Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – uradno prečiščeno besedilo) ter na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – UPB1) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 24. redni seji dne 23. 4. 2013 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja Motokros Slovenj Gradec; I. faza (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje ureditveno območje OPPN, prostorske ureditve, pogoje za umestitev načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za rešitve prometne in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vplivno območje prostorske ureditve.

Kartografski del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:2500
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:500
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M 1:2500
4. Zazidalna in ureditvena situacija; M 1:500
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500
6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave; M 1:500
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:500
8. Načrt parcelacije; M 1:500
9. Idejna zasnova predvidenega klubskega objekta; M 1:100.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 93/99), Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenj Gradec za območje Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2008 (Uradni list RS, št. 89/09).
2. prikaz stanja prostora
3. strokovne podlage
4. smernice in mnenja
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. povzetek za javnost
7. seznam lastnikov parcel
8. spis postopka in sprejemanja akta.

OPPN in strokovne podlage je izdelalo projektivno podjetje LM Projekti, Peter LOJEN, s.p., Velenje, pod številko projekta 2011/21 v juliju 2012.

Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja motokros proge ter gradnjo klubskega in pomožnih objektov. Ob predvidenih objektih se izvede tudi pripadajoča prometna infrastruktura, površine za mirujoči promet in pešce, predvidene priključitve na infrastrukturno omrežje ter vse potrebne rekonstrukcije infrastrukturnih objektov.

Ureditveno območje OPPN obsega zemljiške parcele št. 450/1 – del, 450/2 – del in 450/3 k.o. Šmartno pri Slovenj Gradcu ter 1067/2 – del, 1067/69 – del in 1067/68 – del k.o. Dobrava.

Lega
Lega ureditvenega območja je razvidna iz kartografskega dela OPPN – Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:500 (list št. 2).
Ureditveno območje OPPN se nahaja na severozahodnemu delu območja letališča Slovenj Gradec – v prostorski enoti R1 Letališče UN. Na severni in zahodni strani obravnavanega območja se nahaja travnik.
Trenutno se na obravnavanih parcelah ne nahaja grajena infrastruktura.
Meja
Meja območja OPPN poteka po robu in preko zemljišč s parc. št. 450/2 – del in 450/3, obe k.o. Šmartno pri Slovenj Gradcu, nadaljuje pot preko parcel 1067/2 in 1067/69, obe k.o. Dobrava, nadaljuje pot preko parcele 450/3 ter 450/1, obe k.o. Šmartno pri Slovenj Gradcu. Vse parcele se nahajajo v Mestni občini Slovenj Gradec.
Meja območja OPPN je razvidna iz kartografskega dela OPPN – Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:500 (list št. 2), ki je sestavni del opisa poteka meje OPPN.
Površina
Površina ureditvenega območja OPPN znaša 2,90 ha.

Trajne in začasne ureditve so razvidne iz kartografskega dela OPPN.
Trajne ureditve so predvidene na ureditvenem območju OPPN. Izven ureditvenega območja OPPN je predvidena izgradnja dela dovozne ceste, površin za občasno parkiranje osebnih vozil (ob velikih prireditvah) ter objekta za spravilo orodja (pomožni objekt dimenzij 3,00 m x 7,00 m, višine do 3,00 m). Predvidena je tudi izgradnja vodovodnega in telekomunikacijskega omrežja.
Dopustno je izvajanje vseh trajnih in začasnih ureditev, ki so opisane v tem odloku.

Sestavni del meril in pogojev za določitev vplivnega območja je Zazidalna in ureditvena situacija; M 1:500 (grafični list št. 4).
Vplivno območje prostorske ureditve iz 5. člena tega odloka obsega:
– vsa zemljišča znotraj ureditvenega območja,
– zemljišča, ki so v zvezi z izvedbo komunalnih priključkov.

Predvidena raba prostora za izgradnjo motokros steze s klubskim objektom in pripadajočo infrastrukturo ne bo imela dodatnih obremenilnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo v širšem območju. Prometno se območje navezuje na obstoječ cestni sistem naselja Mislinjska Dobrava in razen zunanje ureditve na območju urejanja OPPN ne predvideva posegov v obstoječe ceste na območju naselja. Glede lege v prostoru tvori predvidena zasnova dopolnilno dejavnost letališča in ji je deloma sorodna po vplivih na okolico, hkrati pa obstoječo dejavnost smiselno zaokrožuje in rešuje vprašanje stika območja z gozdnatim zaledjem na jugozahodni strani obravnavanega območja.
Fekalne vode se bodo izlivale v predvideno malo biološko čistilno napravo, ki se bo nahajala v bližini klubskega objekta.
Očiščene meteorne vode s prispevnih površin bodo odvajane v obstoječi jarek, ki se nahaja na območju OPPN.
Območje se bo z električno energijo oskrbovalo preko obstoječega nizkonapetostnega elektro omrežja, ki se nahajala na območju OPPN.
Območje se bo s pitno vodo oskrbovalo iz obstoječega javnega vodovodnega sistema, ki se za potrebe izvedbe vodovodnega priključka dogradi.
Lokacija predvidenih opisanih ureditev je razvidna iz Prikaza ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500 (grafični list št. 5) in Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave; M 1:500 (grafični list št. 6).

Posegi v prostor se morajo skladati z elementi, prikazanimi v grafičnem delu OPPN – Zazidalna in ureditvena situacija; M 1:500 (grafični list št. 4).
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo območja OPPN,
– objekti – določa se lega načrtovanih objektov v prostoru z njihovimi tlorisnimi in višinskimi gabariti,
– višinski gabariti – določa maksimalno višino objektov ali delov objektov,
– uvozi – določa se položaj uvozov,
– zelene površine – določa se lego načrtovane ozelenjene površine v prostoru z njenimi tlorisnimi gabariti,
– proga za motokros s pripadajočo ureditvijo.

Programska zasnova
Območje je pretežno namenjeno športni dejavnosti.
Zazidalna zasnova
Območje je namenjeno gradnji motokros proge s pripadajočo infrastrukturo ter gradnji klubskega objekta.
Zasnova odprtih zunanjih površin
Obstoječi cestni priključek je izveden kot makadamska gozdna cesta. Zaradi boljših pogojev za intervencijo se ustrezno rekonstruira in dopolni na odseku do predvidenega klubskega objekta. Območje se prometno navezuje na občinsko cesto št.: 377 071 na južni strani ureditvenega območja OPPN preko obstoječega priključka.
Zelene površine se ob utrjenih površinah in ob progi izvedejo kot trata. Na jugozahodni in zahodni strani območja se vzdržuje gozdni rob.
Vodne površine – sistem kanalov za odvodnjavanje na območju OPPN se redno čisti in vzdržuje.

Na ureditvenem območju OPPN so dovoljene zgolj dejavnosti, ki so v skladu s predvidenim programom območja; športna, kmetijska, gozdarska in gostinska dejavnost.

Na ureditvenem območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev ali prestavitev obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov na podlagi določil tega odloka,
– gradnja in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov določenih v 15. členu tega odloka,
– vzdrževanje objektov, naprav in površin,
– urejanje zelenih in utrjenih površin,
– urejanje prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
Do realizacije OPPN je na ureditvenem območju OPPN dopustno opravljanje ustaljenih obstoječih dejavnosti (npr. košnja, promet, izvajanje obstoječe dejavnosti …).

Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih in nezahtevnih objektov, ki jih dopušča veljavna gradbena zakonodaja:
– enoetažna pritlična lopa, namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobno z bruto površino do 15 m2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati tudi strop nad prostorom
– mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadne vode iz malih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE
– začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi ali prireditvam; kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina največ 20 m2 in višina najvišje točke 3,5 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt, če je njegova prostornina do 5 m3 in je zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter je v skladu s pogoji njegovega dobavitelja
– zbiralnik za kapnico prostornine do 30 m3
– enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom
– vse vrste pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov razen kozolca ali senika
– vse vrste začasnih objektov, ki se lahko postavijo izključno za čas trajanja športne ali druge prireditve v sklopu športnega centra, s soglasjem upravljalca letališča in pristojnega ministrstva.
Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v varovalnem pasu komunalnih vodov, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca posameznega komunalnega voda. Gradnja ali postavljanje kakršnekoli opreme v varovalnem pasu vodotoka (5 m) je prepovedana.
Najmanjši dopustni odmik za postavitev manj zahtevnega ali enostavnega objekta od lastniške parcelne meje je 4,00 m.

Oblikovanje novih objektov mora biti sodobno, izvedeno iz kvalitetnih materialov. Oblikovni princip, izbor materialov in barv naj bo usklajen. Barva fasade naj bo bela ali v svetlejših barvnih odtenkih. Izbor barve in materiala za stavbno pohištvo naj se prilagodi barvi fasade.
Zelene površine se ob utrjenih površinah in ob progi izvedejo kot trata. Na jugozahodni in zahodni strani območja se vzdržuje gozdni rob.
Vodne površine so obstoječe in se redno čistijo z namenom zagotavljanja pretočnosti.
Vse glavne poti v območju in dostopi do objektov morajo biti oblikovani tako, da so omogočeni dostopi funkcionalno oviranim ljudem.
Ekološki otoki morajo biti urejeni v neposredni bližini ceste, tako da so čim laže dostopni uporabnikom in službi za odvoz odpadkov.
Materiali in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo prilagojeno osnovnemu objektu in njegovi namembnosti. Velikost in oblika objektov naj se določi tako, da se ohranja kakovost prostora in se ne znižuje kvaliteta bivanja v obstoječih objektih in v območju kot celoti.
Dovozna cesta naj se uredi kot makadamska cesta.

Dimenzije, gabariti in umestitve objektov v prostor so opredeljene v Zazidalna in ureditvena situacija; M 1:500 (grafični list št. 4).
Gabariti predvidenih in obstoječih objektov
Klubski objekt
Tlorisni gabarit na nivoju pritličja: 20,85 m x 12,50 m
Višinski gabarit: K + P + 1
Kota kleti: -4,85
Kota pritličja: +/-0,00
Kota nadstropja: +3,80
Najvišja kota objekta: +7,85
Absolutna kota: +/-0,00 = 489,00 m nmv.
Pokrita loža za obiskovalce
Tlorisni gabarit na nivoju pritličja: 9,30 m x 6,55 m
Višinski gabarit: P
Kota pritličja: +/-0,00
Najvišja kota objekta: +3,00
Absolutna kota: +/-0,00 = 484,35 m nmv.
Pomožni objekt za spravilo orodja
Tlorisni gabarit na nivoju pritličja: 3,00 m x 7,00 m
Višinski gabarit: P
Kota pritličja: +/-0,00
Najvišja kota objekta: +3,00
Absolutna kota: +/-0,00 = 481,55 m nmv.
Strehe
Strehe se praviloma izvedejo kot ravne strehe ali strehe enokapnice z minimalnim naklonom.
Odmiki
Odmiki so definirani v grafičnem delu odloka in se lahko spremenijo na podlagi dopustnih toleranc.

Na območju OPPN se trenutno ne nahajajo grajeni objekti.

Sestavni del pogojev za prometno urejanje je Zazidalna in ureditvena situacija; M 1:500 (list št. 4) in Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500 (list št. 5).
Splošni pogoji
Povezovalna cesta do objekta (objektov), ki so predvideni za gradnjo na območju OPPN se kategorizira in ustrezno parcelira na podlagi izvedenega stanja. Širina cestnega profila naj bo minimalno 5,00 m. Peš promet se bo odvijal na površinah, ki so namenjene motornemu prometu, zato predvidevamo omejitev hitrosti na območju OPPN na vseh površinah, ki so namenjene za motorni promet, na 30 km/h. Na območju, ki je namenjeno dirkanju, je razen funkcionarjem dirke, tekmovalcem in intervenciji, prepovedano zadrževanje.
Priključek na občinsko cesto mora biti zgrajen v niveleti vozišča občinske ceste in čim bolj pravokoten. Vzdolžna niveleta priključka sme imeti od roba ceste maksimalni vzpon +-3 % v dolžini najmanj 5,5 m. Širina priključka mora biti 5 m s priključnim radijem na občinsko cesto R-3,0 m.
Cestni priključek se mora utrditi v primerni dolžini tako, da je onemogočeno nanašanje blata, gradbenega in drugega materiala na pločnik in cestišče.
Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno. Zagotovljen mora biti pregledni trikotnik in pregledna berma (polje preglednosti).
Otekanje vode iz ceste z novim priključkom ne sme biti ovirano.
Meteorna ali druga odpadna voda iz parcele ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati. Tako se mora na priključku urediti odvodnjavanje z muldo ali pa meteorno vodo zajeti s cestnimi požiralniki pred priključkom na občinsko cesto.
Vse premoženjsko pravne zadeve je lastnik dolžan urediti na svoje stroške, zlasti pa nosi polno odškodninsko odgovornost za kakršnokoli škodo, ki bi nastala kot posledica pri izvajanju gradbenih del cestnega priključka.
Investitor mora zagotoviti varnost prometa v času dela. V primeru oviranja prometa na cesti zaradi tehnologije izvajanja del si mora investitor pridobiti odločbo za zaporo ceste pri pristojnem občinskem organu Mestne občine Slovenj Gradec – Referat za promet, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec.
Investitor je dolžan po končanem delu teren vzpostaviti v prvotno stanje najkasneje v 15 dneh po končanih delih, v nasprotnem primeru pa to opravi lastnik na stroške investitorja. Prav tako je investitor dolžan povrniti morebitno škodo po splošnih načelih odškodninske odgovornosti. Investitor odgovarja tudi za vso bodočo škodo, ki bi utegnila nastati v prihodnje zaradi izvedenega posega in jo je dolžan odpraviti na zahtevo lastnika. Če investitor škode ne odpravi v dogovorjenem roku, jo odpravi lastnik na stroške investitorja.
Če bi zaradi izvedbe del prišlo do uničenja mejnih kamnov, je le-te dolžan investitor na svoje stroške po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve vzpostaviti v prvotno stanje.
Motorni promet
Motorni promet se bo odvijal po primarni povezovalni cesti ter na območju parkirišč. Omejitev hitrosti za motorna vozila na območju parkirišč in na povezovalni cesti je 30 km/h.
V času športnih prireditev se bo motorni promet odvijal po progi namenjeni za motokros. V zvezi s športno dejavnostjo na tekmovalni progi veljajo pravila predmetne športne zveze. Kakršnokoli nenadzorovana uporaba proge s strani lastnika oziroma kluba, ki ima progo v opravljanju je prepovedana.
Mirujoči promet
Za mirujoči promet se zagotovi 6 parkirnih mest ob klubskem objektu. Na južnem delu ureditvenega območja se ob večjih prireditvah zagotovi začasno parkirišče za tekmovalce. Na severovzhodni strani ureditvenega območja se uredijo prostori za tekmovalce s spremljevalnimi ekipami.
Peš promet
Peš promet se odvija na površinah, ki so namenjene motornemu prometu.

Sestavni del meril in pogojev za komunalno in energetsko urejanje je Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500 (list št. 5).
Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– gradnja komunalnih naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Kanalizacijsko omrežje
Za odvod komunalne odpadne vode iz predvidenega klubskega objekta je predvidena izgradnja fekalne kanalizacije s priključkom na malo biološko čistilno napravo kapacitete do PE 50.
Strešno padavinsko vodo in očiščeno vodo iz male biološke čistilne naprave se odvaja v bližnji površinski odvodnik. Deloma se koristi za sekundarno vodo.
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. V projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora biti navedeno, na kateri komunalni čistilni napravi se kanalizacijski sistem zaključi.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) ter z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10).
Prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo najmanj enkrat na štiri leta mora biti v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11) in z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) zagotovljen z uporabo storitev javne službe.
Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora vsebovati tip, velikost (kapaciteto) in načrt male komunalne čistilne naprave, ki se dovoljuje kot začasna rešitev.
Padavinske vode iz obravnavanega območja je treba prioritetno ponikati, pri tem pa morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok Homšnica. Direktni izpusti v vodotok Homšnica morajo biti predvideni in izvedeni tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipoplavno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
Gradnja jaškov v strugi in v brežinah vodotoka ni dovoljena.
Vodovodno omrežje
Objekte je možno oskrbeti s pitno in protipožarno vodo iz vodovodnega omrežja, kot je razvidno iz grafičnega lista 5 Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno.
V bližini ureditvenega območja (OPPN) poteka primarni vodovod PE 110 mm, s katerega je možno oskrbeti predvidene objekte s pitno vodo z vodovodnega sistema Mislinjska dobrava–Šmartno.
Na območju OPPN se zato zagotovi mesto za intervencijo ter hidrant, ki bo omogočal gašenje v primeru izbruha požara. V sklopu projektne dokumentacije PGD se izdela zasnova požarne varnosti. Na podlagi te poda Javno podjetje komunala Slovenj Gradec soglasje za priključitev hidrantenga omrežja na vodovod.
Dimenzijo vodovodnih cevi, kakor tudi mesto priklopa je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji za območje OPPN, skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 137/04).
Na priklopu na primarni vodovod je potrebno vgraditi zasun (zaporni element). Merjenje porabe vode z vodomerom montiranim v jašku izven objekta.
Elektroenergetsko omrežje
Na parceli investitorja se že nahaja priključno mesto za odjem električne energije. Ob objektu se postavi prosto stoječe merilno mesto.
Telekomunikacijsko omrežje
Za predvideno območje OPPN je predvidena izvedba ustrezno dimenzionirane kabelske kanalizacije z ustreznimi revizijskimi jaški, preko katere bo od priključnega mesta do predvidenih objektov potekal TK priključek.

Varstvo vodnih virov
Padavinske vode iz obravnavanega območja bodo odvajane v meteorni kanalizacijski sistem z izlivom v površinski odvodnik.
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1 odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v projektu PGD označiti in kotirati.
Zaradi erozijske nevarnosti je potrebno v območju OPPN predvideti ustrezne vodnogospodarske ureditve Homščice (zavarovanje brežin, ustalitev nivelete …).
Na odsekih, kjer je trasa vodovodnega priključka predvidena po brežini, vzporedno z vodotokom, je potrebno zagotoviti minimalen odmik zgornjega roba brežine 5 m, za potrebe izvajanja del javne vodnogospodarske službe. Manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na minimalnih odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene.
Na odsekih, kjer trasa vodovodnega priključka poteka po vodnem ali priobalnem zemljišču, je potrebno upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti ustrezno zaščito cevi za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe.
Vsi ukrepi na križanjih vodotokov morajo biti načrtovani tako, da prevodna sposobnost strug vodotokov ne bo zmanjšana.
Vsa križanja vodotokov morajo biti v projektni dokumentaciji jasno označena in obdelana na ravni PGD. Projekt mora vsebovati:
– opis križanja,
– pregledno situacijo z vrisanim križanjem M 1:5000,
– geodetski posnetek struge vodotoka v območju križanja z vrisanim komunalnim vodom (kanalom) v ustreznem merilu (M 1:500, 250 …),
– podolžni profil vodotoka na dolžini 30 m pri vodotokih širine v dnu do 1 m (15 m gorvodno in 15 m dolvodno), oziroma 50 do 100 m pri vodotokih širine v dnu več kot 1 m (25 do 50 m gorvodno in 25 do 50 m dolvodno),
– prečni profil vodotoka na območju križanja z vrisanim kanalom v ustreznem merilu,
– detajl zavarovanja struge v območju križanja,
– detajl polaganja cevi na vodnih oziroma priobalnih zemljiščih.
Pri načrtovanju križanj vodotokov mora projektant upoštevati naslednje usmeritve:
– teme cevi mora biti na globini min. 1 m pod dnom urejenih, oziroma min. 1,5 m pod dnom neurejenih nižinskih vodotokov,
– teme cevi mora biti na globini min. 1,5 m pod dnom urejenih, oziroma 2 m pod dnom neurejenih hudournikov,
– na tej globini mora cev potekati na razdalji med spodnjima robovoma brežin in še 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih, oziroma na razdalji med zgornjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih,
– na območju križanja morajo biti dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarovane,
– vsa prečkanja z vodi manjših dimenzij (kablovodi, TT-vodi, TK-vodi, vodovodi, plinovodi …) se morajo izvajati v zaščitenih ceveh,
– križanja po mostnih konstrukcijah naj bodo predvidena na dolvodni strani mostnih konstrukcij.
V projektu PGD je potrebno predvideti tudi ustrezna trajna točkovna obeležja območij križanj po končanih delih na terenu.
V območju OPPN je potrebno za obstoječe prepuste izdelati hidravlični izračun glede na prispevne površine in povprečno količino padavin.
V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04 – ZGO-1-UPB! (14/05 popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – Odl. US, 120/06 – Odl. US, 126/07, 57/09 Skl. US, 108/09, 61/10 – Rud-1 (62/10 – popr.) in 20/11 – Odl. US, 75/12), si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.
Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja mora biti izdelana v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).
Varstvo zraka
Prezračevanje objektov naj bo naravno. Vse emisije v zrak, ki bi nastale zaradi kurjenja v predvidenih individualnih in skupnih kuriščih in kotlovnicah, morajo biti v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo področje varovanja zraka v Republiki Sloveniji.
Varstvo pred hrupom
Območje sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom (območje letališča). Predvidene in obstoječe dejavnosti v območju ne smejo pri svoji dejavnosti povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa 68 (dbA) ponoči in 73 (dbA) podnevi. Za zaščito je poskrbljeno z naravno konfiguracijo terena, ki preprečuje širjenje hrupa na okolico ter z gozdnim robom na meji ureditvenega območja OPPN, ki ga je potrebno ohraniti.
Varstvo pred emisijami prašnih delcev
V času izvajanja dejavnosti motokros steze je potrebno v primeru, ko prihaja do možnosti prašenja v okolico, obravnavano stezo protiprašno zaščititi z vlaženjem proge da se prepreči širjenje prašnih delcev v okolico športnega objekta.
Odstranjevanje odpadkov
Odvoz odpadkov se bo izvajal skladno z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Uradni list RS, št. 85/11).
Z odpadki, ki nastanejo v dejavnosti in niso komunalni odpadki, mora investitor ravnati skladno z zakonodajnimi določili za te vrste odpadkov.
Za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov si mora investitor priskrbeti tipske posode za zbiranje ločenih frakcij po sistemu MOKRO_SUHO. Investitor je dolžan ločevati odpadke po navodilih izvajalca javne službe ravnanja z odpadki.
V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti ustrezen prostor za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, ki bo dostopen s smetarskim vozilom.

Na ureditvenem območju OPPN ni naravnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.

Na ureditvenem območju OPPN ni grajene infrastrukture, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.

Za območje OPPN ni predvidenih posebnih ukrepov za obrambo.

Splošne določbe
Sestavni del pogojev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom (grafični list št. 7).
V zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami ocenjujemo, da bo območje potencialno izpostavljeno povišani nevarnosti zaradi dejavnosti na dirkališču. Na območju OPPN se zato zagotovi mesto za intervencijo ter hidrant, ki bo omogočal gašenje v primeru izbruha požara.
Varstvo pred požari
Vsi objekti morajo omogočati pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja;
Varstvo pred poplavnimi vodami
Območje urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v območju potencialne poplavne nevarnosti, visoke podatalnice ter v območju erozivnosti in plazovitosti, zato je potrebno pred pričetkom projektiranja izdelati ustrezne geomehanske in hidrološke študije, kjer se določijo nadaljnji pogoji glede temeljenja in odvodnjavanja podtalnih vod ter ureditve vodne brežine in objektov na območju vodotoka.
Varstvo pred potresi
Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je potrebna ojačitev prve plošče.
Intervencijske poti in površine
Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.

Gradbene parcele so določene na podlagi vplivnih območij objektov ter so prikazane v Načrtu parcelacije (grafični list št. 8). Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so opisane v prilogi tega odloka.

Gradnja na območju OPPN bo potekala v eni fazi.

Namembnost
Pri namenu objektov ni toleranc.
Tlorisni in višinski gabariti objektov
Tlorisni gabariti osnovnih objektov lahko odstopajo do ±0,50m (glej grafično prilogo).
Kota pritličja in kota terena
Kota terena se prilagaja poteku obodnih cest oziroma dovoljeno je odstopanje od predpisane kote terena in pritličja za ±0.20 m.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02 in št. 91/02 – prečiščeno besedilo, št. 68/05, 72/09) za ureditveno območje OPPN (enota R1 Letališče UN).

Po prenehanju veljavnosti OPPN se ureditveno območje, za potrebe izdelave pogojev prostorskega načrta obravnava kot ena funkcionalna enota.
Glede enostavnih objektov in izvajanja vzdrževalnih del se upošteva pogoje iz 14. in 15. člena tega odloka.

OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni občini Slovenj Gradec,
– Upravni enoti Slovenj Gradec.
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na Mestni občini Slovenj Gradec.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.