severni strani potok Vzhodna Ložnica, na severovzhodu in vzhodu je obravnavano območje omejeno z zunanjim robom internih industrijskih železniških tirov, na južni strani pa s Kidričevo cesto. Površina območja podrobnega načrta znaša 46,4 ha.
(2) Območje podrobnega načrta obsega naslednje parcele v katastrski občini Teharje:
205/1, 205/3, 201/2, 202/2, 202/1, 200, 201/1, 199, 203, 204, 198, 197/2, 185/1, 188, 205/4, 205/5, 214/4, 217/4, 214/3, 197/3, 196, 197/4, 214/1, 205/6, 194, 193, 195, 192, 191/1, 191/2, 189, 190, 212, 208, 209, 210, 207/1, 207/5, 207/6, 207/7, 218/1, 220, 221, 222, 186/1, 211, 207/2, 214/5, 177/1, 168/6, 223, 224, 161, 169, 175, 176, 215/1, 173, 177/35, 177/38, 177/21, 185/2, 185/3, 1611/8, 177/43, 177/44, 177/22, 177/25, 177/26, 177/30, 177/27, 177/40, 177/41, 177/34, 177/23, 177/42, 177/33, 177/37, 177/31, 181, 171/1, 172, 177/17, 177/8, 177/3, 177/6, 177/7, 1611/9, 177/5, 177/13, 177/15, 177/11, 179, 177/28, 180/1, 180/2, 180/3, 180/4, 168/11, 168/8, 168/9, 168/7, 167, 164/3, 165/4, 168/12, 168/15, 152/2, 152/6, 152/3, 152/13, 152/8, 155, 152/10, 154/9, 154/8, 154/10, 154/41, 154/11, 154/15, 154/13, 154/7, 154/27, 154/22, 154/4, 154/20, 154/42, 154/28, 154/29, 154/30, 154/37, 154/31, 154/32, 154/33, 154/34, 154/35, 154/36, 154/21, 154/5, 154/1, 154/3, 154/19, 154/23, 154/24, 154/14, 154/18, 154/2, 154/38, 154/39, 154/25, 154/26, 152/7, 152/9, 1611/11, 1611/10, 1611/7, 1610/5, 119/1, 119/2, 150/1, 1611/2, 149/5, 1637/11, 156/11, 156/10, 156/1, 156/12, 156/9, 156/8, 156/13, 156/14, 156/15, 156/16, 156/17, 156/18, 156/19, 156/2, 149/6, 149/7, 149/4, 156/4, 1637/8, 1637/9, 113/3, 112, 114/1, 113/4, 109/4, 113/1, 113/2, 1637/10, 109/2, 149/2, 157, 158, 159/1, 160/1, 160/5, 160/2, 160/3, 160/4, 160/6, 160/7, 160/8, 162, 1638/1, 320/1, 321/1, 322/2, 323/2, 347/4, 370/3, 377, 382/3, 382/2, 108/4, 108/1, 109/1, 110/1, 1637/15, 382/1, 391/2, 197/1, 154/9, 369/3 in 1651/1.
(3) Obseg območja podrobnega načrta je razviden iz grafičnega načrta št. 2.1 Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem.

(1) Območje podrobnega načrta meji na druga območja namenjena proizvodnim, servisnim in gospodarskim dejavnostim na zahodu, severu in severovzhodu, na jugu pa na glavno cesto. Na vzhodnem robu se območje stika s tirno mrežo železniških tirov lokotovorne železniške postaje. Neposredno ne meji na stanovanjska območja, še najbolj se preko tirne mreže z ranžirno postajo približa razpršeni pozidavi stanovanjskih objektov naselij Bukovžlak in Slance na skrajni jugovzhodni strani z objektom centralnega skladišča s pisarnami za finančno službo in marketing.
(2) Območje se v prometnem smislu navezuje na sosednja območja s cestnima priključkoma na Kidričevo cesto in z industrijskim železniškim tirom na železniško omrežje. Mogoča bo tudi prometna povezava z Bežigrajsko cesto preko mostu čez Vzhodno Ložnico in načrtovano poslovno cono Cinkarna sever. Preko Kidričeve ceste in Mariborske ceste je obravnavani kompleks povezan z avtocesto, po izgradnji vzhodnega avtocestnega priključka pa bo povezava z avtocestnim omrežjem še krajša, z avtocestnim omrežjem je mogoča povezava tudi preko Bežigrajske ceste.
(3) Območje podrobnega načrta je v tehnološkem smislu s cevovodom za transport odpadkov iz proizvodnje TiO(2 )povezano tudi z območji odlagališča sadre Za Travnikom in odlagališčem Bukovžlak.

(1) Območje podrobnega načrta po tem odloku je namenjeno prostorskim ureditvam za namen gradnje kompleksnih industrijskih objektov kemične industrije (CC-SI 2301, 2303), tovarniških objektov, skladišč in silosov metalurške in grafične industrije (CC-SI 1251, 1252), upravne in pisarniške stavbe (CC-SI 1220) in trgovske stavbe (CC-SI 1230). Le-te predstavljajo tehnološko in proizvodno zaključene funkcionalne celote – prostorske enote – kareje glede na opredeljene posamezne dejavnosti v sklopu obravnavanega kompleksa, ki so:
K1 – uprava in strokovne službe (v nadaljnjem besedilu: prostorska enota 1 – STROKOVNE SLUŽBE),
K2 – proizvodnja kovinskih oksidov (titanovega dioksida in njegovih spojin) in anorganskih kislin (žveplova kislina) in plinov v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem (v nadaljnjem besedilu: prostorska enota 2 – TiO(2)),
K3 – proizvodnja osnovnih sredstev za zaščito rastlin in biocidov (modri baker, rastni substrati) in mase za gradbeništvo (v nadaljnjem besedilu: prostorska enota 3 – KEMIJA),
K4 – proizvodnja tiskarskih plošč, tiskarskih barv in grafičnih preparatov (v nadaljnjem besedilu: prostorska enota 4 – GRAFIKA),
K5 – proizvodnja cinkove zlitine in sekundarnega cinka ter njihovih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: prostorska enota 5 – METALURGIJA),
K6 – predelava fluoriranih polimerov, proizvodnjo sistemov za agresivne medije, predelavo fluoriranih termoplastov in predelavo elastomerov (v nadaljnjem besedilu: prostorska enota 6 – VEFLON),
K7 – servisna in energetska dejavnost, (v nadaljnjem besedilu: prostorska enota 7 – VZDRŽEVANJE in ENERGETIKA),
K8 – območje rezervata čistilne naprave tehnoloških odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: prostorska enota 8 – ČN).
(2) S podrobnim načrtom se določajo tudi spremljajoče prostorske ureditve okolice objektov, interne prometne površine, površine transportnih in drugih cevovodov in vodov, prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter elektronskih komunikacij.

Na območju podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnjo novih objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave) na opredeljenih lokacijah razvidnih iz kartografskega dela,
– odstranitev objektov in gradnja novih objektov na mestu odstranjenih v okviru gradbenih linij odstranjenih objektov,
– redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– dozidave obstoječih objektov do 30 % tlorisne velikosti osnovnega objekta,
– posodabljanje obstoječih in uvajanje novih sodobnih tehnologij ter rekonstrukcije obstoječih objektov zaradi izboljšanja tehnoloških postopkov in zmanjšanja škodljivih emisij,
– sprememba namembnosti v okviru dovoljenih objektov po CC-SI,
– gradnja gospodarske infrastrukture,
– gradnja čistilne naprave na opredeljenem rezervatu,
– izvedba protipoplavnih ukrepov (nasip, zadrževalnik),
– urejanje utrjenih zunanjih in zelenih površin,
– postavitev sončnih elektrarn,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov.

(1) Umestitev predvidenih objektov in gostota pozidave območja podrobnega načrta je določena:
– s horizontalnimi gabariti objektov, znotraj katerih je možna izvedba enega ali več manjših objektov,
– z gradbeno mejo, črto, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Objekt lahko presega gradbeno mejo le z manjšimi funkcionalnimi elementi fasade, kot so dimniki in cevovodi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase,
– s faktorjem zazidanosti (Fz), ki je največ 0,8.
(2) V okviru tlorisnih gabaritov odstranjenih objektov se dovolijo gradnje novih objektov na istem mestu z namembnostjo, ki je določena za to prostorsko enoto.
(3) Tlorisni gabariti novih objektov so razvidni iz grafičnega načrta št. 6 Geodetska kotirana situacija in so:

+---------+-----------------------------------+-----------------+
|ŠT.      |OBJEKT                             |TLORISNE         |
|OBJEKTA  |                                   |DIMENZIJE (m)    |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K3 1     |objekt za proizvodnjo gradbenih    |110.00 x 56.00   |
|         |mas                                |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K3 2     |transformatorska postaja za        |16.00 x 7.00     |
|         |gradbene mase                      |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K3 3     |skladišče gotovih izdelkov         |28.00 x 26.00    |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 4     |silosi za pigment TiO2             |44.00 x 8.50     |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 5     |objekt za proizvodnjo izdelkov z   |47.00 x 36.00    |
|         |višjo dodano vrednostjo na osnovi  |                 |
|         |TiO2                               |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 6     |skladišče pigmenta TiO2            |44.00 x 20.00    |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 7     |objekt za proizvodnjo izdelkov z   |90.00 x 30.00    |
|         |višjo dodano vrednostjo na osnovi  |                 |
|         |TiO2                               |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 8     |objekt za proizvodnjo izdelkov z   |32.00 x 30.00    |
|         |višjo dodano vrednostjo na osnovi  |                 |
|         |TiO2                               |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 9     |silosi za pigment TiO2             |26.00 x 21.00    |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 10    |silosi za pigment TiO2             |45.00 x 16.00    |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 11    |objekt za mletje kalcinata         |15.00 x 9.00     |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 12    |čistilna sulfacit naprava          |16.00 x 5.70     |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 13    |transformatorska postaja za TiO2   |16.00 x 7.00     |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 14    |pranje gela v proizvodnji TiO2 –   |43.00 x 19.00    |
|         |pranje pigmenta                    |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 15    |bistrilnik v proizvodnji TiO2      |31.40 x 24.00    |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 16    |mletje kalcita                     |31.40 x 22.00 +  |
|         |                                   |12.30 x 5.00     |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 17    |proizvodnja cegipsa                |23.00 x 13.00    |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 18    |objekt za proizvodnjo izdelkov z   |77.40 x 56.00 +  |
|         |višjo dodano vrednostjo na osnovi  |54.00 x 46.00    |
|         |TiO2                               |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 19    |skladišče tekočega žvepla          |premer 17.00     |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 20    |skladišče TiO2                     |65.00 x 35.00    |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K1 21    |širitev centralnega skladišča      |60.00 x 39.00    |
|         |oziroma logističnega centra        |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K5 22    |objekt za dodelavne procese v      |95.00 x 45.00    |
|         |metalurgiji                        |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+
|K2 23    |posodobitev razklopa in čiščenje   |premer 5.60      |
|         |razklopnih plinov                  |                 |
+---------+-----------------------------------+-----------------+

Navedeni tlorisni gabariti predstavljajo največje mogoče gabarite novih objektov. Znotraj teh je mogoča gradnja enega ali več manjših objektov.
(4) Višinski gabariti objektov se prilagodijo višinam obstoječih objektov in pogojem tehnologije. Objekti se praviloma izvedejo kot pritlične hale, z možnostjo notranjih delnih medetaž za spremljajoče dejavnosti (pisarne, garderobe in drugi funkcionalni prostori). Objekti so lahko visoki največ 30 m. Omejitev višinskega gabarita ne velja za posamezne vertikalne naprave, ki jih zahteva tehnološki proces (dimniki, elementi čistilnih naprav in podobno).
(5) Pred izvajanjem del je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo. Objekti se načrtujejo varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.

(1) Pogoji oblikovanja veljajo za nove objekte, za rekonstrukcije, dozidave ter nadzidave.
(2) Arhitekturno oblikovanje objektov se podredi tehnologiji, ki jo zahteva namembnost obravnavanega objekta. Fasadni plašči objektov se oblikujejo sodobno, z uporabo sodobnih obložnih materialov. Pri objektih večjih gabaritov se z uporabo tekstur, barv in drugih elementov fasade kot so okna in vrata, oblikuje ritmično razgibane površine. Mogoča je uporaba fotonapetostnih modulov kot elementov fasade ali strehe. Poseben poudarek se nalaga pri oblikovanju objektov na zunanjem obodu kompleksa, zlasti na južni fasadi ob Kidričevi cesti. V pasu na vzhodni strani, ki se najbolj približa stanovanjskemu območju, se pri načrtovanju novih objektov zahteva izvedba fasad brez okenskih in drugih odprtin, ki bi predstavljale vir morebitnih nekontroliranih izpustov.
(3) Strehe objektov se izvedejo kot ravne ali kot dvokapne in enokapne, z minimalnimi nakloni. Dovoljena je tudi ločna strešna konstrukcija.
(4) Objekti se gradijo v klasični gradnji ali montažni armiranobetonski ali kovinski izvedbi.

Ob novih objektih se uredijo pripadajoče manipulacijske površine, po potrebi se dogradijo manjši odseki dovoznih cest in hodnikov za pešce.

(1) Obstoječe zelene površine, ki se nahajajo predvsem na obrobju območja podrobnega načrta, se ob realizaciji podrobnega načrta v največji možni meri ohranijo.
(2) Ob predvidenih objektih se uredijo površine zasajene z drevesi in grmovnicami v kombinaciji s travnatimi površinami.
(3) Ohranja se obstoječa drevoredna zasaditev ob Kidričevi cesti. Za omilitev negativnih vplivov na krajinsko in vidno kakovost prostora se izvedejo ali dopolnijo zasaditve na meji podrobnega načrta zlasti na vzhodu z visokoraslimi drevesi in nizkim grmičevjem kot zeleni pas.

(1) Območje podrobnega načrta je priključeno na javno cestno infrastrukturo – Kidričevo cesto (GII-107), ki povezuje mesto Celje z vzhodom, z dvema priključkoma. Na severu se izvede posredna navezava internega cestnega omrežja s podaljškom servisne ceste 2 preko predvidenega mostu čez Vzhodno Ložnico in predvideno poslovno cono Cinkarna sever na Bežigrajsko cesto.
(2) Znotraj kompleksa je interno cestno omrežje že izgrajeno. V smeri vzhod–zahod poteka glavna prometnica – glavna servisna cesta. Nanjo se navezujejo obstoječe servisne ceste 1, 2 in 3 v smeri sever–jug in na te servisne ceste a, b in c v smeri vzhod–zahod. Vmes poteka še več internih servisnih in dovoznih cest. Cestno omrežje omogoča nemoten notranji promet v obeh smereh in napajanje proizvodnih hal. Radiji so prilagojeni za promet s priklopniki. Objekti so locirani tako, da je omogočen urgentni promet (gasilci, rešilni avto ipd.).
(3) Vzhodno od vratarnice je ob glavni servisni cesti locirana cestna tehtnica.
(4) Ob obeh dovoznih priključkih so urejena parkirišča za osebna vozila in tovorna vozila. Urejenih je 418 parkirnih mest za osebna vozila.
(5) Dovozne ceste so širine od 5.00 do 7.00 m, z obojestransko bankino (tudi robničene).
(6) Peš promet se odvija po hodnikih za pešce, ki potekajo ob glavnih prometnicah ter po obstoječih in predvidenih servisnih in dovoznih cestah.
(7) Po potrebi se dogradi manjše odseke dovoznih cest, manipulacijskih površin in hodnikov za pešce.
(8) Obravnavano območje je priključeno na mrežo industrijskih železniških tirov. Le-to se mora vzdrževati in skladno z razvojem posodobiti in modernizirati. Ob železniškem industrijskem tiru je locirana vagonska tehtnica.

(1) Območje podrobnega načrta se oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovoda Celje–Štore, profila 300, ki poteka ob severovzhodni meji kompleksa, iz javnega vodovoda 150 Bukovžlak–Javna skladišča, ki poteka na jugozahodnem delu ob Kidričevi cesti in iz javnega vodovoda 150, ki poteka na vzhodnem delu kompleksa in oskrbuje objekt Marketing.
(2) Oskrba novih objektov s pitno vodo je iz obstoječega internega vodovodnega omrežja, ki se oskrbuje iz javnega vodovoda Celje–Štore, profila 300. Objekt K1 21 se oskrbuje iz javnega vodovoda 150, ki poteka na vzhodnem delu kompleksa. Za zagotavljanje požarne varnosti se ob novih objektih dogradi hidrantno omrežje.
(3) Poraba pitne vode na območju ne bo presegala maksimalnega odvzema, ki ga je Cinkarna dosegla leta 2001. Na mestu priključitve na javno vodovodno omrežje bo v normalnih razmerah zagotovljen pritisk 2–5 barov.
(4) Za tehnološke potrebe proizvodnje se uporablja industrijski vodovod, ki zajema tehnološko vodo iz Hudinje na obstoječem črpališču pred sotočjem Hudinje in Vzhodne Ložnice.

(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je izvedeno v ločenem sistemu.
(2) Območje podrobnega načrta se glede odvajanja padavinskih voda deli na dve območji prispevnih površin padavinskih vod z oznako A1 in A2.
– Območje A1: padavinske vode se odvajajo preko obstoječe kanalizacije in predvidenih povezovalnih kanalov 1 in 2 v predviden suhi zadrževalnik z izpustom v Hudinjo. Obstoječi izpusti v Hudinjo in Vzhodno Ložnico se ukinejo.
– Območje A2: padavinske vode se odvajajo preko obstoječe kanalizacije v »S-kanal« in preko obstoječega izpusta v Vzhodno Ložnico.
Padavinske vode s povoznih in manipulacijskih površin se pred izpustom v vodotok očistijo v primerno dimenzioniranih lovilcih olj.
(3) Komunalne odpadne vode se odvajajo v javni kanalizacijski sistem in naprej v Čistilno napravo Celje.
(4) Industrijske odpadne vode se odvajajo delno preko obstoječega kanalizacijskega sistema Högänas in predvidenega povezovalnega kanala 1 v predviden suhi zadrževalnik z izpustom v Hudinjo, delno preko »S-kanala« v potok Vzhodno Ložnico in delno v javno kanalizacijo. Suhi zadrževalnik se opremi z nadzornim sistemom za kontrolo kvalitete odpadne vode, vzorčevalnikom ter zapornico, ki deluje avtomatizirano v povezavi z nadzornim sistemom. Industrijske odpadne vode se pred izpustom v vodotok ali priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje predhodno lokalno očistijo na čistilnih napravah do take mere, da zadostijo zakonsko dovoljenim mejnim vrednostim za izpust v javno kanalizacijo ali vodotok. Za priključitev novih industrijskih odpadnih vod na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije in čistilne naprave.
(5) Pred priključkom na javno kanalizacijo se na vseh iztokih, kjer so poleg komunalne odpadne vode prisotne tudi industrijske odpadne vode, uredi merilno mesto v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in pogojih za njihovo izvajanje. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev, omogočeno mora biti tudi merjenje pretoka. Kolikor je količina vode na posameznem iztoku takšna, da so v skladu s predpisom zahtevane trajne meritve količine odpadne vode in temperature, je potrebno merilno mesto opremiti z ustreznim merilcem pretoka in temperature.
(6) Obratovalni monitoring in meritve pretoka je potrebno izvajati na vseh iztokih iz Cinkarne Celje, ki se priklapljajo na javno kanalizacijo in kjer so poleg komunalne prisotne tudi industrijske vode.
(7) Potrebno je zagotoviti tesnost interne kanalizacije, za kar je potrebno pridobiti dokazila.
(8) Izpuste kanalov v vodotok se opremi z nepovratnimi zasuni. Za potrebe zadrževanja padavinskih vod in zmanjšan odtok padavinskih voda v primeru močnejših padavin se izgradi suhi zadrževalnik prostornine 114 m3 in uporabi obstoječi »S-kanal« kot zadrževalni bazen s koristno prostornino 1850 m3. Izgradita se dve črpališči ob izlivu »S-kanala« v Vzhodno Ložnico in ob izpustu suhega zadrževalnika v Hudinjo.
(9) Preko območja predvidenega objekta K1 21 poteka obstoječi javni kanal št. 209212. Pred izgradnjo objekta K1 21 se kanal ustrezno zaščiti.

Oskrba območja podrobnega načrta z zemeljskim plinom je izvedena iz obstoječe MRP Cinkarna, ki obratuje z vhodnim delovnim tlakom 3.0 bar. Obravnavano območje je napajano iz obstoječega internega plinovodnega omrežja v skladu s pogoji upravljavca. Plin se uporablja za tehnološke procese in kot dodatni vir za ogrevanje. Za oskrbo novozgrajenih objektov z nizkotlačnim plinom se zgradi interno nizkotlačno plinovodno omrežje.

(1) Preko območja podrobnega načrta poteka visokonapetostni daljnovod DV 2 x 110 kV Maribor–Selce I in II z varovalnim pasom 15 m na vsako stran od osi daljnovoda.
(2) Obstoječi objekti so priključeni na obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki se napaja iz razdelilne transformatorske postaje RTP TiO(2) preko obstoječih transformatorskih postaj (štiri prostostoječe, ostale znotraj objektov). RTP TiO(2) ima izvedeno glavno napajanje iz RTP Trnovlje 20kV. V primeru izpada RTP Trnovlje 20kV sta izvedeni prvo nadomestno napajanje je iz RP Emo in drugo nadomestno napajanje je iz RTP Trnovlje 10kV.
(3) Za oskrbo novih objektov z električno energijo se zgradi dve novi transformatorski postaji. Energija za napajanje predvidenih transformatorskih postaj je na voljo na obstoječem elektroenergetskem omrežju na RTP TiO(2).

Obstoječi objekti so priključeni na obstoječe TK omrežje, napajano preko priključnega voda, ki poteka preko Kidričeve ceste po zahodni strani objekta Grafika 3. Priključevanje novih objektov se izvede preko obstoječega internega TK omrežja.

Na območju podrobnega načrta je izgrajeno parovodno omrežje, ki se napaja delno iz kotlarne na zemeljski plin in delno s paro, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji žveplove kisline. Para se uporablja v tehnoloških procesih in kot delni vir ogrevanja objektov. Za oskrbo novih objektov se dogradi parovodno omrežje.

(1) Za potrebe segrevanja v tehnoloških procesih in za ogrevanje objektov ter pripravo tople vode se koristi para, ki nastaja pri proizvodnji. Delno se za ogrevanje koristi tudi zemeljski plin iz obstoječega plinovodnega omrežja. Za oskrbo novih objektov se dogradita obstoječa sistema ogrevanja.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov ter pri prenovi obstoječih stavb se upošteva normative in tehnične predpise za učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije v skladu z veljavno zakonodajo.

Območje podrobnega načrta leži izven evidentiranih in zaščitenih arheoloških območij. Možnost odkritja arheoloških struktur je zaradi izvajanih gradenj v preteklosti majhna. Pri izvajanju podrobnega načrta je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Večji del območja podrobnega načrta je evidentirano kot območje grobov in grobišč vojnih in povojnih žrtev revolucije. Skladno z določili Odloka o zavarovanju in začasnem urejanju grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije na območju Občine Celje (Uradni list RS, št. 12/93, 15/93, 9/95 in 56/99) in skladno s predpisi, ki urejajo vojna in povojna grobišča morata investitor in izvajalec v primeru najdbe posmrtnih ostankov med sondiranjem terena, izkopom gradbene jame in drugimi pripravljalnimi in gradbenimi deli na gradbišču poskrbeti, da ostanejo nepoškodovani ter na mestu in v položaju, kot jih je odkril, o najdbi pa takoj obvestiti policijo.

(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporablja zemeljski plin ali odpadna para, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji žveplove kisline ali kombinacija obeh,
– gradnja novih objektov in rekonstrukcija obstoječih objektov se mora izvesti v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(3) Za zmanjševanje emisij onesnažil iz tehnoloških faz proizvodnje TiO(2) in drugih proizvodnih procesov se v okviru rekonstrukcij, vgradnje nove opreme, optimizacije procesov in posodobitev tehnoloških postopkov izvedejo ukrepi, s katerimi se omeji emisije na zakonsko dovoljene mejne vrednosti in vrednosti, določene v okoljevarstvenem dovoljenju.
(4) Območje vrednotenja se določi na podlagi predpisov, ki urejajo emisije in imisije snovi v zrak.
(5) Za ugotavljanje izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo snovi v zrak je investitor dolžan izvajati prve meritve in obratovalni monitoring emisij v zrak, skladno s predpisi, ki urejajo emisije v zrak in zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja.
(6) Povzročitelj obremenitve mora z rezultati emisij v zrak seznaniti javnost na svetovnem spletu najmanj enkrat letno.

(1) Vsi posegi na območju podrobnega načrta morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo področje voda in sicer tako, da:
– so posegi odmaknjeni najmanj 5 m od meje vodnega zemljišča,
– ne bo ogrožena stabilnost vodnega ali priobalnega zemljišča,
– bo zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ne bo oviran normalen pretok vode, plavin in plavja,
– ne bo onemogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(2) Padavinske vode z območja podrobnega načrta se odvajajo preko obstoječe in predvidene kanalizacije v predviden suhi zadrževalnik z izpustom v Hudinjo ali v »S-kanal«, ki ima vlogo zadrževalnega bazena, preko obstoječega izpusta v Vzhodno Ložnico. Padavinske vode s povoznih in manipulacijskih površin, se pred izpustom v vodotok očistijo v primerno dimenzioniranih lovilcih olj.
(3) Komunalne odpadne vode se odvajajo v javni kanalizacijski sistem in naprej v Čistilno napravo Celje.
(4) Industrijske odpadne vode se odvajajo delno preko obstoječega kanalizacijskega sistema Högänas in predvidenega povezovalnega kanala 1 v predviden suhi zadrževalnik z izpustom v Hudinjo, delno preko ''S-kanala'' v potok Vzhodno Ložnico in delno v javno kanalizacijo. Industrijske odpadne vode se pred izpustom v vodotok ali priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje predhodno lokalno očistijo na čistilnih napravah do take mere, da zadostijo zakonsko dovoljenim mejnim vrednostim za izpust v javno kanalizacijo ali vodotok. Za priključitev novih industrijskih odpadnih vod na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije in čistilne naprave.
(5) Za ugotavljanje izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijami onesnažil v vodotoke in kanalizacijsko omrežje je investitor dolžan izvajati prve meritve in obratovalni monitoring emisij skladno s predpisi, ki urejajo emisije v vode in zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja.
(6) Povzročitelj obremenitve mora z rezultati emisij v vode seznaniti javnost na svetovnem spletu najmanj enkrat letno.

(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
(2) Vse nevarne snovi in kemikalije, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, morajo biti skladiščene na način, ki onemogoča nekontrolirano odtekanje le teh v tla ali njihov raztros.

(1) Pri ravnanju z odpadki nastalimi pri rušenju in gradnji objektov je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki in izvajati naslednje ukrepe:
– vse vrste nastalih odpadkov je potrebno ločeno zbirati in jih predati pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki,
– zemljino, ki nastane zaradi gradbenih del, se v čim večji meri ponovno uporabi na sami lokaciji posega. Pri ravnanju z zemljino je investitor dolžan upoštevati določbe veljavne zakonodaje v zvezi z vnosom zemeljskega izkopa in odlaganjem odpadkov na odlagališča,
– pred pričetkom zemeljskih gradbenih del je potrebno izvesti analizo zemljine in ravnanje z zemeljskimi izkopi prilagoditi njihovi sestavi in izluževalnim karakteristikam.
(2) Pri ravnanju z odpadki, ki nastajajo v tehnoloških fazah proizvodnje TiO(2), je treba upoštevati določbe vseh veljavnih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki iz proizvodnje TiO(2) in naslednje ukrepe:
– povečevati snovne in energetske izrabe odpadkov,
– ločeno zbirati odpadke in jih predati pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki.
(3) Odpadke, ki nastajajo pri vzdrževanju in zamenjavi izrabljene opreme v tehnoloških fazah proizvodnje TiO(2) in imajo lastnosti nizko radioaktivnih odpadkov, se začasno skladiščijo v skladu s predpisi s področja varstva pred ionizirajočimi sevanji, v posebej urejenih in ustrezno varovanih objektih.
(4) Odpadki, ki nastajajo v drugih prostorskih enotah, se ločujejo že na mestu nastanka. Ločene odpadke se odlaga na zbirna mesta, ki morajo biti ograjena in zaščitena pred padavinskimi vodami. Posamezne vrste odpadkov se skladno z zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki, odda pooblaščenim zbiralcem, predelovalcema ali odstranjevalcem.

(1) Območje podrobnega načrta je opredeljeno s IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporablja se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega zakonsko predpisanih vrednosti,
– gradbena dela se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa,
– zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, po potrebi časovna omejitev delovanja gradbene mehanizacije).
(3) Za zmanjšanje emisij hrupa iz naprav, ki obratujejo ali bodo obratovale na območju podrobnega načrta, mora investitor zagotoviti naslednje ukrepe:
– uporaba tehnologije z nizkimi emisijami hrupa (npr. ventilatorji),
– izvesti dušenje oziroma protihrupno zaščito na vseh tehnoloških fazah, ki povzročajo prekomerne obremenitve okolja s hrupom,
– usmeritev objektov ali njihovih delov s hrupnejšimi tehnološkimi fazami v smeri, kjer ni poselitve.
(4) Za ugotavljanje izpolnjevanja zahtev v zvezi z emisijo hrupa v okolje je investitor dolžan izvajati prve meritve in obratovalni monitoring emisij hrupa v okolje skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom in z zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja.
(5) Povzročitelj obremenitve mora z rezultati emisij hrupa seznaniti javnost na svetovnem spletu najmanj enkrat letno.

Pri projektiranju, gradnji in obratovanju razsvetljave nepokritih površin se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(1) Na območju podrobnega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter krajinskih in vidnih kakovosti okolja se kot omilitveni ukrep vzdržuje in ureja zelene površine na celotnem območju podrobnega načrta.

(1) Območje podrobnega načrta se nahaja na sotočju Hudinje in Vzhodne Ložnice in je poplavno zelo ogroženo.
(2) Za območje podrobnega načrta so izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z vodami (Hidrosvet d.o.o., št. 134/10).
(3) Poplavna varnost območja podrobnega načrta kot tudi celotnega območja Mestne občine Celje se zagotavlja z izvedbo celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje (po projektu Zagotavljanje poplavne varnosti ob Hudinji in ob Vzhodni Ložnici na območju Mestne občine Celje Hidrosvet d.o.o., št. proj. 143/09 in 144/09). Ukrepi, ki so znotraj meje podrobnega načrta, so:
– ob Hudinji: izgradnja visokovodnega nasipa oziroma zidu na odseku od Kidričeve ulice do sotočja z Vzhodno Ložnico,
– ob Vzhodni Ložnici: izgradnja zidu ob Vzhodni Ložnici na odseku od sotočja s Hudinjo do železniške proge,
– nov zapornični objekt na »S-kanalu« (kota zaprte zapornice mora biti najmanj na koti 239.30 m.n.v.),
– izgradnja suhega zadrževalnika,
– ukrepi za reševanje zalednih in padavinskih vod.
(4) Območje podrobnega načrta se skladno z Uredbo o pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) danes nahaja na območju razredov majhne in srednje poplavne nevarnosti ter na območju majhne erozijske nevarnosti. Predvidene prostorske ureditve so dovoljene na območju razreda majhne poplavne nevarnosti in prepovedane na območju razreda srednje poplavne nevarnosti, zato se predvidi izvajanje prostorskih ureditev podrobnega načrta v dveh etapah:
– prva etapa predstavlja izvajanje prostorskih ureditev na območju razreda majhne poplavne nevarnosti in jih je možno izvajati pred izgradnjo celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje in obsega objekte št. 24, 25, 50, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 99, 101, 102, 103, 104, 106, 107, 108, 109, K3 2, K2 9, K2 10, K2 11, K2 12, K2 13, K2 14, K2 15, K2 16, K2 17, K2 18, K2 19, K1 21, K2 23. V prvi etapi se izvajajo celoviti protipoplavni ukrepi iz 3. točke tega člena in vsi ostali omilitveni ukrepi iz 5. do 10. točke tega člena. Na celotnem območju podrobnega načrta so dovoljeni posegi v skladu z Uredbo.
– druga etapa predstavlja izvajanje prostorskih ureditev na območju razreda srednje poplavne nevarnosti in jih je možno izvajati šele po izgradnji celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje in vseh ostalih omilitvenih ukrepov iz 5. do 10. točke tega člena ter obsega objekte št. 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 51, 52, 53, 71, 72, 88, 89, 98, 100, 105, K3 1, K3 3, K2 4, K2 5, K2 6, K2 7, K2 8, K2 20, K5 22, K8 (čistilna naprava).
(5) Zaledne vode z območja Bukovžlaka, ki so danes speljane v S-kanal in preko območja Cinkarne Celje v Vzhodno Ložnico, je potrebno pred območjem Cinkarne Celje preusmeriti neposredno v Vzhodno Ložnico. Ob železniški progi se na severni strani zgradi oziroma poveča zaledni jarek (jarek se nahaja izven območja podrobnega načrta), v katerega preusmerimo večino zalednih vod z območja Bukovžlaka. Na obstoječem jarku, ki se preko prepusta pod železniško progo priključi S-kanalu, pa je potrebno namestiti zapornico, ki bo v S-kanal kontrolirano spuščala določen pretok zalednih vod iz območja Bukovžlak, ki zagotavlja biološki minimum v S-kanalu. V nov zaledni jarek na severni strani železniške proge se preko novega prepusta pod progo spelje še zaledni jarek na južni strani železniške proge.
(6) Za potrebe zadrževanja padavinskih vod in njihov zmanjšan odtok v primeru močnejših padavin se predvidi:
– uporaba »S-kanala« za zadrževalni bazen s koristno prostornino struge »S-kanala« 1850 m3;
– izvedba novega zadrževalnega bazena ob Hudinji, v katerega se spelje vsa padavinska voda, ki ne gravitira na »S-kanal« s prostornino 114 m3. Zadrževalni bazen se izvede tako, da zadržana voda ob normalnih vodostajih gravitacijsko izteka v vodotok, ob pojavu visokih vod pa se črpa v Hudinjo.
(7) Za zagotovitev poplavne varnosti območja je potrebno vse obstoječe izpuste zaščititi z nepovratnimi loputami.
(8) Ob istočasnem nastopu visokih vod Hudinje in Vzhodne Ložnice in močnega deževja, bodo imele padavinske vode z območja podrobnega načrta otežen gravitacijski iztok. Zato se izvedeta dve dodatni črpališči:
– črpališče ob S-kanalu. Del prostornine korita S-kanala se uporabi kot zadrževalni bazen,
– črpališče v sklopu novega zadrževalnega bazena ob Hudinji.
(9) Vsi predvideni posegi so razen ukrepov za zaščito območja podrobnega načrta pred visokimi vodami od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka oziroma od spodnjega roba predvidenega nasipa ali zidu na zračni strani, odmaknjeni 5.00 m.
(10) Odvajanje vseh vrst odpadnih voda je razvidno iz 14. člena tega odloka. Pri izpustih odpadnih padavinskih vod v vodotok morajo biti izpustne glave načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
(11) Na območju podrobnega načrta ni predvideno nadvišanje terena.

(1) Območje podrobnega načrta je uvrščeno v območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg).
(2) Pri načrtovanju objektov se upoštevajo veljavni predpisi za načrtovanje na seizmičnih območjih. V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in s projektom predvideti ustrezne rešitve.

(1) Za območje podrobnega načrta je izdelan Načrt za preprečevanje požara, ki vsebuje organizacijske, gradbene in aktivne požarne ukrepe.
(2) Območje je zaradi velikosti in različnih proizvodnih procesov razdeljeno po požarnem načrtu na petnajst požarnih sektorjev, ki so med seboj ločeni z odmiki, cestami in zelenicami. Od okolice je ločeno z zadostnimi odmiki od stanovanjskih naselij in drugih industrijskih objektov. Širitev požara je preprečena z naravnimi in umetnimi barierami, ki so Kidričeva cesta, reka Hudinja, potok Vzhodna Ložnica, železniška proga za industrijski kompleks, zelenice in druge prepreke. Novi objekti se gradijo z ognje odpornimi materiali, pri funkcionalni zasnovi objektov in postavitvi tehnološke opreme se zagotovijo notranje evakuacijske poti. Objekti so obdani z utrjenimi zunanjimi površinami in dovoznimi potmi za intervencijska vozila, za evakuacijo ljudi in snovi ogroženih v požaru.
(3) Na območju podrobnega načrta se vse ureditve za zagotavljanje ukrepov varstva uskladijo z določili predpisov s področja požarnega varstva in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Za gašenje z vodo se uporabljajo sistemi zunanje hidrantne mreže s pitno vodo, sistem zunanje hidrantne mreže z industrijsko vodo, potok Ložnica in hladilni bazeni.
(5) Dostop gasilskih enot v podjetje je mogoč s Kidričeve ceste pri glavnem vhodu in pri vhodu v marketing, od koder poti vodijo do objektov tako, da jih je mogoče obkrožiti. Dostopi in dovozi omogočajo dovoz in delovne površine za interventna vozila ter izpolnjujejo pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.

Obstoječi proizvodni in skladiščni objekti se uredijo na princip lovilne sklede brez iztoka v kanalizacijo komunalnih ali padavinskih odpadnih vod, s katerim se preprečuje raztros ali razlitje nevarnih snovi izven objektov. Na princip lovilne sklede se načrtujejo tudi vsi novi objekti, pri katerih obstaja nevarnost razlitja ali raztrosa nevarnih snovi.

Za zaščito ljudi in premoženja pred vojnimi in drugimi nevarnostmi so na območju podrobnega načrta urejena tri zaklonišča, ki se jih redno vzdržuje. Kot dopolnilna zaščita se pri novih objektih izvede ojačitev prve plošče razen pri objektih, ki so montažne pritlične izvedbe.

(1) Izvajanje prostorskih ureditev podrobnega načrta se predvidi v dveh etapah:
– prva etapa predstavlja izvajanje prostorskih ureditev na območju razreda majhne poplavne nevarnosti in jih je možno izvajati pred izgradnjo celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje in obsega objekte št. 24, 25, 50, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 99, 101, 102, 103, 104, 106, 107, 108, 109, K3 2, K2 9, K2 10, K2 11, K2 12, K2 13, K2 14, K2 15, K2 16, K2 17, K2 18, K2 19, K1 21, K2 23. V prvi etapi se izvajajo celoviti protipoplavni ukrepi iz 3. točke 29. člena in vsi ostali omilitveni ukrepi iz 5. do 10. točke 29. člena. Na celotnem območju podrobnega načrta so dovoljeni posegi v skladu z Uredbo.
– druga etapa predstavlja izvajanje prostorskih ureditev na območju razreda srednje poplavne nevarnosti in jih je možno izvajati šele po izgradnji celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje in vseh ostalih omilitvenih ukrepov iz 5. do 10. točke 29. člena ter obsega objekte št. 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 51, 52, 53, 71, 72, 88, 89, 98, 100, 105, K3 1, K3 3, K2 4, K2 5, K2 6, K2 7, K2 8, K2 20, K5 22, K8 (čistilna naprava).
(2) Območje podrobnega načrta se lahko izvaja in ureja v več tehnološko zaključenih etapah skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja in glede na predhodno izvedeno gospodarsko infrastrukturo ter ob predhodnem upoštevanju prve točke tega člena.

(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od gabaritov objektov znotraj gradbenih mej, tehničnih rešitev objektov in naprav ter tras posameznih prometnih rešitev, komunalnih vodov, priključkov, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju tehnoloških, prometnih, varnostnih, funkcionalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, prometno-tehničnega, oblikovalskega in okoljevarstvenega vidika, sledijo napredku tehnike ter omogočajo racionalnejšo rabo prostora, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in spremeniti urbanistična zasnova.
(2) Odstopanja od rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih ta odstopanja spadajo.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske javne infrastrukture na območju podrobnega načrta, ki niso določena s tem odlokom in če niso v nasprotju s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanja novih objektov gospodarske javne infrastrukture na območju podrobnega načrta mora investitor takega objekta gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja ureditev, načrtovanih s tem podrobnim načrtom, če te še niso izvedene, oziroma upravljavca ureditev, načrtovanih s tem podrobnim načrtom, če so te že v uporabi.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje in za področje urejanja prostora in pri za izdajo gradbenih dovoljenj krajevno pristojni upravni enoti.

Z dnem uveljavitve tega odloka se v obsegu meja podrobnega načrta, navedenih v 4. členu tega odloka, spremeni Zazidalni načrt »gospodarske cone v Celju – območje ZN Industrija jug (Uradni list SRS, št. 22/77) in se ureja po pogojih tega odloka.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.