Na podlagi 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) in 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 46/09, 47/10) je Občinski svet Občine Železniki na 18. redni seji dne 25. 4. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Železniki
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Železniki (v nadaljevanju: OPN).
2. člen
(namen OPN)
(1) OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
(2) Ta odlok se upošteva pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
3. člen
(cilj OPN)
Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4. člen
(oblika, vsebina OPN)
(1) OPN Občine Železniki vsebuje tekstualni in grafični del. Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:
I. UVODNE DOLOČBE
II. STRATEŠKI DEL
1. Izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine
2. Zasnovo prostorskega razvoja občine
3. Zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
4. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje
5. Okvirna območja razpršene poselitve
6. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
7. Usmeritve za razvoj v krajini
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
III. IZVEDBENI DEL
9. Območja namenske rabe prostora
10. Prostorski izvedbeni pogoji
11. Območja za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt
12. Posebne določbe
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(2) Grafični prikazi strateškega dela so:
– Zasnova prostorskega razvoja občine
– Zasnova gospodarske javne infrastrukture
– Zasnova okvirnih območij naselij razpršene gradnje in območij razpršene poselitve
– Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
– Usmeritve za razvoj v krajini
– Zasnova osnovne namenske rabe prostora
(3) Grafični prikazi izvedbenega dela so:
– Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežji GJI
– Območja enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
– Območja enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture
(4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu (v nadaljevanju ZKP) v merilu 1:50.000 in 1:5.000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:60.000.
5. člen
(obvezne priloge OPN)
OPN ima naslednje obvezne priloge:
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPN
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo.
6. člen
(območje OPN)
Z OPN se ureja celotno območje Občine Železniki. Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Železniki.
7. člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
II. STRATEŠKI DEL
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
8. člen
(splošna izhodišča prostorskega razvoja Občine Železniki)
(1) Strategija prostorskega razvoja občine sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Prostorski razvoj občine sloni na uravnoteži rabi prostora, upoštevanju regionalnih posebnosti in ohranitvi naravnih in ustvarjenih kvalitet in izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja.
(2) Ozka dolina Selške Sore v smeri vzhod–zahod kot posledica naravnih geomorfoloških značilnosti prostora predstavlja tudi v urbani strukturi občine osrednji strnjeni poselitveni vzorec, ki ga sestavljajo občinsko središče Železniki ter naselja Dolenja vas, Selca, Studeno, Zali Log. Severno in južno pa preostali višje ležeči hribovit svet (krajinski prostor) zaseda prevladujoči poselitveni vzorec značilne razpršene poselitve z manjšimi strnjenimi območji naselij Sorice, Podlonka in Dražgoš.
(3) Težnje prostorskega razvoja Občine Železniki potekajo v dveh smereh. Na eni strani gre za zgoščevanje in širitev obstoječih poselitev dolinskih, ravninskih delov z dopolnjevanjem programskih vsebin (krepitev stanovanjskih, obrtno-proizvodnih, centralnih in oskrbnih funkcij). Po drugi strani pa hriboviti krajinski del ruralnega zaledja minimalno zaokrožamo v smislu ohranjanja značilnega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. V teh območjih se omogočajo dopolnilne dejavnosti (predvsem turizem, obrt, obdelava in predelava lesa, žage …) in minimalne širitve kmetijskih gospodarstev. Dopolnilne dejavnosti na teh območjih so prioriteta tudi zaradi izboljšanja ali vsaj ohranitve slabega demografskega gibanja.
(4) Možnosti prostorskega razvoja v občini so glede na naravno konfiguracijo in omejitve upravljavcev prostora minimalne. Ravninski nepozidan prostor se varuje kot lokalni kmetijski potencial, že obstoječa pozidana območja pa so omejena v razvoju zaradi zelo strogih ukrepov varstva pred poplavami. Hribovita območja, predvsem severnega in južnega dela občine predstavljajo del varstvenih območij, delno pokritih z območjem Nature 2000 oziroma kulturne krajine Davča.
(5) Izhodišča za prostorski razvoj občine so zaradi prepleta varstvenih zahtev in razvojnih interesov tako:
– načelo trajnostnega razvoja je osnovno izhodišče in vodilo za usmerjanje prostorskega razvoja,
– upoštevanje zahtev po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja,
– upoštevanje usmeritev širše družbene skupnosti za vzdržni prostorski razvoj,
– nadgrajevanje načela izboljšanja kakovosti bivališč, mest in drugih naselij, v smislu njihove humanosti, gospodarske učinkovitosti in okoljske primernosti, predvsem z ustvarjanjem pogojev za razvoj trajnostnih človekovih naselij,
– nadgrajevanje evropskih usmeritev za razvoj uravnoteženega in policentričnega sistema mest ter vzpostavitev novega odnosa med urbanimi in podeželskimi območji; tudi zagotavljanje enakopravnega dostopa do infrastrukture in znanja ter preudarno upravljanje in ohranjanje narave in kulturne dediščine,
– nadgrajevanje prostorsko razvojnih ukrepov za območja kulturnih krajin, urbanih in kmetijskih območij.
9. člen
(cilji prostorskega razvoja Občine Železniki)
(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru, in so sledeči:
– racionalen in učinkovit prostorski razvoj,
– spodbujanje razvoja Železnikov – središča lokalnega pomena,
– spodbujanje funkcijske in infrastrukturne povezanosti mesta Železniki in drugih naselij,
– zagotavljanje gospodarskega razvoja in večja konkurenčnost v mednarodnem prostoru,
– učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih, z upoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev,
– kvaliteten razvoj in privlačnost mesta Železniki ter drugih naselij,
– zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje mest in drugih naselij,
– zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo,
– zagotavljanje ustrezne vodooskrbe prebivalcem na celotnem območju,
– zagotavljanje varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov in drugih poplavno ogroženih območij, zlasti industrijskih območij in poslovnih con, ki so vitalnega pomena za razvoj občine,
– skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi,
– izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju,
– ravni zagotavljanje enakomerne infrastrukturne opremljenosti na lokalni z navezavo na širša infrastrukturna omrežja,
– preudarna raba naravnih virov ter varčna in večnamenska raba tal in virov,
– smotrna raba prostora za poselitev in nadzor nad širjenjem poselitvenih območij,
– ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo,
– uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami,
– spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je to prostorsko sprejemljivo,
– usklajevanje prostorskega razvoja s prostorskimi omejitvami, ki izhajajo iz ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih nesreč.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
10. člen
(prostorski razvoj občine)
(1) Prostorski razvoj Občine Železniki se načrtuje v skladu s prostorskimi možnostmi in omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in navzkrižja med različnimi rabami, zagotavlja se kvalitetnejše in privlačnejše bivalno okolje, ustvarjajo se možnosti za gospodarski razvoj, krepitev oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti ter ohranitev naravnih potencialov za razvoj turistične dejavnosti.
(2) Znotraj prostorskega razvoja občine se zagotavlja izboljšanje infrastrukturne opremljenosti naselij, območij za proizvodnjo ter območij za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Spodbuja se povezovanje s sosednjimi občinami znotraj regije, ohranjanje prepoznavnih značilnosti in naravnih kakovosti ter prenove oziroma revitalizacije kulturnih značilnosti prostora. Javni odprti prostor osrednjega dela mesta Železniki se vsebinsko in programsko prenovi na način, da se formira občinsko središče.
(3) Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi objekti izven območij naselij ni dovoljeno.
(4) Razvoj poselitvenih območij se uskladi z razvojem in izgradnjo komunalne infrastrukture, prioritetno se razvija območja, ki se navezujejo na že obstoječe infrastrukturne sisteme.
11. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti bodo:
– območja obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj) ter območja prenove že pozidanih območij naselij, še posebej vaških jeder,
– degradirana območja,
– komunalno opremljena zemljišča,
– zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako da bo načrtovana stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih enakomerno porazdeljena v okviru razvojno perspektivnih naselij ter v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture.
(2) Pri umeščanju poselitve v prostor občine je treba:
– dopustiti gradnjo manjših obrtnih dejavnosti v naseljih, ob upoštevanju možnosti umestitve objektov v prostor in omejitev pri izboru dejavnosti,
– zgostiti poselitev znotraj stavbnih območij v osrednjem, ravninskem delu občine,
– preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah (Selca–Studeno–Železniki),
– pri formiranju novih poselitvenih območij del zemljišč nameniti skupnim javnim odprtim površinam,
– dopustiti gradnjo novih oziroma selitve obstoječih kmetij na robove območij naselij, medtem ko se nove kmetije usmerja v zapolnitve obstoječih območij redkejše poseljenosti na območju značilnih območij v krajini,
– dejavnosti, ki imajo povečane vplive na sosednja območja, oziroma so z njimi neločljivo povezana, urejati celostno in enotno (smučišče Cerkno).
12. člen
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Prostorski razvoj občine upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov: V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se spodbuja razvoj občinskega središča Železniki. V skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvija pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča (Dolenja vas, Selca, Studeno in Dražgoše).
(2) Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru ter za zagotavljanje smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda se razvija naslednje tipe naselij v občini:
a) Pomembnejše lokalno središče – občinsko središče Železniki
Vodilno naselje se bo razvijalo kot sedež občine ter kulturno in storitveno središče. Staro jedro se revitalizira skladno z zahtevami varstva kulturne dediščine. Formira se jedro mestnega značaja z mestni trgom v osrednjem delu območja centralnih dejavnosti ob obstoječem objektu za šport in rekreacijo. Jedro občine se dopolnjuje z atraktivnimi centralnimi in družbenimi dejavnostmi, ki so enakomerno razporejene in dostopne. Za vodilno naselje Železniki se prostorski razvoj načrtuje na podlagi Urbanističnega načrta (v nadaljevanju: UN).
b) Lokalna središča – ruralna naselja z razvojnim potencialom
V naseljih Dražgoše, Studeno, Selca in Dolenja vas se poleg zapolnjevanja obstoječih prostih površin znotraj območja naselja spodbuja tudi širitev na nove obrobne površine. Kolikor so le-ta še popolnoma prazna se za njih obvezno izdela podrobni prostorski akt.
c) Ostala ruralna naselja
V pretežno ruralnih naseljih se razvoj usmerja k zapolnitvi obstoječih prostih površin znotraj območja naselja; spodbuja se malo gospodarstvo.
Naselja s poudarjeno ruralno funkcijo:
Spodbuja se revitalizacija in prenova vaških središč ter gospodarske dejavnosti v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom; izjemoma se naselje širi za potrebe kmetijske in turistične dejavnosti. Gradnja izven poselitvenih območij naj se preverja iz arhitekturno urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika, pri čemer se mora zagotoviti ustrezna infrastrukturna ureditev.
Samotne kmetije pomembne za ohranitev kulturne krajine:
V naseljih Davča, Dražgoše, Golica, Kališe, Lajše, Martinj Vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Smoleva, Spodnje in Zgornje Danje, Topolje, Torka, Zabrekve, Zala, Zabrdo se ohranja poseljenost in tradicionalne dejavnosti, zlasti sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo. Omogoči se razvoj naselja s širitvijo kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet ter spodbujanje dopolnilnih dejavnosti v okviru turistične ponudbe in gospodarsko aktivnega podeželja.
(3) Naselja se delijo tudi glede na funkcijo:
a) Osrednje vodilno naselje
Železniki kot občinsko središče, ki poleg bivanja omogoča še centralne, upravne, poslovne, obrtne, industrijske in športnorekreacijske dejavnosti.
b) Ostala naselja s prevladujočo bivalno funkcijo oziroma dopolnilnimi dejavnostmi.
(4) Druga za občino pomembna razvojna območja
a) turistična območja
Spominski park Dražgoše (kostnica s spomenikom), Športni park Rovn in Športna dvorana Železniki in vzletišče Dolenja vas.
b) smučarska središča
Smučišče Cerkno, Soriška planina in Rudno in Dražgoše.
c) območja pridobivanja mineralnih surovin
Peskokop Zala.
13. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Razvoj poselitve in dejavnosti se veže na regionalno cesto, ki občinsko središče povezuje z Občino Škofja Loka na katero Občina Železniki gravitira. Pomembne so povezave z naseljem Dražgoše in Spodnja ter Zgornja Sorica, ki prav tako potekajo po regionalnih cestah.
(2) V občini se uredijo kolesarske povezave, spodbuja se dostopnost turističnih središč, prednostno smučišče na Soriški planini in smučišče Cerkno.
14. člen
(območja razvoja dejavnosti v krajini)
(1) Pri novih ureditvah se upoštevajo prvine značilne za:
– celke, krčevine s cerkvicami, prostore, za katere so značilni širši pomoli njiv, travnikov in pašnikov ter strnjenimi naselji,
– ozke doline z vodotokom in razloženimi naselji ter
– drobno členjena kmetijska krajina razpršenih dolin, s pestro strukturo njiv in travnikov ter drobnih arhitektonskih poudarkov.
(2) Ohranja se notranja struktura celkov, in sicer: prostorski položaj objektov, arhitekturna tipika, prostorske razporeditve kmetijskih površin, sadovnjakov in hišnih dreves v naseljih: Davča, Dražgoše, Golica, Kališe, Lajše, Martinj vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Smoleva, Spodnje in Zgornje Danje, Topolje, Torka, Zabrekve, Zala in Zabrdo.
(3) Ob grajenih dominantah se ohranja značilen vzorec kulturne krajine – cerkev na Prtovču, Sp. Danjah, Sv. Mohorju in drugod.
(4) Kmetijska proizvodnja se usmerja tako, da je ohranjena obstoječa strukturiranost, oziroma se ob varovanju naravnih prvin ustvarja nova vidno privlačna krajina. Pri načrtovanju v območju kmetijskih zemljišč se ohranja značilnosti pravilne parcelne strukture vezanih na razširitve ob Selški Sori, ter celke v strmih pobočjih in zaobljenih grebenih (Kulturne krajina Sorica – Danje – Torka, Kulturna krajina Davča). Pri tem se ohranjajo tudi prvine, ki členijo prostor: vegetacijske (obmejki, osamela drevesa, nižinski gozd) in gospodarska poslopja (kozolci, skednji itd.) v njihovi izvirni postavitvi, velikost in rabi. Z vzdrževanjem gozdnega roba se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin.
(5) V gozdovih se zagotavlja sonaravno gospodarjenje. Gozdne površine imajo velik gospodarski, energetski in turistični potencial. Ohranjajo se njegove ekološke in socialne funkcije. Gospodarjenje z gozdom po posameznih podrobnih opredelitvah:
– Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov.
– V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
– Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(6) Pri načrtovanju v območjih turizma in rekreacije je potrebno omogočiti dostop javnosti do kulturnih spomenikov. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture ali se povezujejo s kmetijsko dejavnostjo, navezujejo na spominski park ter površine namenjene športu, rekreaciji in turizmu. Le-ta se prednostno razvija:
– v občinskem središču, kjer je predvidena ureditev obstoječih športnih površin,
– na območju smučarskih centrov v Davči, Sorici in Rudnem,
– v ravninskem delu občine v Dolenji vasi, kjer se spodbuja razvoj športnega letalstva,
– športni park na Rovnu v Selcah,
– kolesarjenje se prednostno razvija na in ob obstoječih cestah; predvideva se nova kolesarska povezava.
(7) Varuje se naravna morfologija strug ter obrežna vegetacija. Na delih vodotokov, kjer so bile naravne značilnosti vodotokov razvrednotene, se le-te revitalizira.
(8) Evidentirajo se razvrednotenja v krajini; za degradirana območja se izdela načrt sanacije.
15. člen
(območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora)
(1) Na območju Občine Železniki se varujejo naravne vrednote, habitatne tipe, ekološko pomembna območja in območja Nature 2000, skladno z usmeritvami v prilogi Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki je obvezna priloga tega odloka. Opisi in grafični prikazi so zbrani v prilogi Prikaz stanja prostora, ki je obvezna priloga tega odloka.
(2) Usmeritve za varstvo in razvoj ekološko pomembnih območij:
21400 Ratitovec – Jelovica
– Ohranja se obseg gozdnih, travniških in ornih površin ter trajnih nasadov.
– Ohranja se obseg ekstenzivnih suhih in vlažnih travišč.
– Izvaja se ekstenzivna paša ali košnja enkrat do dvakrat na leto; prvič po odcvetu večine travniških rastlin v 30 m pasu ob gozdu.
– Na območju se ne izvaja baliranja in požiganja suhe trave.
– Izvaja se omejena paša živine z nizko obtežbo.
– Gnojenje je dopustno največ enkrat letno s hlevskim gnojem.
– Gozdov se ne krči, z njimi se gospodari čim bolj sonaravno.
– Ohranja se mrtva drevesa in sušice (vsaj 5%).
– Ohranja se gozdni rob, gozdne vrzeli in jase; v podrasti se ohranja grmovni in zeliščni sloj.
– Omejuje se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo.
– Množične prireditve, shode ipd. se usmerja izven občutljivejših območij narave.
54600 BIegoš
– Ohranja se obseg gozdnih, travniških in ornih površin, trajnih nasadov ter mozaičnost kmetijskih površin.
– Ohranja se obstoječa dolžina linijskih struktur vegetacije (žive meje, vetrobranski pasovi, posamezna drevesa ali skupine dreves).
– Ohranja se obseg ekstenzivnih suhih in vlažnih travišč.
– Omejuje se rabo biocidov na najnižjo možno mero, uporablja se biocide z nizko stopnjo toksičnosti za kvalifikacijsko vrsto in s kratkim časom razgradnje.
– Gozdov se ne krči, z njimi se gospodari čim bolj sonaravno.
– Poudarja se ekološke (biotopske) funkcije gozda.
– Pospešuje se vzpostavitev potencialne naravne gozdne združbe.
– Ne izvaja se pogozdovanja s tujerodnimi vrstami.
– Ohranja se gozdni rob, gozdne vrzeli in jase; v podrasti se ohranja grmovni in zeliščni sloj.
– Omejuje se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo, predvsem v obdobju med 1. 3.–15. 7. ter okrog zimovališč, rastišč ali lekov koconogih kur v radiju do 400 m.
– Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa.
– Množične prireditve, shodi ipd. se usmerjajo izven občutljivejših območij narave.
(3) Usmeritve za varstvo in razvoj varovanih območij:
SI5000001 Jelovica
– Z gozdom se gospodari čim bolj sonaravno.
– Ohranja se celovitost gozda, naravna gozdna združba, mrtva drevesa in sušice (vsaj 5%), gozdni rob, gozdne vrzeli in jase ter grmovni in zeliščni sloj.
– Omejujejo se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo, predvsem v obdobju med 1. 3.–15. 7. ter okrog zimovališč, rastišč ali lekov koconogih kur v radiju do 400 m.
– Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa.
– Množične prireditve, shodi ipd. se usmerjajo izven občutljivejših območij narave.
Sl3000l02 Ledina na Jelovici
– Na rastiščih se ne izvaja zemeljskih del (odkopavanje, zasipavanje, preoblikovanje površine, odkop kamnine itd).
– Paša se ne izvaja.
– Ohranja se obstoječi hidrološki režim.
– Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa.
– Ohranja se celovitost gozda.
– Množične prireditve, shodi ipd. se usmerjajo izven tega območja.
Sl3000ll0 Ratitovec
– Ohranja se obseg gozdnih, travniških in ornih površin ter trajnih nasadov.
– Ohranja se obseg ekstenzivnih suhih in vlažnih travišč.
– Izvaja se ekstenzivna paša ali košnja enkrat do dvakrat na leto; prvič po odcvetu večine travniških rastlin v 30 m pasu ob gozdu.
– Na območju se ne izvaja baliranja in požiganja suhe trave.
– Izvaja se omejena paša živine z nizko obtežbo.
– Gnojenje je dopustno največ enkrat letno s hlevskim gnojem.
– Gozdov se ne krči, z njim se gospodari čim bolj sonaravno.
– Ohranja se gozdni rob, gozdne vrzeli in jase, v podrasti se ohranja grmovni in zeliščni sloj.
– Omejuje se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo, predvsem v obdobju med 1.3.–15.7. ter okrog zimovališč, rastišč ali Iegov koconogih kur v radiju do 400 m.
– Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa.
– Množične prireditve, shode ipd. se usmerja izven občutljivejših območij narave.
S13000260 Blegoš
– Morebitne obnove ali vzdrževanje sakralnih objektov ter ostalih zatočišč se prilagodi življenjskemu ciklu in potrebam netopirjev. Na območju habitata vrst se za nočno razsvetljavo ne uporablja svetil z visokim deležem UV svetlobe.
– Ohranja se obseg gozdnih, travniških in ornih površin ter trajnih nasadov.
– Ohranja se mozaičnost kmetijskih površin.
– Ohranja se obstoječa dolžina linijskih struktur vegetacije (žive meje, vetrobranski pasovi, posamezna drevesa ali skupine dreves).
– Ohranja se obseg ekstenzivnih suhih in vlažnih travišč.
– Omejuje se rabo biocidov na najnižjo možno mero, uporablja se biocide z nizko stopnjo toksičnosti za kvalifikacijsko vrsto in s kratkim časom razgradnje.
– Gozdov se ne krči, z njim se gospodari čim bolj sonaravno.
– Poudarja se ekološke (biotopske) funkcije gozda, pospešuje se vzpostavitev potencialne naravne gozdne združbe.
– Ne izvaja se pogozdovanja s tujerodnimi vrstami
– Ohranja se gozdni rob, vrzeli in jase ter grmovni in zeliščni sloj.
– Omejuje se dejavnosti, kot so: turno smučanje, tek na smučeh, gorsko kolesarjenje, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju, jadralno padalstvo, zmajarstvo, pohodništvo, prosto plezanje, nabiralništvo, predvsem v obdobju med 1. 3.–15. 7. ter okrog zimovališč, rastišč ali lekov koconogih kur v radiju do 400 m.
– Omeji se dostop do znanih gnezd ujed, njihovega habitata in habitatnega tipa.
– Množične prireditve, shode ipd. se usmerja izven občutljivejših območij narave.
16. člen
(območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora)
(1) Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine ter krajinsko območje Zgornja Selška dolina, ki je prepoznano na nacionalni ravni (Strategija prostorskega razvoja Slovenije). Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga temu aktu, in v drugih uradnih evidencah.
(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev se v teh območjih upoštevajo usmeritve, izhodišča in drugi varstveni pogoji, ki veljajo za ta območja. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva kulturne dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.
(3) V teh območjih velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Spodbuja se dejavnosti in ravnanja, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, izobraževalne in druge pomene kulturne dediščine ter drugih prepoznanih kvalitet prostora.
(4) Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik.
17. člen
(raba in varstvo voda ter obvodnih ekosistemov in poplavna območja)
(1) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo, skladno s predpisi s področja urejanja voda.
(2) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča nad visoko vodnimi nasipi. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Vodotok 1. reda na območju Občine Železniki je Selška Sora, vsi ostali vodotoki pa sodijo v vodotoke 2. reda.
(3) Poplavna varnost osrednjega poselitvenega območja Železnikov se rešuje z ukrepi predvidenimi v Državnem prostorskem načrtu, do izvedbe le-teh pa za določena območja (EUP) tudi s predhodnimi omilitvenimi ureditvami, ki ob njihovi izvedbi in pozitivnem soglasju pristojnega upravljavca omogočajo izvajanje dejavnosti, gradnjo in druge ureditve skladno s predpisi o vodah.
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
18. člen
(razvoj prometne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja se razvija skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanjo infrastrukturno opremljenost se dopolni na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo in energetsko infrastrukturo. Pri načrtovanju in gradnji infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.
(2) Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se istočasno obnovijo ali na novo zgradijo osnovni infrastrukturni vodi. Priporočljivo naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(3) Predvideva se umestitev obvozne ceste v Železnikih in zadrževalnika na Jesenovcu.
(4) Kolesarsko omrežje se ureja na območju celotne občine. Označene turistične poti, ki so primerne tudi za gorsko kolesarjenje, se vzdržuje v obstoječem obsegu.
(5) Zagotovi se ustrezno opremljenost s peš potmi znotraj naselij s sistemom pločnikov ob cestišču in samostojnimi peš koridorji. S pešpotmi znotraj naselja se prednostno ureja mesto Železniki ter naselja Studeno, Selca in Dolenja vas.
(6) Žičniško omrežje se razvija v okviru obstoječih smučišč.
19. člen
(zasnova telekomunikacij)
(1) Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja Občine Železniki s signalom mobilne telefonije.
(2) Antenske naprave na objektih in na območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza.
20. člen
(zasnova energetske infrastrukture)
(1) Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP 110/20 kV Železniki (DV 110 kV 1180 Okroglo–Železniki). Za potrebe rezervnega napajanja se med obstoječima RTP Železniki in predvideno RTP Bohinj, zgradi 110 + 20 kV daljnovod. Izvede se tudi rekonstrukcija RTP 35 kV ter 110 kV.
(2) Daljinsko ogrevanje se izvaja v okviru toplovoda, ki se napaja iz Toplarne v industrijski coni Alples, oziroma druge skupne kotlovnice. Kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva, se spodbuja pridobivanje in raba obnovljivih virov energije, predvsem hidroenergije. Spodbuja se tudi gradnjo sistemov za ogrevanje na lesno biomaso, tako za skupinsko kot individualno ogrevanje, skladno z izdelano energetsko zasnovo Občine Železniki.
(3) Fotovoltaične elektrarne se načrtujejo v sklopu objekta (v ravnini strehe oziroma na pripadajoči zemljiški parceli).
(4) V poselitvenih območjih ter območjih varstva kulturne dediščine se energetske sisteme za distribucijo prednostno načrtuje v podzemnih vodih, kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine.
21. člen
(zasnova komunalne infrastrukture)
(1) Na območju mesta Železniki in v ostalih naseljih, kjer prevladuje strnjena poselitev, se oskrba s pitno vodo vrši iz javnih vodovodov, s katerimi se upravlja na osnovi dobre higienske prakse.
(2) Za odvajanje in čiščenje odpadne vode so v občini zgrajeni kanalizacijski sistemi: Železniki–Rudno, Selca–Dolenja vas in Zali Log. Glede na ekonomsko upravičenost izvedbe, se gradijo kanalizacijski sistemi po naseljih.
(3) Čistilna naprava Studeno se rekonstruira na način, da se poveča zmogljivost in hkrati zagotovi tudi sprejemno postajo za greznične vode iz individualnih čistilnih naprav in greznic. Podpira se izgradnjo individualnih čistilnih naprav na območjih kjer kanalizacijski sistem ni zgrajen in predviden.
(4) S sistemom za ločeno zbiranje odpadkov so opremljena vsa naselja. Vsa nelegalna odlagališča odpadkov v občini se sanira. Do izgradnje lokalnega ali regijskega odlagališča gradbenih odpadkov, se le-tega zagotovi na organiziranem urejenem odlagališču v občini oziroma izven Občine Železniki.
4. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje
22. člen
(okvirna območja naselij in območja sanacije razpršene gradnje)
(1) Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij.
(2) Negativen pojav razpršene gradnje se pojavljajo v odprtem prostoru Davče in Zgornje Sorice. Sanacija je predvidena predvsem v prilagoditvi objektov značilni arhitekturni identiteti z upoštevanjem oblikovalskih in urbanističnih načel določenih za posamezno enoto urejanja prostora (splošna ali posebna določila izvedbenega dela OPN).
5. Okvirna območja razpršene poselitve
23. člen
(okvirna območja razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve, ki so sestavljena iz več objektov, s kmetijskimi ali stanovanjskimi objekti in turistične kmetije v hribovitih predelih z nižjo gostoto prebivalstva, oziroma na demografsko ogroženih območjih so opredeljene kot posebna območja razpršene poselitve. Okvirna območja tovrstne poselitve obsegajo območja, samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij, in sicer: Davča, Dražgoše, Golica, Kališe, Lajše, Martinj vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Rudno, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Smoleva, Sp. Danje, Sp. Sorica, Topolje, Torka, Zabrekve, Zala, Zabrdo, Zg. Danje, Zg. Sorica.
(2) Območja razpršene poselitve se širijo kadar gre za širitev kmetije ali kadar gre za razvoj dejavnosti (dopolnilne) vezane na kmetijo.
6. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
24. člen
(razvoj poselitve in celovito prenovo)
(1) Razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih poselitvenih območjih.
(2) Notranji razvoj naselij obsega predvsem:
– zgoščevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja v naseljih Dolenja vas, Selca in Studeno, ter upoštevanju tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine (Sorica in podratitovške vasi, Železniki, Selca, Dolenja vas),
– vzpodbujanje notranjega razvoja naselja Zali Log, zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov,
– ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora v mestu Železniki,
– ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine na območju vseh naselji v Občini Železniki.
(3) Celovita prenova naselij se izvaja s:
– prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda,
– ohranja se kvalitetno stavbno in urbano strukturo ter ustvarja arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi,
– vsebinsko, programsko in oblikovno prenovo javnih odprtih in zelenih površin,
– varovanje podobe, merila in krajinskega okvira naselij,
– prenovo komunalne infrastrukture,
– sanacijo degradiranih območij.
(4) Usmeritve za širitev območij naselij:
– širitve se usmerjajo v lokalna in oskrbna središča na druga kmetijska in gozdna zemljišča, z upoštevanjem možnosti priključitve ter na prometno, komunalno infrastrukturo in čistilno napravo,
– s širitvijo se ohranja morfologija naselij krajinsko in arhitekturno prepoznavnosti ter tipologije naselij,
– nova območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo naselij,
– upoštevajo se značilnosti arhitekturne krajine Železniki, za katero je značilna sestavljenost iz posameznih gruč kot razložena vas, kjer so dominante ob naseljih, ali pa so to zaselki v pobočju,
– ohranjajo se kvalitetni pogledi na silhuete naselij, pogledi na strma pobočja Ratitovca, Dražgoške gore, Zg. in Sp. Sorico z zaselki in samotnimi kmetijami ter cerkvami ter na dominante znotraj naselij, cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenih z habitusom drevesa,
– varuje se rob naselij s sadovnjaki ali obvodno vegetacijo (zahodni rob Dolenje vasi, južni rob Selc, vzhodni rob Železnikov), varuje se rob naselij in njihova povezava z zaledjem.
(5) Razpršena poselitev se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, ker ima negativne prostorske, socialne, družbene, ekonomske in okoljske posledice.
(6) Za zagotavljanje ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve se:
– varuje in ohranja obstoječa območja poselitve,
– prepoveduje se vsakršno novo razpršeno gradnjo, ki ne služi neposrednim potrebam kmečkih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih dejavnosti,
– rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami,
– Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(7) Območja celovite prenove so:
– UR 895 Železniki – Trško naselje,
– UR 20385 Trojar – zaselek,
– UR 12111 Zgornje Danje – zaselek,
– UR12110 Zali Log – vas,
– UR 12109 Sorica – vas,
– UR 12108 Selca – vas,
– UR 12107 Ravne – zaselek,
– UR 20462 Spodnje Danje – vas,
– UR 12614 Zabrdo – zaselek.
(8) Razvoj občinskega središča se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.
Območja celovite prenove mesta Železniki:
– Kot območja celovite prenove Na Plavžu se predelijo območja starega jedra mesta Železniki, ki je z Odlokom o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik valorizirano in razglašeno kot urbanistični in kulturni spomenik. Vsa načrtovanja in izvedbe posegov v tem prostoru morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom pristojnega zavoda. Za del Železnikov velja pogoj arheološkega nadzora.
– Vsa načrtovana dela – namembnosti in gradbeni posegi na prostoru širšega zavarovanega območja morajo upoštevati neposredno bližino urbanističnega spomenika in ne smejo na njega funkcionalno niti vizualno negativno vplivati.
– Potrebno je zagotoviti varstvo zgodovinskega značaja in vseh materialnih, kulturnih in zgodovinskih sestavin, ki naselje določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo njegovo avtentičnost. Zlasti je pomemben zunanji kontekst, predvsem ohranjanje homogenosti in drugih skupinskih vrednot.
– Območja celovite prenove se določi z enotami urejanja prostora s podrobno namensko rabo CU za katere poleg splošnih veljajo tudi posebne določbe.
Območja notranjega razvoja mesta Železniki:
– Območje notranjega razvoje Železniki center je v pretežni meri namenjeno zagotavljanju površin, ki so v javnem interesu. Površine javnega interesa so dostopne vsem uporabnikom ne glede na funkcijo, merilo, program in lastništvo ter spodbujajo obstoječe, načrtovane ali prenovljene programe. So ogrodje za delovanje in percepcijo naselja.
– Na območje notranjega razvoja se formira jedro mestnega značaja z mestni trgom v osrednjem delu območja centralnih dejavnosti ob obstoječem objektu za šport in rekreacijo. Jedro občine se dopolnjuje z atraktivnimi centralnimi in družbenimi dejavnostmi, ki so enakomerno razporejene in dostopne.
– Objekt v katerem je trgovina, predvsem pa javni odprti prostor med obstoječimi objekti in regionalno cesto, se oblikovno, vsebinsko in programsko prenovi.
– Usmeritve za prenovo javne odprte površine v središči mesta Železniki:
– Na javne odprte površine se smiselno umešča prvine, ki zvišujejo kakovost bivanja v urbanem prostoru na način, da so vsem uporabnikom dostopne v najširšem pomenu torej: fizično, vizualno in simbolno.
– Na javnih odprtih površinah se za vse uporabnike in uporabniške skupine zagotavlja kompleksnost, pestrost in mnogoterost prostorov.
– Prostore naj se členi tako, da ponujajo tako zasebnost kot vključevanje v družabne dejavnosti.
– Z načinom oblikovanja naj se zagotavlja enotnost prostora, ki zvezno teče in je oblikovan tako, da enakovredno vključuje vse uporabnike, ne glede na način gibanja.
– Javne odprte površine naj se načrtuje in oblikuje tako, da se zagotavlja čim bolj enakomerno porazdelitev načinov uporab, in sicer: dolgotrajnejših aktivnih in pasivnih dejavnosti ter dejavnosti prehajanja skozi prostor.
– Dele javnih odprtih površin za potrebe posameznih dejavnosti se načrtuje tako, da se uporabe med seboj ne prekrivajo in ne izključujejo.
– Smiselno in premišljeno se ne puščajo, pač pa načrtujejo prazni prostori, ki naj jih zapolnijo pričakovani uporabniki ali skupine uporabnikov.
– Predvidenim ali želenim prevladujočim dejavnostim naj prav tako sledijo tudi oblikovalski prijemi tako prostora kot celote, kot tudi posameznih prvin v njem, z namenom privabljanja določenih skupin uporabnikov in s tem povezanih dejavnosti, naj se smiselno uporabljajo tudi oblikovalski vidiki urejanja prostora (barva, tekstura, oblike prostorskega reda …).
– Prostor se načrtuje in oblikuje tako, da posamezni deli predstavljajo določena potencialna okolja oziroma prostore priložnosti za razvoj določene dejavnosti.
– Javne odprte površine naj bodo redno vzdrževane, s čimer se zagotavlja varnost in izogne neželenim vedenjem.
– Rešitev se lahko pridobi z urbanističnim, arhitekturnim in krajinsko-arhitekturnim natečajem.
Posamezna večja zaključena območja javnih in zelenih površin – območja zelenega sistema:
– Površine namenjenih javnemu dobrem obsegajo: območje za šport in rekreacijo, obvodni zeleni sistem, trški prostor mestnega značaja znotraj urbanega središča Železnikov, druge zelene površine s pešpotmi in kolesarskimi potmi, ter parkirišča.
– Obvodni prostor je potrebno v čim večji meri ohraniti nepozidan. Krajinske ureditve ob vodotokih se načrtuje sonaravno. Priporočljivo je urediti parkovno potezo vzdolž vodotoka, ki bi poleg sprehajanja vključevala še družabne vsebine in pester program aktivnosti v odprtem prostoru. Krajinska ureditev in zasaditev morata ohranjati prvine obvodne krajine in z ureditvami izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je potrebno uporabiti avtohtone obvodne vrste. Izjema so objekti, ki so zaradi svoje funkcije neposredno vezani na vodo. Rešitev je priporočljivo pridobiti s krajinsko-arhitekturnim natečajem.
– Zasnova ureditve zelenih površin lahko obsegajo tudi kmetijska zemljišča in gozdove, kjer se primarna raba ohranja.
7. Usmeritve za razvoj v krajini
25. člen
(razvoj v krajini)
(1) Razvoj krajine prednostno zagotavlja:
– ohranjanje prepoznavnosti kakovosti krajine,
– izkoriščanje in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,
– ohranitev naravnih prvin krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,
– varno, privlačno, kakovostno in prijetno bivalno okolje.
(2) Pri načrtovanju v krajini se upošteva:
– varstvo kulturne dediščine, ohranjanje kulturne krajine in kakovost prostorskih struktur, ki ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine,
– strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino v naseljih in zgodovinski razvoj območja,
– kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko vrednost krajine, ki jo predstavljajo pestra kulturna krajina, arheološka, stavbna in naselbinska dediščina,
– izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezni predpisi s področja varstva kulturne dediščine,
– varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine,
– ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine,
– ohraniti vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja oziroma njihove dele,
– na območju kulturne dediščine in spomenikov ter njihovih vplivnih območij se vzpodbuja dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne dediščine.
(3) Zagotavlja se dolgoročni razvoj in ohranjanje obstoječih kmetijskih površin. Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in strukturo.
(4) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
(5) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so načrtovani ukrepi in usmeritve, ki omogočajo trajnejšo rešitev kakovosti vode:
– obstoječe vodne vire se varuje pred onesnaženjem,
– sanira se neprimerno utrjene vodotoke,
– ureja in vzdržuje se hudournike,
– varuje se podzemne vode,
– zagotavlja se dolgoročne in trajne protierozijske ukrepe,
– pri aktivnostih za izboljšanje stanja voda se upošteva čezmejni vpliv.
(6) Ohranja se značilna podoba kulturne krajine; posebej se varujejo kmetijske površine s kozolci.
26. člen
(območja potencialnih naravnih in drugih nesreč)
(1) V Občini Železniki so območja potencialnih naravnih nesreč zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, hudournikov, plazov in erozije. Poplavna ogroženost poselitvenih območij je največja v Železnikih. Hudourniški pritoki Selške Sore najbolj ogrožajo infrastrukturne objekte, predvsem ceste (Davščica) in javni vodovod za Železnike (Plenšak). Zemeljski plazovi in erozijska območja so evidentirani na območju celotne občine. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se omejuje načrtovanje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(3) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(4) Na območjih vodo deficitarnosti in suše se ne umešča novih dejavnosti, ki povečujejo porabo vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša.
(5) Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Železniki so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč: Gasilski dom Selca, Sorica, Rudno, Zali Log, v objektu podjetja Alples, Domel, Dom oprema, osnovne šole v Dražgošah in v Davči, nekdanjega gasilskega doma v Železnikih,
– sanitetna sprejemališča, zbirna mesta za reševalne ekipe, zbirna mesta za materialno pomoč in zbirna mesta tuje pomoči: Kulturni dom Železniki in osnovna šola Železniki,
– heliodrom: Studeno, Rudensko polje in tudi Primčev log,
– pokopališča: Davča, Dražgoše, Selca, Sorica, Zali Log, Železniki, ter pokopališča za pokop večjega števila ljudi na obstoječih pokopališčih v Železnikih in Selcih,
– pokopališča za živali: Bukovško polje,
– deponija ruševin: odlagališče gradbenih odpadkov pri Naklem,
– zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: prostor ob občinski upravi,
– lokacija za postavitev zasilnih bivališč: Športni park Rovn,
– dekontaminacijska postaja: območje podjetij Alples, Domel in OŠ Železniki.
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
27. člen
(določitev namenske rabe zemljišč)
V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih osnovnih namenskih rab zemljišč:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča.
III. IZVEDBENI DEL
28. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Celotno območje Občine Železniki je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki obsegajo naselje ali del naselja ali del odprtega prostora. Za posamezno enoto EUP je določena namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji.
(2) EUP so označene s črkovno oznako naselja tekočo številko EUP. Manjša območja znotraj EUP so označena s črkovno oznako in tekočo številko EUP s poddelilko.
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| Št. | Naselje | EUP | Raba | Način |
|naselja| | | | urejanja|
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 1 |Davča |DAV01- |LN |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 1 |Davča |DAV01-K|A,CD(c),CD |PIP |
| | | |(i),E,G,K1,K2,IP,IG,PC,VC| |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 1 |Davča |DAV01- |BT |PIP |
| | |S/01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 1 |Davča |DAV01- |BT |PIP |
| | |S/02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 1 |Davča |DAV01- |BT |PIP |
| | |S/03 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 1 |Davča |DAV01- |BT |PIP |
| | |S/04 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 1 |Davča |DAV01- |A, BT, K1, K2, G, PC, |PIP |
| | |S/05 |PO, VI | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |SK |PIP |
| |vas |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |SK, IG |PIP |
| |vas |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |SSe(s) |PIP |
| |vas |03 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |SSe(s) |PIP |
| |vas |04 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |SSe(s) |PIP |
| |vas |05 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |SSe(s) |PIP |
| |vas |06 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |O |PIP |
| |vas |07 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |IG |PIP |
| |vas |08 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |CD(c) |PIP |
| |vas |09 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |ZS |PIP |
| |vas |10 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02- |K1 |PIP |
| |vas |12 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 2 |Dolenja |DOV02-K|A, G, K1, K2, PC, VC |PIP |
| |vas | | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP |
| | |03 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03- |SSe(s) |OPPN |
| | |04 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP |
| | |05 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP |
| | |06 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03- |SK |PIP |
| | |07 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03-K|A,BT,CD |PIP |
| | | |(c),G,K1,K2,PC,ZK,ZP,ZS | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03- |A |PIP |
| | |S/01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 3 |Dražgoše |DRA03- |G, K1 |PIP |
| | |S/02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 4 |Golica |GOL04- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 4 |Golica |GOL04- |LN |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 4 |Golica |GOL04-K|A, CD(c), G, K1, K2, T |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 5 |Kališe |KAL05- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 5 |Kališe |KAL05-K|A, CD(c), G, K1, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 6 |Martinj |MAV06- |LN |PIP |
| |vrh |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 6 |Martinj |MAV06-K|A, E, G, K1, K2 |PIP |
| |vrh | | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 7 |Ojstri vrh |OJV07- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 7 |Ojstri vrh |OJV07-K|A, G, K1, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 8 |Osojnik |OSO08-K|A, G, K1, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 9 |Podlonk |POD09- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 9 |Podlonk |POD09- |SK |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 9 |Podlonk |POD09-K|A, G, K1, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 10 |Podporezen |PRZ10-K|A, G, K2, PC, VC |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 11 |Potok |POT11- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 11 |Potok |POT11- |LN |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 11 |Potok |POT11-K|A, E, G, K1, K2, PC |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 12 |Prtovč |PRT12- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 12 |Prtovč |PRT12-K|A, CD(c), G, K1, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 13 |Ravne |RAV13- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 13 |Ravne |RAV13-K|A, G, K1, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 14 |Rudno |RUD14- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 14 |Rudno |RUD14- |IK |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 14 |Rudno |RUD14-K|A, E, G, K1, K2, O, PC, |PIP |
| | | |PO | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 14 |Rudno |RUD14- |ZS |PIP |
| | |S/1 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 14 |Rudno |RUD14- |G, K1, K2, PO |PIP |
| | |S/2 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |SSe(s) |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |CD(i) |PIP |
| | |03 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |SK |PIP |
| | |04 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |SK |PIP |
| | |05 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |SK |PIP |
| | |06 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |SSe(s) |PIP |
| | |07 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |SB |PIP |
| | |08 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |ZK |PIP |
| | |09 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |IP |PIP |
| | |10 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |ZS |PIP |
| | |11 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |SSe(s) |OPPN |
| | |12 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15- |CU |PIP |
| | |13 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 15 |Selca |SEL15-K|A, G. K1, K2, PC, VC |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 16 |Lajše |LAJ16- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 16 |Lajše |LAJ16- |SK |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 16 |Lajše |LAJ16-K|A, CD(c), G, K1, K2, PC |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 17 |Smoleva |SMO17- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 17 |Smoleva |SMO17-K|A, G, K1, K2, IG |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 18 |Sp. Sorica |SPS18- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 18 |Sp. Sorica |SPS18- |SK |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 18 |Sp. Sorica |SPS18- |SK |PIP |
| | |03 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 18 |Sp. Sorica |SPS18- |SK |PIP |
| | |04 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 18 |Sp. Sorica |SPS18- |CD(c) |PIP |
| | |05 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 18 |Sp. Sorica |SPS18-K|A, G, K1, K2, O, PC, VC |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 19 |Sp. Danje |SPD19- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 19 |Sp. Danje |SPD19- |SK |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 19 |Sp. Danje |SPD19-K|A, CD(c), G, K1, K2, O, |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 20 |Studeno |STU20- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 20 |Studeno |STU20- |SSe(s) |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 20 |Studeno |STU20- |SK |PIP |
| | |03 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 20 |Studeno |STU20- |O |PIP |
| | |04 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 20 |Studeno |STU20-K|G, K1, K2, PC, VC |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 21 |Topolje |TOP21- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 21 |Topolje |TOP21-K|A, G, K1, K2, IG |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 22 |Torka |TOR22- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 22 |Torka |TOR22-K|A, G, K1, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 23 |Zabrdo |ZBD23- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 23 |Zabrdo |ZBD23-K|A, G, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 24 |Zabrekve |ZAB24- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 24 |Zabrekve |ZAB24- |LN |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 24 |Zabrekve |ZAB24-K|A, CD(c), E, G, K1, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 25 |Zala |ZAL25- |LN |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 25 |Zala |ZAL25-K|A, G, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 26 |Zali Log |ZIL26- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 26 |Zali Log |ZIL26- |ZS |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 26 |Zali Log |ZIL26- |SK |PIP |
| | |03 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 26 |Zali Log |ZIL26-K|A, CD(c) , G, K1, K2, O, |PIP |
| | | |PC, SP, VC | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |SK |PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |SK |PIP |
| | |03 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |SK |PIP |
| | |04 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |LN |PIP |
| | |05 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 27 |Zg. Sorica |ZGS27-K|A, E, G, K 1, K2, O, PC, |PIP |
| | | |SP, VC | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |BT |PIP |
| | |S/1 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 27 |Zg. Sorica |ZGS27- |A, BT, G, K1, K2, PC, |PIP |
| | |S/2 |PO, VI, O | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 28 |Zg. Danje |ZGD28- |SK |PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 28 |Zg. Danje |ZGD28-K|A, G, K1, K2 |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |OPPN/PIP |
| | |01 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |OPPN/PIP |
| | |02 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |PIP |
| | |03 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |PIP |
| | |04 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |ZK, SSe(s) |OPPN |
| | |05 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSv(s) |PIP |
| | |06 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |CU |OPPN |
| | |07 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |CD(i) |PIP |
| | |08 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |BC |PIP |
| | |09 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSv(s) |PIP |
| | |10 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |11 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |12 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |13 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(b) |PIP |
| | |14 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |15 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(b) |PIP |
| | |16 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(b) |PIP |
| | |17 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |18 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |OPPN |
| | |19 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s), SK |PIP |
| | |20 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |21 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |22 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |23 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |24 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |25 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |OPPN |
| | |26 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SSe(s) |PIP |
| | |27 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |E |PIP |
| | |28 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP |
| | |29 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP |
| | |30 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP |
| | |31 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP |
| | |32 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |IP |PIP |
| | |33 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |SK |PIP |
| | |34 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29- |ZS |PIP |
| | |36 | | |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
| 29 |Železniki |ŽEL29-K|A, G, K1, K2, O, PC, VC |PIP |
+-------+-----------+-------+-------------------------+---------+
9. Območja namenske rabe prostora
29. člen
(namenska raba prostora)
(1) OPN za celotno območje Občine Železniki določa območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora. Območja namenske rabe so določena gleda na fizične lastnosti in predvideno rabo prostora.
(2) V EUP je podrobnejša namenska raba določena na podlagi pretežne rabe prostora; v mestu Železniki pa na podlagi UN.
30. člen
(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora)
I. Območja stavbnih zemljišč so razdeljena na naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe:
+---------+-----------------------------------------------------+
|S |območja stanovanj |
| |so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim in |
| |se delijo na: |
+---------+-----------------------------------------------------+
|SSe(b) |stanovanjske površine |
| |eno- in dvostanovanjskih stavb (v nizu) namenjene |
| |bivanju brez spremljajočih dejavnosti |
+---------+-----------------------------------------------------+
|SSe(s) |stanovanjske površine |
| |eno- in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju s |
| |spremljajočimi dejavnostmi |
+---------+-----------------------------------------------------+
|SSv(s) |stanovanjske površine |
| |večstanovanjskih stavb namenjene bivanju s |
| |spremljajočimi dejavnostmi |
+---------+-----------------------------------------------------+
|SB |stanovanjske površine za posebne namene |
| |so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih|
| |skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in |
| |drugih socialnih skupin) |
+---------+-----------------------------------------------------+
|SK |površine podeželskega naselja |
| |so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi |
| |dejavnostmi in bivanju |
+---------+-----------------------------------------------------+
|SP |površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek |
+---------+-----------------------------------------------------+
|C |območja centralnih dejavnosti |
| |namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim |
| |dejavnostim ter bivanju in se delijo na: |
+---------+-----------------------------------------------------+
|CU |osrednja območja centralnih dejavnosti |
| |kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre|
| |pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, |
| |storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, |
| |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in |
| |podobnih dejavnosti ter bivanje |
+---------+-----------------------------------------------------+
|CD(i) |druga območja centralnih dejavnosti |
| |ki so namenjene izobraževanju |
+---------+-----------------------------------------------------+
|CD(c) |druga območja centralnih dejavnosti |
| |ki so namenjena opravljanju verskih obredov |
+---------+-----------------------------------------------------+
|I |območja proizvodnih dejavnosti |
| |pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in |
| |spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim |
| |in se delijo na: |
+---------+-----------------------------------------------------+
|IP |površine za industrijo |
| |ki so namenjene industrijskim dejavnostim trgovskim, |
| |poslovnim in proizvodnim dejavnostim |
+---------+-----------------------------------------------------+
|IG |gospodarske cone |
| |ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, |
| |trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim |
+---------+-----------------------------------------------------+
|IK |površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
| |ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno |
| |pridelavo rastlin ali rejo živali |
+---------+-----------------------------------------------------+
|B |posebna območja |
| |so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za |
| |turizem, nakupovalna središča in podobno in se delijo|
| |na: |
+---------+-----------------------------------------------------+
|BT |površine za turizem |
| |so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom |
| |za turistično ponudbo in nastanitev |
+---------+-----------------------------------------------------+
|BC |športni centri |
| |so športne površine in objekti namenjeni športnim |
| |aktivnostim in športnim prireditvam |
+---------+-----------------------------------------------------+
|Z |območja zelenih površin |
| |namenjena preživljanju prostega časa, predvsem |
| |rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi |
| |kakovosti bivanja in se delijo na: |
+---------+-----------------------------------------------------+
|ZS |površine za oddih, rekreacijo in šport |
| |ki so namenjene oddihu rekreaciji in športu na |
| |prostem |
+---------+-----------------------------------------------------+
|ZP |parki |
| |kot urejena območja odprtega prostora v naselju |
+---------+-----------------------------------------------------+
|ZK |Pokopališča |
| |ki so namenjena površinam za pokop in spominu na |
| |umrle |
+---------+-----------------------------------------------------+
|P |območja prometne infrastrukture |
| |namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb |
| |s področja prometa in se delijo na: |
+---------+-----------------------------------------------------+
|PC |površine cest |
| | |
+---------+-----------------------------------------------------+
|PO |ostale prometne površine |
| |ki so namenjene objektom transportne infrastrukture |
| |ter objektom in napravam za odvijanje prometa |
+---------+-----------------------------------------------------+
|T |območja komunikacijske infrastrukture |
| |namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb |
| |s področja telekomunikacij. |
+---------+-----------------------------------------------------+
|E |območja energetske infrastrukture |
| |namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb |
| |s področja energetike |
+---------+-----------------------------------------------------+
|O |območja okoljske infrastrukture |
| |namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb |
| |s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter |
| |ravnanja z odpadki |
+---------+-----------------------------------------------------+
|A |površine razpršene poselitve |
| |kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke |
| |gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,|
| |razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, |
| |razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih |
| |oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta |
| |naselja) |
+---------+-----------------------------------------------------+
|· |razpršena gradnja |
| |kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih |
| |zemljišč (informacija o dejanskem stanju). |
+---------+-----------------------------------------------------+
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:
+---------+-----------------------------------------------------+
|K1 |površine najboljših kmetijskih zemljišč |
| | |
+---------+-----------------------------------------------------+
|K2 |površine drugih kmetijskih zemljišč |
| | |
+---------+-----------------------------------------------------+
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:
+---------+-----------------------------------------------------+
|G |območja gozdov |
| |kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča |
| |namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov |
| |ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom |
| |z gozdovih določene kot gozd. |
+---------+-----------------------------------------------------+
IV. OBMOČJA VODA so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:
+---------+-----------------------------------------------------+
|V |območja površinskih voda |
| |namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe |
| |voda in se delijo na: |
+---------+-----------------------------------------------------+
|VC |celinske vode |
| | |
+---------+-----------------------------------------------------+
|VI |območja vodne infrastrukture |
| |namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in |
| |vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno |
+---------+-----------------------------------------------------+
V. DRUGA ZEMLJIŠČA so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:
+---------+-----------------------------------------------------+
|L |območja mineralnih surovin |
| |namenjena za izvajanje dejavnosti s področja |
| |izkoriščanja mineralnih surovin |
+---------+-----------------------------------------------------+
|LN |površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
| | |
+---------+-----------------------------------------------------+
10. Prostorski izvedbeni pogoji
10.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov v prostor in dopustnih gradenj
10.1.1. Dopustne vrste objektov glede na namen, možnost spremembe namembnosti objektov ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
31. člen
(vrste objektov glede na namen na celotnem območju OPN)
10.1.1.1. Na celotnem območju OPN
(1) Na celotnem območju OPN so dopustne:
– gradnja novih objektov in ureditev, dozidave, nadzidave v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen,
– rekonstrukcije in vzdrževalna dela zakonito zgrajenih stavb,
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z dovoljeno namembnostjo objektov v posamezni EUP,
– odstranitve objektov,
– agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča,
– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, jezovi, hudourniške pregrade in objekti za zaščito pred poplavami, mostovi, brvi, javne poti ter objekti oziroma omrežja gospodarske javne infrastrukture (tudi dovozne poti do objektov), objekti grajenega javnega dobra za katere ni predvidena priprava OPPN ali državnega prostorskega načrta,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s PRILOGO 1 tega akta.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena velja, da na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine so dopustne naslednje gradnje:
– vzdrževalna dela,
– rekonstrukcija objekta, ki je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za ta objekt,
– gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih), dozidave ali nadzidave novega objekta k obstoječemu objektu in drugi dopustni posegi določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki veljajo za ta objekt ali območje,
– odstranitev objekta ali delov objekta kulturne dediščine ni dopustna, razen pod pogoji kot jih določajo predpisi s področja varovanja kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
32. člen
(vrste objektov glede na namen na stavbnih zemljiščih)
10.1.1.2. SS e (b) – stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti
(1) Na stanovanjskih površinah eno in dvostanovanjskih stavb namenjenih bivanju brez spremljajočih dejavnosti so dopustne:
– eno in dvostanovanjske stavbe, večnamenske stavbe (stanovanja, storitve) pod pogojem, da je več kot 80% uporabne površine stavbe namenjene stanovanjem, garažne stavbe in parkirišča, otroška igrišča, trgi, parki in zelenice.
10.1.1.3. SS e (s) – stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi
(2) Na stanovanjskih površinah eno in dvostanovanjskih stavb namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi so dopustne:
– eno in dvostanovanjske stavbe, gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske in druge stavbe za storitvene, obrtne dejavnosti (npr. žage, skladišča), ki prekomerno ne obremenjujejo okolja, garažne stavbe, parkirišča, ter večnamenske stavbe,
– nestanovanjske stavbe in stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, če gre za posege na obstoječih kmetijah,
– otroška igrišča, trgi, parki in zelenice.
10.1.1.4. SS v (s) – stanovanjske površine večstanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi
(3) Na stanovanjskih površinah večstanovanjskih stavb namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi so dopustne:
– večstanovanjske stavbe, gostinske stavbe upravne in pisarniške stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske in druge stavbe za storitvene, obrtne dejavnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja, garažne stavbe, parkirišča, ter večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje,
– otroška igrišča, trgi, parki in zelenice.
10.1.1.5. SB – stanovanjske površine za posebne namene
(4) Na stanovanjskih površinah za posebne namene so dopustni:
– dom za starejše občane, socialno-varstveni zavodi in druge nastanitvene stavbe ter eno namenske ali večnamenske spremljajoče stavbe, ki služijo tej dejavnosti, garažne stavbe, parkirišča, trgi, parki in zelenice.
10.1.1.6. SK – površine podeželskih naselij in kmetij
(5) Na površinah podeželskih naselij in kmetij so dopustne:
– stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, stavbe za dopolnilno dejavnost kmetij, večnamenske stavbe, gostinske stavbe namenjene turizmu in nastavitvam, pisarniške stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena (tudi šole), trgovske stavbe, stavbe za storitvene in proizvodno obrtne dejavnosti (npr. žage, skladišča …), ki prekomerno ne obremenjujejo okolja, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe, garažne stavbe in parkirišča,
– otroška igrišča, trgi, parki in zelenice.
10.1.1.7. SP – površine počitniških hiš
(6) Na površinah počitniških hiš so dopustne:
– počitniške hiše s parkiriščem.
10.1.1.8. CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
(7) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti so dopustne:
– trgovske, gostinske, hotel, apartmaji, proizvodne, obrtne, oskrbne, storitvene, gasilske, upravne in pisarniške stavbe, stavbe namenjene izobraževanju, otroškemu varstvu, znanstveno raziskovalnemu delu, zdravstvu, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov, stanovanjske stavbe, večnamenske stavbe, bencinski servisi, garažne stavbe, parkirišča, otroška igrišča, trgi, parki in zelenice,
– nestanovanjske stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena.
10.1.1.9. CD(i) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena izobraževanju
(8) Na drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih izobraževanju so dopustne:
– stavbe namenjene izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu, s spremljajočimi objekti (tudi vrtec), ki služijo tej dejavnosti, garažne stavbe, parkirišča, otroška igrišča, trgi in zelenice.
10.1.1.10. CD(c) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena opravljanju verskih dejavnosti
(9) Na drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih opravljanju verskih dejavnosti so dopustne:
– stavbe namenjene opravljanju verskih obredov, s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti (tudi stavbe za bivanje), pokopališke stavbe, parkirišča, parki in zelenice.
10.1.1.11. IP – površine za industrijo
(10) Na površinah za industrijo so dopustne:
– stavbe namenjene industriji, proizvodnji, obrti, skladiščenju in servisom, energetski objekti, objekti za ravnanje z odpadki ter spremljajoči objekti, ki služijo tem dejavnostim (upravni prostori, trgovine lastnih proizvodov, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi), avtopralnice, garažne stavbe, gasilski dom, parkirišča in zelenice.
10.1.1.12. IG – gospodarske cone
(11) V gospodarskih conah so dopustne:
– stavbe namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, servisnim in proizvodnim dejavnostim, nestanovanjske stavbe, večnamenske stavbe pod pogojem, da je pretežna namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje, energetski objekti, bencinski servisi, žage, ter spremljajoči objekti, ki služijo tem dejavnostim, garažne stavbe, parkirišča in zelenice.
10.1.1.13. IK – površine z objekti s kmetijsko proizvodnjo
(12) Na površinah z objekti s kmetijsko proizvodnjo so dopustne:
– ribiški dom z gostinsko ponudbo in parkiriščem, ribniki, kmetijske stavbe namenjene za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali s spremljajočimi objekti, ki služijo tem dejavnostim.
10.1.1.14. BT – površine za turizem
(13) Na površinah za turizem so dopustne:
– gostinske stavbe namenjene turizmu in nastanitvam stavbam s spremljajočimi dejavnostmi rekreacije, trgovine, storitev,
– večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje,
– smučišča in žičniške naprave, stavbe žičniških in vlečniških naprav ter športna igrišča trgi in parki,
– apartmaji,
– parkirišče.
10.1.1.15. BC – površine za športne centre
(14) Na površinah za športne centre so dopustne:
– športne dvorane, športna igrišča, tribune in drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti, ki služijo tej dejavnosti (garderobe, sanitarije, tehnični objekti, gostinstvo in storitvena obrt za šport ter rekreacijo in večnamenske stavbe pod pogojem, da je namembnost posameznih delov stavb skladna z namembnostjo stavb iz te alineje, otroška igrišča, parki in zelenice,
– garažne stavbe, parkirišča.
10.1.1.16. ZS – površine za oddih rekreacijo in šport
(15) Na površinah za oddih, rekreacijo in šport so dopustne:
– športna igrišča, smučišča, žičniške naprave in ureditev drugih površin namenjenih oddihu, rekreaciji in športu na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinstvo, pisarne, garderobe, sanitarije, garažne stavbe, parkirišča in podobno),
– otroška igrišča, trgi, parki in zelenice,
– na območjih smučišč se izven zimske sezone ta zemljišča uporablja za primarno kmetijsko rabo.
10.1.1.17. ZP – parki
(16) V parkih so dopustne:
– kulturni spomeniki, drugi objekti za prosti čas, parkovne ureditve in ureditve drugih javnih zelenih površin s sprehajalnimi potmi, spomeniki in drugimi objekti krajinske arhitekture ter zasaditve,
– parkirišča.
10.1.1.18. ZK – pokopališča
(17) Na pokopališčih so dopustne:
– ureditev površin namenjenih pokopu in spominu na umrle, pokopališke stavbe s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti, stavbe za opravljanje verskih obredov, parkirišča in zelenice,
– parkirišča.
10.1.1.19. PC – površine cest
(18) Na površinah cest so dopustne:
– občinske in državne ceste ter spremljajoči objekti in naprave prometne infrastrukture,
10.1.1.20. PO – ostale prometne površine
(19) Na ostalih prometnih površinah so dopustne:
– stavbe za promet, objekti in površine za mirujoči promet, večnamenske stavbe in spremljajoči objekti prometne infrastrukture.
10.1.1.21. T – območja telekomunikacijske infrastrukture:
(20) Na območjih telekomunikacijske infrastrukture so dopustni:
– objekti in naprave telekomunikacijske infrastrukture.
10.1.1.22. E – območja energetske infrastrukture
(21) Na območjih energetske infrastrukture so dopustne:
– objekti in naprave energetske infrastrukture, male hidroelektrarne in objekti za telekomunikacijsko opremo, parkirišče.
10.1.1.23. O – območja okoljske infrastrukture
(22) Na območjih okoljske infrastrukture so dopustne:
– objekti in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, parkirišče.
10.1.1.24. A – površine razpršene poselitve
(23) Na površinah razpršene poselitve so dopustne:
– eno in dvostanovanjske stavbe,
– nestanovanjske stavbe,
– stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij,
– poslovne, storitvene in obrtne stavbe (npr. žage, skladišča ...)
– gostinske stavbe,
– stavbe namenjene zavetiščem ter planinske, lovske, ribiške, taborniške in druge koče z manjšimi okrepčevalnicami,
– parkirišča.
10.1.1.25. " – stavbišča razpršene gradnje
(24) Na stavbiščih razpršene gradnje so dopustne:
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih objektov, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali za vnos novih dejavnosti. Dozidave in parkirišče k objektu je dopustno le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot zemljišča, ki pripadajo obstoječemu objektu oziroma skladno s (25) odstavkom,
– legalizacije objektov, če so le-ti zavedeni v namenski rabi, ki jo določa predmetni odlok.
(25) V primeru, da v upravnem dovoljenju zemljišče, ki pripada obstoječemu objektu ni bilo določeno, se za površino namenjeno gradnji šteje površina stavbišča obstoječega objekta pomnožena s faktorjem 3,5.
33. člen
(gradnje in ureditve na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih)
10.1.1.26. K1 in K2 – kmetijska zemljišča
(26) Na območjih kmetijskih zemljišč so dopustne še:
– agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, sanacije nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov in vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
– smučarske tekaške proge.
(27) Vsi posegi na kmetijska zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe.
10.1.1.27. G – gozdne površine
(28) Na območjih gozdnih zemljišč so dopustne še:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije degradiranega prostora, sanacije nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, krčitve gozdov na podlagi Zakona o gozdovih, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah in vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov,
– smučarske tekaške proge.
– Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje zavoda za gozdove.
10.1.1.28. VI – območja vodne infrastrukture
(29) Na območjih vodne infrastrukture so dopustne še:
– visokovodni nasipi, zadrževalniki, zbiralniki (umetno jezero za zasneževanje), in objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
10.1.1.29. LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
(30) Na površinah nadzemnega pridobivalnega prostora so dopustni še:
– objekti in naprave za pridobivanje mineralnih surovin s spremljajočimi objekti.
10.1.1.30. Na priobalnih in vodnih zemljiščih so dopustne še:
– gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljena, razen v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Nezahtevni in enostavni objekti ter začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, kot to določa predpis o vodah,
– na območjih vodne infrastrukture so dopustni objekti, ki se štejejo za vodno infrastrukturo kot to določajo predpisi o vodah,
– za obstoječe zakonito zgrajene objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču so dovoljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti in gradnje na mestu prej odstranjenih objektov, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
10.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
34. člen
(odmiki stavb)
10.2.1. Odmiki objektov
(1) Nove stavbe in dozidani deli morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 2,5 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m pod pogojem, da medsebojni odmik objektov ne bo škodljivo vplival na bivalne pogoje sosednjih parcel. Manjši odmik je dopusten, če to dopuščajo sanitarni in požarno varstveni predpisi, pri tem ni motena sosednja posest in s tem pisno soglaša mejaš.
(2) Za odmik objekta od parcelne meje sosednjih zemljišč se šteje najkrajša razdalja med najbolj izpostavljeno točko objekta in parcelno mejo.
(3) Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb glede na tipologijo urbanističnega oblikovanja v EUP.
(4) Ograje (razen ograj ob javnih cestah) so lahko postavijo na mejo zemljiških parcel, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo o tem pisno sporazumejo.
(5) Nove stavbe, nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljavci cest.
(6) V območjih naselbinske dediščine se ohranja značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom). Pozicija objektov na parceli mora biti v območjih naselbinske dediščine skladna z zazidalno strukturo naselja. Regulacijske črte v območjih naselbinske dediščine morajo slediti obstoječim.
(7) Objekti naj se od gozdnega roba umaknejo skladno s pogoji pristojnega upravljavca. Umeščeni naj bodo tako, da zagotavljajo neoviran dostop do gozdnega zaledja.
10.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in zmogljivosti objektov ali prostorskih ureditev
10.3.1. Tlorisni in višinski gabariti splošno
35. člen
(tlorisni in višinski gabarit objektov)
(1) Tlorisni gabariti stavb se določijo glede na namen posamezne stavbe in so odvisni od velikosti parcele namenjeni gradnji oziroma dopustnega faktorja zazidanosti in minimalno zahtevanih zelenih površin.
(2) Dopustni višinski gabariti izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja ali dela naselja in so določeni v poglavju 10.4.3. tega odloka.
36. člen
(faktor zazidanosti in delež zelenih površin)
(1) Faktor zazidanosti in delež zelenih površin je za posamezna območja določen glede na vrsto namenske rabe ali glede na tip naselja.
10.3.1.1. FZ, ZP
(2) Na območju stavbnih zemljišč so določeni:
+-------+--------------------------+----------------------------+
| | Maksimalni faktor | Minimalni delež zelenih |
| | zazidanosti parcele (FZ) | površin (ZP) |
+-------+--------------------------+----------------------------+
|SS | 0,40 | 20% |
+-------+--------------------------+----------------------------+
|SB | 0,40 | 10% |
+-------+--------------------------+----------------------------+
|SK | 0,40 | 20% |
+-------+--------------------------+----------------------------+
|SP | 0,30 | 20% |
+-------+--------------------------+----------------------------+
Za območja A, B, C, I, P in stara vaška jedra, kmetije in območja, ki niso navedena, faktor zazidanosti in minimalni delež zelenih površin ni predpisan, lahko pa se določi v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje.
(3) Za obstoječe stavbe, gradnjo istovrstnih in po gabaritih enakih ali manjših objektov na mestu prej odstranjenega objekta faktorji tega člena niso obvezujoči.
10.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
37. člen
(pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe krajine, celotnega naselja ali dela naselja)
10.4.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja krajine
(1) Ohranja se površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je treba ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, ter značilno strukturo kulturne krajine.
(3) Pri poseganju v gozdni rob, je treba rob ponovno vzpostaviti in zaščititi. Omejuje se proces zaraščanja celkov.
(4) Pri urejanju vodotokov je treba upoštevati ohranjanje naravnih značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je treba ohranjati obstoječo strugo vodotoka (meandri) z obvodno vegetacijo ali po posegu ponovno zasaditi avtohtono vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
(5) Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo in zasaditi. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. Izven naselij je treba za ozelenitev uporabljati avtohtone vrste.
(6) Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnovesje na nestabilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
10.4.2. Pogoji za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja ali dela naselja.
10.4.2.1. Splošni pogoji
(1) Pri umeščanju novih stavb in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno enovitost v posamezni EUP in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam zlasti: glede na lego objektov na parceli, orientacijo objektov, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strešin, kritino in smeri slemen. Na robovih naselij je potrebno ohranjati obstoječo značilno avtohtono vegetacijo.
(2) Poleg splošnih pogojev iz prejšnje točke tega člena za posamezne tipološke vzorce grajene strukture veljajo še naslednji pogoji:
10.4.2.2. Območja historičnih mestnih in starih vaških jeder (del mesta Železniki, Zali Log, Selca, Sp. Danje, Rudno, Dražgoše, Topolje)
(1) Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati obstoječi tradicionalni vzorec poselitve, ki ga tvorijo stavbe v gručah ali stavbe, ki so nanizane vzdolž prometnic, za katere je značilna postavitev na ali ob posestne meje. Ohranjati je potrebno obstoječe gradbene linije in značilne smeri slemen. Z novimi posegi se ne smejo razvrednotiti obstoječe dominante in značilni pogledi.
(2) Prometne površine se morajo prilagajati vzorcu poselitve. Urejanje javnih površin mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja (vaška drevesa, trgi, tlakovanja, urbana oprema, pešpoti).
10.4.2.3. Območja gručaste zazidave (Zali Log)
Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati obstoječi tradicionalni vzorec poselitve, ki ga tvorijo stavbe v gručah. Z novimi posegi se ne smejo razvrednotiti obstoječe dominante in značilni pogledi.
10.4.2.4. Obcestna zazidava (kot so to: deli mesta Železniki)
Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati in dopolnjevati značilni vzorec postavitve stavb, ki so nanizane vzdolž prometnic. Ohranjati je potrebno obstoječe gradbene linije ob prometnicah in značilne smeri slemen.
10.4.2.5. Raščena območja (kot so to območja: mesta Železniki, naselja Studeno, Selca, Rudno in tudi Dolenja vas)
To so območja, katerih zasnova grajene strukture je naključna, vezana na lastništvo parcel, z neracionalno izrabo in neorganiziranimi dovozi. Umeščanje novih objektov mora zagotavljati bolj racionalno izrabo prostora s skupnimi dovozi do javnih cest. Slepe ceste morajo imeti urejena ustrezna obračališča, oziroma je obračanje lahko urejeno na drug ustrezen način.
10.4.2.6. Posebna območja (kot so to območja v Selcih in mestu Železniki)
To so območja, ki predstavljajo grajeno strukturo, ki je pretežno namenjena stavbam splošnega družbenega pomena in drugim stavbam v javni rabi (stanovanjske stavbe za posebne namene, stavbe namenjene javni upravi, izobraževanju, zdravstvu, kulturi in opravljanju verskih obredov, športne dvorane, trgovske stavbe, gasilski domovi, pokopališke stavbe …). Urbanistično oblikovanje mora biti podrejeno funkciji posameznih stavb. Postavitev stavb mora upoštevati predpisane normative in standarde za posamezne dejavnosti. Posebno pozornost je potrebno posvetiti javni in interni rabi, z zadostnimi zelenimi in parkirnimi površinami.
10.4.2.7. Svojevrstna območja (kot so to v delu Dolenje vasi in mesta Železniki)
So območja, ki so podrejena funkciji ali tehnologiji stavb (skladišča, proizvodni in obrtno-delavniški objekti, kmetije, bencinski servisi, tržni prostori, avtobusne postaje, garažni objekti, čistilne naprave …). Velikosti parcel namenjenih gradnji morajo zagotavljati zadostne parkirne in manipulativne površine glede na predvidene dejavnosti.
10.4.2.8. Razpršena poselitev (kot so to: Davča, Dražgoše, Golica, Kališe, Lajše, Martinj vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Smoleva, Sp. Danje, Sp. Sorica, Topolje, Torka, Zabrekve, Zala, Zabrdo, Zg. Danje, Zg. Sorica)
Predstavlja avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto poselitve in različnimi namenskimi rabami stavb. Pri gradnji novih objektov je potrebno ohranjati prepoznavne značilnosti prostora, glede na tipologijo stavb, strukturo kmetijskih površin, pasove vegetacije, gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru.
10.4.3. Stavbni tipi in pogoji za arhitekturno in krajinsko-arhitekturno oblikovanje
38. člen
(pogoji glede tipologije stavb)
10.4.3.1. Za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja je po posameznih podrobnejših namenskih rabah potrebno upoštevati tipologijo stavb določeno v naslednji preglednici:
Na območju stavbnih zemljišč so glede na tipologijo stavb dopustne:
+----------+----------------------------------------------------+
|SS e (b) |– eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše, |
| |– dvojčki in hiše v nizu, |
| |– sodobne prosto stoječe eno in dvostanovanjske |
| |hiše, |
+----------+----------------------------------------------------+
|SS e (s) |– hiše vaškega tipa, |
| |– eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše, |
| |– sodobne prosto stoječe eno in dvostanovanjske |
| |hiše, |
| |– nestanovanjske stavbe |
| |– posebne stavbe, |
| |– večnamenske stavbe, |
+----------+----------------------------------------------------+
|SS v (s) |– stolpiči in stolpnice, |
| |– posebne stavbe, |
| |– večnamenske stavbe, |
+----------+----------------------------------------------------+
|SB |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb |
| |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo |
+----------+----------------------------------------------------+
|SK |– eno in dvostanovanjske hiše vaškega tipa (stegnjen|
| |dom, dom na vogel, gručast dom), |
| |– eno in dvostanovanjske prosto stoječe hiše, |
| |– nestanovanjske stavbe, |
| |– posebne stavbe, |
+----------+----------------------------------------------------+
|SP |Prosto stoječe počitniške hiše |
+----------+----------------------------------------------------+
|CU |– historična jedra: hiše vaškega tipa, posebne |
| |stavbe, večnamenske stavbe in nestanovanjske stavbe |
| |(v vaških jedrih) |
| |– nova jedra prosto stoječe hiše, sodobne prosto |
| |stoječe hiše, hiše v nizu, stolpiči in stolpnice, |
| |posebne stavbe, večnamenske stavbe |
+----------+----------------------------------------------------+
|CD (i) |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb |
|CD (c) |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo |
+----------+----------------------------------------------------+
|IP |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb |
| |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo |
| |Svojevrstne stavbe – p ritlični ali nadstropni |
| |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim |
| |dejavnostim |
+----------+----------------------------------------------------+
|IG |Svojevrstne stavbe – p ritlični ali nadstropni |
| |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim |
| |dejavnostim |
+----------+----------------------------------------------------+
|IK |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb |
| |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo |
| |Svojevrstne stavbe – p ritlični ali nadstropni |
| |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim |
| |dejavnostim |
| |Nestanovanjske kmetijske stavbe |
+----------+----------------------------------------------------+
|BT, BC |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb |
| |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo |
+----------+----------------------------------------------------+
|ZS, ZK |Posebne stavbe malega merila – posamezna stavba ali|
| |skupina stavb s svojevrstno oblikovno in zazidalno |
| |zasnovo |
+----------+----------------------------------------------------+
|A |Na površinah razpršene poselitve se, glede na |
| |tipologijo stavb, smejo umeščati stavbe, ki sodijo k|
| |posamezni podrobnejši namenski rabi (SS, SK, SP) in |
| |svojevrstne stavbe |
+----------+----------------------------------------------------+
|T, E, O |Svojevrstne stavbe – p ritlični ali nadstropni |
| |objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim |
| |dejavnostim |
| |Posebne stavbe – posamezna stavba ali skupina stavb |
| |s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo |
+----------+----------------------------------------------------+
Kolikor tipologija posameznih stavb ni navedena ali opisana v 39. členu, je pa dopustna glede na namen iz 32. člena (vrste objektov glede na namen na stavbnih zemljiščih), se oblikovalski pogoji smiselno upoštevajo in utemeljijo v projektni dokumentaciji.
39. člen
(podrobnejši pogoji glede tipologije in arhitekturnega oblikovanja objektov)
10.4.3.2. Hiša vaškega tipa
(1) Tlorisni gabarit osnovne stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen v obliki črke »L« pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugega. S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega gabarita.
(2) Višinski gabarit največ (K)+P+1+M, pri katerem je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom in višina kolenčnega zidu (v primeru nadstropja) največ 1,20 m. Nadzidave stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja.
(3) Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma več kapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha. Strešna kritina je sive barve, izjemoma opečna rdeča, glazirane kritine niso dovoljene. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je ta takrat obvezna. S kritino je treba ustvariti drobno teksturo.
(4) Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki v obliki strešnih oken in klasičnih frčad (trikotna, hišica ali na plašč). Frčade morajo imeti isti naklon (razen frčade na plašč) in isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupaj ne smejo preseči polovice dolžine strešine, razen frčade na plašč, ki je lahko tudi daljša.
(5) Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je dopustno tudi zapreti v vodoravni ravnini, vendar tako, da se debelina kapu ne povečuje.
(6) Arhitekturno oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Fasade morajo biti oblikovane v razmerjih za katere so značilne poudarjene vratne in okenske odprtine, ki so pokončne, pravokotne in simetrično razporejene. Vsebujejo lahko lesene arhitekturne elemente (lesen gang), pod pogojem, da njihovo oblikovanje izhaja iz lokalne tradicije oblikovanja (lahko tudi na sodoben način). Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah so dopustni v nadstropju. Balkonske ograje morajo biti, izvedene z vertikalnimi elementi. Stolpiči, večkotni, okrogli ali elipsasti izzidki ter okrogli ali elipsasti balkoni niso dovoljeni. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. Uporaba materialov in izbor barv mora upoštevati lokalne značilnosti. Vsiljive, signalne, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene.
10.4.3.3. Prosto stoječa hiša
(1) Tlorisni gabarit osnovne stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
(2) Višinski gabarit največ (K)+P+1+M, pri katerem je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom in višina kolenčnega zidu (v primeru nadstropja) največ 1,20 m. Nadzidava stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja.
(3) Strehe so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona v prostorski enoti. Strehe nad prizidki morajo imeti enake naklone kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Strešna kritina je sive barve, ali barve strehe okoliških stavb (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). S kritino je treba ustvariti drobno teksturo. Nadstreški nad vhodi so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu.
(4) Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad (trikotna, hišica, trapezna ali na plašč). Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Frčade (trikotna, hišica) morajo imeti isti naklon kot osnovna streha, razen frčade na plašč in trapezne, kjer je naklon drugačen in ni predpisan. Skupaj ne smejo preseči polovice dolžine strešine (trikotna, hišica), razen frčade na plašč in trapezne, ki sta lahko tudi daljši.
(5) Arhitekturno oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP (kvalitetne oblike ograj, napuščev, značilne vratne in okenske odprtine). Vsiljive in barvno izstopajoče fasade, fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic ter gradnja stolpičev ni dovoljena.
10.4.3.4. Sodobna prosto stoječa hiša
(1) Tlorisni gabarit stavbe ni predpisan, lahko je tudi lomljen ali strukturiran na drugačen način. Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
(2) Višinski gabarit največ (K)+P+1+M pri čemer mansardni del z ravno streho ne sme presegati 60% osnovnega tlorisa stavbe. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja.
(3) Strehe so lahko dvokapnice ali enokapnice, lahko tudi brez napušča, ravne strehe ali sestavljene strehe. Strešna kritina je sive barve ali barve strehe okoliških stavb (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno, steklo in steklu podobni brezbarvni materiali).
(4) Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.
(5) Oblikovanje balkonskih ograj in napuščev upošteva sodobne trende oblikovanja, prav tako oblikovanje fasad (večje zastekljene površine …).
10.4.3.5. Dvojček
(1) Dvojček je stanovanjska stavba z dvema enakima stanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata. Dvojček tvori eno gradbeno telo z dvema ločenima funkcionalnima stanovanjskima enotama in dvema ločenima vhodoma. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom.
(2) Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali vnos novih dejavnosti.
(3) Višinski gabarit največ (K)+P+1+M, pri katerem je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom in višina kolenčnega zidu (v primeru nadstropja) največ 1,20 m. Nadzidave dvojčka so možne za celotno stavbo, vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da dvojček ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja.
(4) Obliko in naklon strehe ter kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Streha stavbe mora biti enotno oblikovana. Strehe so dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice, v primeru lomljenega tlorisa. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je takrat ta obvezna. Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.
(5) Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.
(6) Arhitekturna zasnova dvojčka mora biti enotna. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene.
10.4.3.6. Hiše v nizu
(1) Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene samo pri končnih enotah. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom.
(2) Višinski gabarit največ (K)+P+1+M, pri katerem je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom in višina kolenčnega zidu (v primeru nadstropja) največ 1,20 m. Nadzidave stavb so možne za celoten niz oziroma v oblikovno usklajenem ritmu vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja.
(3) Obliko in naklon strehe ter kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb morajo biti enotno oblikovane. Strehe stavb so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa. V naseljih ali delih naselij z neenotno oblikovanimi strešinami so dovoljene tudi enokapne ali ravne strehe. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je takrat ta obvezna. Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.
(4) Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.
(5) Arhitekturna zasnova niza mora biti enotna. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase.
10.4.3.7. Počitniška hiša
(1) Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat maksimalna neto tlorisna površina etaže je lahko 60 m2. Dozidave obstoječih počitniških hiš so dovoljene le do dopustne neto tlorisne površine. Dozidave počitniških hiš morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
(2) Višinski gabarit največ (K)+P+M.
(3) Strehe počitniških hiš so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice in vzporedne s plastnicami. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38° do 45°. Nadstreški nad vhodom so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu. Lomljene in šotoraste strehe niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve, glazirane kritine niso dovoljene.
(4) Odpiranje streh je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana. Strešine frčad morajo imeti iste naklone in kritino ter ne smejo biti višje kot je osnovna streha.
(5) Arhitekturna zasnova mora izhajati iz oblikovanja značilne lokalne tradicije. Napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov, balkonske ograje pa naj imajo vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene.
10.4.3.8. Nestanovanjske kmetijske stavbe
(1) Gospodarska poslopja, hlevi, pomožne kmetijske stavbe morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Velja za osnovne stavbe.
(2) Višinski gabarit največ (K)+P+1 z možnostjo izrabe podstrešja, pri čemer je kolenčni zid (v primeru nadstropja) maksimalne višine 0,6 m. Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da objekt ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
(3) Osnovne strehe so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene dvokapnice istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Obliko, naklon, kritino in smer slemena je zaželeno prilagoditi splošni podobi naselja.
(4) Naklon streh je dovoljen v razponu od 20° do 45°. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina je ta takrat obvezna. Pritlična dozidava na čelni fasadi ima lahko tudi enokapno streho. Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi, na območju vaške zazidave pa so lahko oblikovani tudi tako, da so ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
(5) Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.
(6) Arhitekturno oblikovanje na območju vaške zazidave mora izhajati iz lokalne tradicije. Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih (vsiljive, signalne, izstopajoče barve fasad niso dovoljene), lahko tudi leseni. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase.
10.4.3.9. Stolpič in stolpnica
(1) Tlorisni gabarit osnovne stavbe je kvadraten v razmerju stranic 1:1, lahko tudi podolgovat. Dozidave niso dovoljene.
(2) Višinski gabarit stolpiča oziroma stolpnice je do K + P + 8. Višinski gabarit stolpiča mora upoštevati maksimalni vertikalni gabarit v EUP. To pravilo je potrebno upoštevati tudi pri nadzidavah stavb.
(3) Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. Oblikovanje streh znotraj posamezne EUP mora biti enotno.
(4) Arhitekturno oblikovanje stolpnice se lahko določi z izbrano varianto pridobljeno z javnim ali vabljenim natečajem. Zunanja fasada mora biti oblikovana s poenotenimi arhitekturnimi elementi (odprtine balkoni, barve …) Dovoljene so zasteklitve obstoječih balkonov, ki naj bodo izvedene enotno na celotnem stolpiču. Vsiljive, signalne in izstopajoče barve niso dovoljene.
10.4.3.10. Posebne stavbe
(1) Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji stavb (na primer stavbe namenjene družbenim dejavnostim in druge javne stavb, stavbe namenjene opravljanju poslovne, storitvene, obrtne, kmetijske dejavnosti, gostinske stavbe, nestanovanjske stavbe …).
(2) Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo prekrivati pomembne vedute, poglede na kvalitetne stavbe in dominante. Takšen objekt se lahko določi z izbrano varianto pridobljeno z javnim ali vabljenim natečajem.
(3) Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik ali obdelave.
(4) Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.
(5) Arhitekturno oblikovanje mora upoštevati oblikovanje v EUP oziroma ga lahko v kvaliteti tudi presegajo.
10.4.3.11. Svojevrstne stavbe
(1) Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji in tehnologiji za posamezne vrste stavb in običajno tvorijo velike stavbne mase (industrijske, proizvodne stavbe, skladišča, žage, čistilne naprave …).
(2) Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo prekrivati pomembne vedute, poglede na kvalitetne stavbe in dominante.
(3) Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, praviloma zaključene s fasadnim vencem.
(4) Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina in oblika ni predpisana.
(5) Arhitekturno oblikovanje večjih stavbnih mas mora biti na fasadi členjeno z vertikalnimi slopi.
10.4.3.12. Večnamenske stavbe:
Večnamenske stavbe so namenjene različnim namenskim rabam. Arhitekturno oblikovanje teh stavb mora biti skladno z arhitekturnim oblikovanjem drugih stavb v EUP.
10.4.3.13. Posebne stavbe malega merila
Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji posamezne vrste stavb in običajno tvorijo majhne stavbne mase (spremljajoči objekti za športne dejavnosti, mrliške vežice …). Arhitekturno oblikovanje teh stavb sledi lokalni tradiciji oblikovanja.
10.4.3.14. Drvarnice, garaže, steklenjaki, nadstreški, ute, lope …
Za drvarnice, garaže, steklenjake, nadstreški, ute in lope, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti je potrebno upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje:
– tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2, razen, kadar se objekt dozida k osnovni stavbi. V tem primeru je potrebno upoštevati določila za osnovni objekt;
– višinski gabarit stavbe je pritličen, podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar ne za stanovanjske namene;
– streha mora biti izvedena na enak način in v enakih barvah ter materialih kot nad osnovno stavbo. Strešni naklon je lahko drugačen (npr. ravna streha, minimalni naklon, enokapna streha …) le v primeru, da zaradi funkcionalnosti tem pogojem ni mogoče zadostiti, kar je potrebno posebej utemeljiti;
– napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi, oziroma enaki kot pri osnovnem objektu.
40. člen
(oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih odprtih prostorov in zelenih površin)
10.4.4. Oblikovanje javnih odprtih in zelenih površin
(1) Dostopne poti in funkcionalne površine javnih odprtih prostorov se prilagajajo terenu tako, da je treba urediti čim manj vkopov in nasipov ter drugih vidno izpostavljenih posegov.
(2) Kadar je zaradi gradnje novega objekta, v območju mesta Železniki, potrebno odstraniti obstoječa drevesa, je na parceli namenjeni gradnji, odstranjena drevesa potrebno nadomestiti.
(3) V okolici javnih objektov in na javnih zelenih površinah zasajanje, visoko alergenih rastlinskih vrst in rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge strupene dele, ni dovoljeno.
(4) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti, sanirati ali nadomestiti z ustrezno vodnogospodarsko ureditvijo.
(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
41. člen
(oblikovanje urbane opreme in spominskih obeležij)
10.4.5. Oblikovanje urbane opreme in spominskih obeležij
(1) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v krajini ali naselju oblikovani enotno. Loči se urbana območja od vaških. Locirana mora biti tako, da ne ovira vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš.
(2) Za nadkrite čakalnice na avtobusnih postajališčih, javne kolesarnice z nadstreški, klopi, koše za odpadke, luči javne razsvetljave v naseljih, objekte za oglaševanje, ulične, turistične in usmerjevalne table ter druge elemente urbane opreme je potrebno oblikovati skladno z lokalno tradicijo oblikovanja.
(3) Spominska obeležja, turistične oznake, vodnjaki, skulpture in druge prostorske inštalacije morajo biti locirani tako, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, da ne motijo ambienta, da ne zastirajo značilnih pogledov in da ne ovirajo prometa ter vzdrževanja infrastrukturnih naprav.
(4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi ter izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati v liniji robnika pločnika oziroma neposredno ob njem.
42. člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
10.4.6. Oblikovanje površin za mirujoč promet
(1) Parkirišča se oblikujejo tako da se ob robovih (večjih parkirišč) in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje ali druge oblike vegetacije. Zagotovljena mora biti ustrezna ureditev odvajanja padavinskih voda iz utrjenih površin, preko lovilcev olj in usedalnikov v površinske vodotoke oziroma na ponikanje.
(2) Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
– stanovanjske stavbe 2 PM/enoto
– počitniške hiše 1 PM/enoto
– trgovine, poslovno 1 PM/50 m2 neto tlorisa
– gostilna 1 PM/dve mizi.
Omenjeno določilo ne velja v EUP strnjenih jeder. Parkirna mesta se lahko zagotovijo tudi izven pripadajočega zemljišča k objektu.
43. člen
(izhodišča za oblikovanje gradbeno inženirskih in infrastrukturnih objektov in naprav)
10.4.7. Oblikovalska izhodišča za oblikovanje gradbeno inženirskih in infrastrukturnih objektov in naprav
(1) Infrastrukturne sisteme je potrebno načrtovati tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. Pri posegih v prostor, kjer je vidna izpostavljenost neizogibna je potrebno zagotoviti kakovostno oblikovanje in pretehtano umestitev v prostor.
(2) Pri načrtovanju prometne infrastrukture je potrebno zgornji ustroj ustrezno oblikovati. Materiali naj bodo prilagojeni posameznim območjem (mestna in vaška jedra, ostala naselja, krajina) in namenu uporabe (vozne in peš površine, ureditve za umirjanje prometa …). V mestu Železniki ter vaških jedrih je potrebno uporabljati kvalitetnejše materiale, ki izhajajo iz lokalne tradicije. Površine namenjene motornim vozilom, kolesarjem in pešcem morajo biti predvsem v mestu in naseljih obdelane z različnimi materiali ali barvami tako, da so med seboj vizualno ločljive. Objekti za odvodnjavanje ceste v območjih dediščine naj bodo skladni s krajinskimi značilnostmi območja.
(3) Peš površine, kolesarske steze in kolesarske poti naj bodo, kjer so za to dane prostorske možnosti, z zelenico ločene od vozišča. V območju naselbinske dediščine se, kjer so za to dane prostorske možnosti umesti pas kock na obeh robovih asfaltne ceste.
(4) V mestu in naseljih je v primeru večjega števila uvozov preko hodnikov za pešce k stavbam, potrebno uporabljati znižane robnike vzdolž celotne prometnice – ulice.
(5) V mestu in naseljih mestnega značaja ter vaških jedrih naj se za sistem odvodnjavanja prometnic uporabljajo tipski elementi, ki potekajo linijsko.
(6) Oblikovanje svetil za javno razsvetljavo mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora, v vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu.
(7) Dostopne poti je potrebno oblikovati čim bolj po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zasaditi.
(8) Pri oblikovanju obcestne krajine je potrebno zagotoviti primerno oblikovane brežin (zasaditve brežin z vegetacijo, ki zvezno prehaja v krajino).
(9) Pri urejanju trgov je potrebno ločiti površine po vrstah prometa.
44. člen
(pogoji za oblikovanje, nezahtevnih in enostavnih objektov)
Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na stavbnih zemljiščih je mogoča, kolikor so izpolnjeni vsi predpisani urbanistični parametri (faktor zazidanosti, število parkirnih mest, odmiki) in požarno varstvene zahteve.
10.4.8. Oblikovanje majhnih stavb, majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave, objektov za rejo živali, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost
(1) Objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Kolikor so tik ob osnovni stavbi morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
(2) Za samostojno stoječe stavbe veljajo oblikovna merila kot za osnovno stavbo oziroma veljajo oblikovna merila za ureditveno enoto v kateri ali blizu katere se objekt nahaja kolikor ni na pripadajoči zemljiški parceli (če so le ta določena).
(3) Dopustne so naslednje izjeme:
– streha pri nadstreških, garažah, vetrolovih, zimskih vrtovih je lahko ravna ali v minimalnem naklonu,
– streha pri zimskih vrtovih je iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih steklu podobnih materialov,
– pri samostojno stoječih garažah so dovoljene tudi ravne strehe, strehe v minimalnem naklonu ali ukrivljene strehe,
– uta se lahko oblikuje kot paviljon.
10.4.9. Oblikovanje ograj
(1) V naselju naj se upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Uporabljajo naj se žive meje, žične, lesene in kovinske (kovane) ograje. V stanovanjskih območjih višina ograje ne sme presegati 1,20 m, ograja za pašo ne več kot 1,50 m, varovalne in protihrupne ograje ne več kot 2,20 m.
(2) Masivne ograje, ograje okoli pokopališč in ograje ob objektih kulturne dediščine (cerkve) so dovoljene le kolikor so za to EUP značilne. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja (tudi obore za živali do višine 2,20 m). V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati proti javni cesti.
(3) V križiščih ograja ne sme ovirati prometne signalizacije in preglednosti. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
10.4.10. Oblikovanje podpornih zidov – škarp
(1) Oporni zidovi so dopustni. Prilagojeni morajo biti značaju terena, v strminah po potrebi členjeni (terase). Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali, v nasprotnem morajo biti ozelenjeni. S soglasjem mejaša se lahko postavijo na mejo, drugače z odmikom 0,50 m oziroma skladno s pogoji upravljavca infrastrukture kolikor je v varovalnem ali varstvenem pasu.
10.4.11. Oblikovanje pomožnih infrastrukturnih objektov
Pomožni infrastrukturni objekti (tudi mala ČN, greznica, rezervoar) morajo biti postavljeni nevpadljivo, v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod površino.
10.4.12. Oblikovanje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov
(1) Oblikovanje in uporaba materialov pri gradnjah in postavitvah kozolcev, kmečkih lop, pastirskih stanov, grajenih rastlinjakov, skednjev, senikov, kašč, kleti, pokritih skladišč, grajenih ograj mora upoštevati lokalno tradicijo. Tlorisna zasnova mora biti podolgovata v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Sleme strehe mora biti v smeri daljše stranice, strešni naklon pa med 20° in 45°, kritina je sive barve ali prilagojena sosednjim stavbam. Objekti so lahko zgrajeni v leseni ali zidani izvedbi. Deske pri opaževanju so lahko pritrjene le vertikalno. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, sicer kozolec ne sme imeti zaprtih stranic.
(2) Oblikovanje in izvedba kozolcev, toplarjev in čebelnjakov sledi lokalni tradiciji oblikovanja.
10.4.13. Oblikovanje začasnih objektov namenjenih sezonskim turistični ponudbi ali prireditvam
Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, ter skladni s programom prireditve.
10.4.14. Oblikovanje ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov
Kolikor oblikovanje posameznih enostavnih in nezahtevnih objektov ni navedeno, se smiselno upoštevajo oblikovalski pogoji drugih objektov v posamezni enoti urejanja prostora.
10.5. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
45. člen
(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo)
Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
10.5.1. Pogoji za oblikovanje parcel namenjenih gradnji za predvidene objekte
(1) Velikost zemljiških parcel namenjenih gradnji je za stanovanjske stavbe minimalno 250 m2. Omenjeno določilo z upoštevanjem drugih urbanističnih določb ne velja za rekonstrukcije, dozidave in spremembe namembnosti obstoječih objektov in v primeru gradnje novih, po gabaritih enakih ali manjših objektov na mestu prej odstranjenega objekta.
(2) Pri nestanovanjskih stavbah, stavbah za posebne namene (SB), stavbah centralnih dejavnosti (C), proizvodnih območjih (P) in industrijskih stavbah (I) in drugih stavbah, se velikost parcele namenjene gradnji določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja, ob upoštevanju meril in pogojev glede lege, velikosti in zmogljivosti objektov iz podpoglavja 10 tega odloka.
10.5.2. Pogoji za oblikovanje parcel namenjenih gradnji za obstoječe objekte
(1) Pri obstoječih stavbah se za parcelo namenjeno gradnji šteje tisti del zemljišča, ki je bil z ustrezno upravno ali sodno odločbo določen kot zemljišče, ki pripada k osnovnemu objektu.
(2) Na stavbnih zemljiščih se obstoječim stavbam, vključno s stavbami v etažni lastnini, ki še nimajo določenega zemljišča, ki pripada osnovnemu objektu le-ta določi na podlagi dejanske rabe zemljišča (zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe) pod pogojem, da se ohrani funkcija vseh javnih površin.
(3) V območju z dvema ali več stavbami v etažni lastnini, ki še nimajo določenega zemljišča, ki pripada osnovnim stavbam, se vsaki stavbi določi minimalni delež pripadajočega zemljišča v velikosti, ki omogoča njeno normalno vzdrževanje, ostalo zemljišče v območju pa predstavlja skupno rabo (pripadajoče zemljišče k več stavbami) vseh etažnih lastnikov, pod pogojem, da se ohrani funkcija vseh javnih površin. Na površinah skupne rabe so dovoljene le gradnje in ureditve, ki izboljšujejo kvaliteto bivanja vseh uporabnikov (parkirišča, zbirni centri ali zbiralnice ločenih frakcij, komunalnih odpadkov, otroška igrišča, površine za počitek in druženje) ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin.
10.6. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro (v nadaljevanju: GJI)
46. člen
(pogoji glede oskrbe s pitno vodo)
(1) Na območju z javnim vodovodnim omrežjem je priključevanje objektov katerih namembnost je povezana s porabo vode obvezna v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Na področjih, kjer obstoječe vodovodno omrežje ne zadošča tehničnim pogojem se mora to omrežje obnoviti.
(2) Če priključitev objektov na vodovodno omrežje ni možna, se lahko dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z recikliranjem uporabljene vode. Uporaba lastnih vodnih zajetij je vezana na pozitivne fizikalno-kemijske preiskave in mikrobiološke analize vodnega vira, ki se opravijo vsaj enkrat letno.
(4) Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih ali nadzemnih hidrantov. Hidrante je potrebno umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
47. člen
(pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda)
(1) Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami. Kanalizacijo odpadnih voda se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.
(2) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, ali kjer je kanalizacijsko omrežje zgrajeno, priključitev nanj pa tehnično ni izvedljiva ali ekonomsko upravičena, je treba odvajati v male čistilne naprave ali neprepustne greznice.
(3) Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(4) Vsi objekti kjer je tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno, morajo biti priključeni na zgrajeno omrežje fekalne kanalizacije pod pogoji upravljavca javne kanalizacije.
(5) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
48. člen
(pogoji glede ravnanja in odlaganja odpadkov)
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira zbirni center ali zbiralnica ločenih frakcij.
(2) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
(3) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov, oziroma se jih ustrezno predela. Mogoče jih je uporabiti pri sanaciji območij za izkoriščanje mineralnih surovin ob pogoju pridobitve vseh potrebnih dovoljenj področne zakonodaje.
49. člen
(pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro)
(1) Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je potrebno v varovalnem pasu ceste pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa.
(2) Pri novi gradnji in urejanju novih prometnih površin je treba upoštevati:
– priporočljiva minimalna širina občinskih cest oziroma ulic je 4,0 m;
– priporočljiva širina kmetijskih in gozdnih prometnic je 3,5 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les;
– slepe ceste so dovoljene kolikor je na zaključku ceste urejeno ustrezno obračališče;
– ob gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževalnih delih na cesti je potrebno istočasno izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov in napeljav, če so ti objekti potrebni prenove;
– ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo;
– ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh se lahko izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles;
– zaradi posegov ne smejo biti ogroženi varnost prometa na obstoječih in predvidenih cestah, stabilnost, preglednost na območju cest in cestnih priključkov.
(3) Pri gradnji in urejanju dovozov in priključkov je treba upoštevati:
– vsak objekt na zaključeni parceli namenjeni gradnji mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto;
– priključki posameznih objektov in dovozne ceste naj bodo vezani na občinsko cesto, če je to možno in z njo na državno cesto. Na javno cesto se priključuje več objektov skupaj;
– novi priključki na javno cesto so, kjer je to mogoče, locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov;
– iz javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč;
– do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila;
– dovoz do posamezne parcele namenjene gradnji, je izjemoma dopustno urediti tudi preko kmetijskih zemljišč;
– meteorne in odpadne vode iz objektov in parcel namenjenih gradnji, ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(4) Varovalni pasovi so opredeljeni v resornih predpisih upravljavcev prostora. Za gradnje v varovalnih pasovih in priključevanje na omrežje je potrebno pridobiti njihovo soglasje.
50. člen
(pogoji glede oskrbe z energijo)
(1) V naseljih je nizko in srednje napetostno elektro omrežje priporočljivo graditi v podzemni izvedbi. Nove TP je potrebno umeščati v prostor oblikovno in lokacijsko tako, da prostora dodatno vidno ne degradirajo. Za gradnje v varovalnih pasovih in priključevanje na nizkonapetostno distribucijsko omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(2) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati varovalne pasove elektro energetskih objektov, ki znašajo:
– nadzemni večsistemski daljnovod in
razdelilne TP napetosti 110 kV in 35 kV 15 m
– podzemni kabelski sistem napetosti 110 kV in 35 kV 3 m
– nadzemni večsistemski daljnovod od 1 kV do vključno 20 kV 10 m
– podzemni kabelski sistem napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m
– razdelilna postaja, TP srednje napetosti 0,4 kV 2 m.
(3) Urejanje malih hidroelektrarn (v nadaljevanju: MHE) je možno v okviru obstoječih mlinov in žag.
(4) Postavitev fotovoltaike in sončnih sprejemnikov: Pri stavbah z dvokapno ali večkapno streho je dovoljena postavitev in namestitev fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov v ravnini strehe, pri objektih z ravno streho pa (kolikor niso v ravnini strehe) morajo biti skrite za fasadnimi venci.
51. člen
(pogoji glede navezovanja na telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez)
(1) Razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti telekomunikacijsko omrežje izvedeno s podzemnimi kabli in sicer v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telekomunikacijskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj.
(3) Pri umeščanju relejnih stolpov, baznih postaj in telekomunikacijskih stolpov je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
(4) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, otroška igrišča in druge objekte, občutljive na elektromagnetno sevanje.
10.7. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
52. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti;
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(4) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je bila vpisana v register kulturne dediščine do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(5) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih o varstvu kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(6) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (npr. gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
53. člen
(PIP po posameznih tipih dediščine)
(1) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(2) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(3) Za registrirane enote kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu.
(4) Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjega odstavka tega člena tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine določeni v tem odstavku
1. Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami
2. Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
3. Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico.
4. Za registrirana območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
5. Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
6. Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi, ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(5) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(7) Območja varovanj in omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga k temu aktu, in drugih uradnih evidencah.
54. člen
(ohranjanje narave)
(1) Za posege na zavarovanih območjih narave, območjih Natura 2000 in naravnih vrednot na območju Občine Železniki, je potrebno upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje narave in pridobiti naravovarstveno soglasje.
(2) Na območju pričakovanih naravnih vrednot se mora investitorja obvestiti o možnosti obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da ob najdbi čim prej obvesti organ, pristojen za ohranjanje narave.
55. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Gradnja in prostorske ureditve so možne v vseh območjih, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
(2) Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.
(3) Za objekte in naprave, ki povzročajo emisije snovi ali energije v okolje (emisije v zrak, odpadne vode, hrup, elektromagnetno sevanje) je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti okoljevarstveno soglasje, če je z okoljsko zakonodajo tako predpisano.
(4) Varstvo voda in priobalnih zemljišč
Pri načrtovanju v območjih varovanja voda se:
– načrtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč ter varstev voda na vseh, zlasti pa na ogroženih in varstvenih območjih;
– na ogroženih območjih se omogoči varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine;
– območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki;
– zavaruje se vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino;
– na območjih kopalnih voda je prepovedano načrtovati dejavnosti, ki bi poslabšale kakovost kopalne vode in onemogočile dostop do kopališča;
– za posege v vodna in priobalna zemljišča je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
Ob vodotokih se ohranjajo poplavne in razlivne površine ter obvodni pas vegetacije. Vodnogospodarski objekti in obrežna zavarovanja se gradijo le za namen varstva pred poplavami in erozijami in to z naravnimi materiali, ob čim manjšem poseganju v obvodno vegetacijo in na način, ki ohranja dinamiko vodotoka. Ohranja se vzdolžna razgibanost vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi, prodišča ipd.
(5) Vodovarstvena območja
Do sprejetja ustreznih zakonodajnih podlaga na državni ravni za varstvo vodnih virov za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Železniki, mora investitor pri poseganju na vodovarstvena območja in mejna območja, pridobiti oceno vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela za to pooblaščena strokovna organizacija. Iz ocene vpliva posega na vodni vir mora biti razvidno ali je poseg možno realizirati in pod kakšnimi pogoji.
(6) Varovanje tal, prsti in vegetacije
– Ohranja se naravne prvine v prostoru in s posegi prilagaja reliefnim značilnostim prostora.
– Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
– Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
– Predvideni posegi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih procesov.
– Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja h posegu se določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj prikazanih v prilogi Prikaz stanja prostora, ki je obvezna priloga tega odloka.
– Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebni preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.
– Obstoječe travniške habitate naj se v največji možni meri ohranja; kjer to ni mogoče, naj se posegi izvajajo zgolj na območju gradnje. Poškodovane površine pa naj se po zaključku gradnje sanira in zasadi z avtohtonimi travniškimi mešanicami.
– V čim večji meri se ohranijo gozdni robovi, tradicionalni visokodebelni sadovnjaki, manjše skupine dreves in posamezna drevesa v krajini, omejki (drevesne živice), ohranjajo se tudi ravni ali vijugasti koridorji grmovnic in dreves (mejic) na kmetijskih zemljiščih in znotraj naselij.
– Ohranjajo se živice in skupine dreves.
– Pri umestitvi objektov v bližino gozda naj se za neoviran dostop do gozdnega zaledja zagotovi ustrezen odmik od gozdnega roba, vsaj za višino dreves, oziroma skladno s soglasjem pristojne gozdarske službe.
(7) Varstvo zraka:
– Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.
– Proizvodne, gospodarske, stanovanjske in druge objekte je potrebno priključiti na ekološko čiste vire energije.
– Potrebno je zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov, ter uporabo ekološko sprejemljivih goriv.
– Nove stavbe poslovno proizvodnih in centralnih dejavnosti je priporočljivo priključiti na skupinske – daljinske vire energije.
– Graditi je priporočljivo nizko energetske, pasivne objekte.
– Pri posegih, ki povzročajo emisije snovi je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če je z okoljsko zakonodajo tako predpisano.
56. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
(2) Pri načrtovanju vseh posegov je potrebno upoštevati pogoje za:
– varstvo pred požarom,
– zagotovitev virov za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– varen umik pri požaru za ljudi, živali in premoženja,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila,
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
(3) Poplavna območja
(3.1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(3.2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3.3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(3.4) Na poplavnih območjih, za katere razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(3.5) Ne glede na določbe drugega (3.2), tretjega (3.3) in četrtega (3.4) odstavka so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(3.6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se (brez postopka spremembe OPN) v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(4) Erozijska območja
Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, potrebno predhodno pridobiti geološko mnenje. Na erozijskih območjih prikazanih v prilogi Prikaz stanja prostora, je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(5) Plazljiva območja
Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na plazljivih zemljiščih, prikazanih v prilogi Prikaz stanja prostora, je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(6) Požarno ogrožena območja
Pri urejanju in poseganju v prostor se upošteva prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavlja potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana z objekti s povečano možnostjo nastanka požara.
57. člen
(seizmološke in druga geotehničine značilnosti zemljišča)
Pri projektiranju objektov in naprav ter drugih ureditev je skladno s karto potresne nevarnosti (atlas ARSO) potrebno upoštevati, da je območje Občine Železniki v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,2 oziroma 0,225.
10.8. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
58. člen
(zdravstvene zahteve v zvezi z varstvom pred hrupom ter kvaliteto bivanja)
(1) Pri osvetljevanju javnih prometnih in neprometnih površin je potrebno obvezno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh oziroma 5,5 kWh na prebivalca Republike Slovenije. Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0% (izjema je osvetlitev kulturnih spomenikov).
(3) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja (EMS), ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
I. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja z namensko rabo: S, C, B, Z in A.
II. stopnja varstva pred sevanjem velja za območja brez stanovanj ali začasnega bivanja. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.
Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno z vidika varovanja zdravja ljudi upoštevati minimalne oddaljenosti od virov EMS. Vplivno območje v katerega ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori na višini 1 m od tal do sredine vira EMS je v odvisnosti od tipa daljnovoda: 110 kV daljnovoda 11–14 m, 220 kV daljnovoda 14–18 m, 400 kV daljnovoda 42–46 m.
(4) Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Za posamezna območja osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe veljajo naslednje stopnje varstva pred hrupom:
I. stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na prostem, ki obsega zavarovana območja v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju ter območij cest;
II. stopnja varstva pred hrupom velja za območja z namensko rabo: SS, SB, SP in BT;
III. stopnja varstva pred hrupom velja za območja z namensko rabo: SK, CU, ZP, ZS, ZK, A, VC in BC;
IV. stopnja varstva pred hrupom velja za območja z namensko rabo: IP, IG, IK, PC, PO, T, E in O, K1, K2, G, VI in LN.
Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade.
Za prireditve si je potrebno pridobiti soglasje pristojnih občinskih služb, ob upoštevanju zahtev iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Novogradnje, rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
(5) Za izboljšanje kakovosti zraka se prioritetno dovoli priključitev individualnih porabnikov ogrevanja na obstoječi toplovod, skupne kotlovnice na biomaso oziroma dovoli način ogrevanja z alternativnimi viri ogrevanja.
(6) Za glavnino prebivalcev ustrezno oskrbo z vodo zagotavlja lokalna skupnost z javnimi oziroma zasebnimi zajetji. Raba površinskih voda ali podtalnice sta dovoljeni le pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. Vse obstoječe vodne vire in vodovarstvena območja je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(7) Občina Železniki bo skladno s svojo pristojnostjo, zagotavljala varovanje zdravja ljudi ter varno bivalno okolje s spremljanjem najmanj naslednjih kazalcev stanja okolja (delež priključenih stanovanj na ČN, stiki med območji namenskih rab S in I, poraba električne energije na prebivalca za osvetljevanje javnih površin, delež priključkov na skupne vire ogrevanja in obnovljive vire ogrevanja, toplotna sanacija stavb, sprememba namembnosti namenske rabe, delež prebivalcev priključenih na javni vodovod in zasebna zajetja, količinska in kakovostna sprememba vodnih virov, število objektov ki so zavezanci za obratovalni monitoring emisij v zrak in hrupa) v času izvajanja tega prostorskega akta.
59. člen
(pogoji za neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
(1) Tehnične rešitve stavb v javni rabi in javnih odprtih površin morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir. Javne površine (ceste, pločniki) naj se izvedejo brez robov, da bodo lahko premostljive za funkcionalno ovirane osebe.
(2) Elementi urbane opreme morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb.
(3) Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti iz hrapavih materialov in morajo imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
60. člen
(požarno-varstvene zahteve)
Pri gradnjah objektov in urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske, gradbene, tehnične predpise in tehnične smernice, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je potrebno zagotoviti:
– odmike med objekti,
– prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
10.9. Merila za odstopanje od OPN (tolerance)
Z navedenimi merili so dopustna odstopanja od odloka o OPN in grafičnih prikazov OPN in določen način presojanja posegov v prostor v takih območjih. Odstopanja se dopuščajo le zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in medsebojno neskladnih podatkov o dejanskem stanju v prostoru, zaradi česar ni bila možna natančna in dokončna razmejitev nekaterih površin.
11. Območja za katera se pripravi podrobni prostorski načrt
61. člen
(območja urejanja s podrobnim prostorskim načrtom)
(1) Državni prostorski načrti (DPN-ji) in OPPN-ji, ki v OPN niso posebej opredeljeni, se lahko izdelajo tudi za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacijo posledic naravnih nesreč.
(2) Podrobne prostorske načrt se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če to ni določeno v OPN in se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN, kadar:
– se za območje ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za predlagano območje,
– so potrebne prostorske ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč.
(3) Zaradi varstva kulturne dediščine so predpisani naslednji ukrepi:
– Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, je sestavni del OPPN-ja konservatorski načrt za prenovo.
– Pripravljavec OPPN mora ob izdelavi osnutka OPPN izdelati osnutek konservatorskega načrta za prenovo (v nadaljnjem besedilu: KNP) to je analitični del KNP, na podlagi katerega je izdelan osnutek načrtovalskega dela KNP oziroma osnutek OPPN. Analitični del KNP naj vsebuje splošne značilnosti območja dediščine (podatke o legi, nastanku in razvoju obravnavanega območja), prostorske značilnosti (podatke o legi obravnavanega območja v prostoru, podatke o zasnovi in morfologiji predlaganega območja, analizo značilnosti sestavnih delov obravnavanega območja in detajlov), oceno stanja usklajenosti obravnavanega območja in odnos do širšega prostora (ocena materialnega stanja, ocena usklajenosti posega ali ureditve, ocena oblikovnega stanja, ocena vsebinskega stanja, ogroženost in ranljivost), ter oceno stanja značilnosti sestavnih delov obravnavanega območja in detajlov.
62. člen
(dopustni posegi pred izdelavo OPPN)
(1) Na območjih, za katere je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja le-teh dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe zakonito zgrajene stavbe dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov ter gradnje objektov na lokaciji odstranjenega objekta (iste namembnosti),
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov če niso v nasprotju s predvidenimi posegi v prostor
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,
– znotraj namenske rabe ZK: ureditve in posegi za potrebe pokopa in spomina na umrle.
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in so skladni s predvidenimi ureditvami.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni le posegi, ki so v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. Kulturno varstveni pogoji lahko določijo tudi obveznosti izdelave konservatorskega načrta.
12. Posebne določbe
63. člen
(območja urejanja s podrobnimi prostorskimi pogoji)
(1) Za nekatere EUP ali del EUP veljajo podrobni PIP ob smiselnem upoštevanju splošnih PIP.
12.1. Posebna določba in omilitveni ukrepi za smučišči Cerkno in Soriška planina
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Davča |DAV01-S/01 |BT |
|Davča |DAV01-S/02 |BT |
|Davča |DAV01-S/03 |BT |
|Davča |DAV01-S/04 |BT |
|Zg. Sorica |ZGS27-S/01 |BT |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede oblikovanja |
+---------------------------------------------------------------+
|Oblikovanje počitniških hiš mora biti za celotno območje (EUP)|
|enotno. |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Davča |DAV01-S/03 |BT |
|Davča |DAV01-S/05 |A, BT, PC, PO, K1, K2, G, VI |
|Zg. Sorica |ZGS27-S/01 |BT |
|Zg. Sorica |ZGS27-S/02 |A, BT, VI, PC, PO, K1, K2, G |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede dopustne vrst objektov glede na namen: |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrsta objektov: |
|– vrste objektov glede na namen: s mučišča, žičniške naprave |
|opozorilni in obvestilni znaki, varovalne ograje namenjene |
|fizičnemu varovanju žičnic in smučišč, sistemi dopolnilnega |
|zasneževanja, športna igrišča ter ureditve drugih površin |
|namenjenih oddihu, rekreaciji in športu na prostem, otroška |
|igrišča, objekt prve pomoči. |
|Dopustne vrste gradenj in posegov v prostor: |
|– dopolnjevanje obstoječih in urejanje novih smučišč in |
|žičniških naprav ter gradnja novih objektov, v skladu z |
|dopustnimi vrstami objektov glede na namen, |
|– vzdrževanje in odstranitve obstoječih žičnic ter zamenjave |
|žičnic in njihovih delov, |
|– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov|
|v skladu s PRILOGO 1, |
|– krčenje gozdov za potrebe ureditev smučarskih ali sankaških |
|prog. |
|Na območjih smučišč se izven zimske sezone zemljišča K1 in K2 |
|uporablja za primarno kmetijsko rabo. Če je mogoče, se večja in|
|manjša smučišča med seboj poveže. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede oblikovanja |
+---------------------------------------------------------------+
|– Pogoji glede oblikovanja krajine: |
|– Lociranje in oblikovanja žičniških naprav, ter dopolnjevanje |
|obstoječih in širitev novih smučišč se izdela s poudarkom na |
|kvalitetnem vključevanju le-teh v krajinski okvir. |
|Drevesne ograde in druge pasove vegetacije ter skupine dreves |
|in drevesni osamelci se v čim večji meri ohranjajo. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede varstva okolja in naravnih dobrin |
+---------------------------------------------------------------+
|– Varstvo vodnih virov: |
|Pred umestitvijo sistema dopolnilnega zasneževanja se izdela |
|študijo o umetnem zasneževanju smučišča. |
+---------------------------------------------------------------+
12.2. Posebna določba in omilitveni ukrepi za smučišči Rudno in Dražgoše
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Rudno |RUD14-S/01 |ZS |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede dopustnih vrst objektov glede na namen: |
+---------------------------------------------------------------+
|– Veljajo posebna določila za RUD14-S/02 in še: |
|Dopustne vrste objektov: |
|– vrste objektov glede na namen: gostinske stavbe |
|(okrepčevalnica) ob izteku smučišča na parceli št. 1501 in |
|1502/1, obe k.o. Studeno, na skrajnem zahodnem delu stavbnega |
|zemljišča ZS ob gozdnem robu, garaža za mehanizacijo, ki je |
|potrebna za delovanje in vzdrževanje smučišča in parkirišča, |
|objekt prve pomoči. |
|Dopustne vrste gradenj in posegov v prostor: |
|– gradnja novih objektov, v skladu z dopustnimi vrstami |
|objektov glede na namen, |
|– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov|
|v skladu s PRILOGO 1. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede varovanja zdravja (omilitveni ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|Pri obratovanju smučišča je potrebno v primeru prekoračitve |
|mejnih vrednosti za varstvo pred hrupom zagotoviti ustrezne |
|ukrepe za zmanjšanje hrupne obremenjenosti obstoječih |
|stanovanjskih objektov v neposredni bližini. |
+---------------------------------------------------------------+
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Rudno |RUD14-S/02 |PO, K1, K2, G |
|Dražgoše |DRA03-S/01 |A |
|Dražgoše |DRA03-S/02 |K1, G |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede dopustne vrst objektov glede na namen: |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste objektov: |
|– vrste objektov glede na namen: smučišča, žičniške naprave, |
|opozorilni in obvestilni znaki, varovalne ograje namenjene |
|fizičnemu varovanju žičnic in smučišč, sistemi dopolnilnega |
|zasneževanja, razsvetljava, zelenice, parkirišča. |
|Dopustne vrste gradenj in posegov v prostor: |
|– dopolnjevanje obstoječih in urejanje novih smučišč in |
|žičniških naprav ter gradnja novih objektov, v skladu z |
|dopustnimi vrstami objektov glede na namen, |
|– vzdrževanje in odstranitve obstoječih žičnic ter zamenjave |
|žičnic in njihovih delov, |
|– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov|
|v skladu s PRILOGO 1, |
|– krčenje gozdov za potrebe ureditev smučarskih ali sankaških |
|prog. |
|Na območjih smučišč se izven zimske sezone zemljišča K1 in K2 |
|uporablja za primarno kmetijsko rabo. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede oblikovanja |
+---------------------------------------------------------------+
|– Pogoji glede oblikovanja krajine: |
|– Lociranje in oblikovanja žičniških naprav, ter dopolnjevanje |
|obstoječih in širitev novih smučišč se izdela s poudarkom na |
|kvalitetnem vključevanju le-teh v krajinski okvir. |
|Drevesne ograde in druge pasove vegetacije ter skupine dreves |
|in drevesni osamelci se v čim večji meri ohranja |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede priključevanja na GJI (omilitveni ukrep):|
+---------------------------------------------------------------+
|Pri obratovanju smučišča je potrebno zagotoviti nemoteno |
|dostopnost do stanovanjskih objektov v neposredni bližini. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede varstva okolja in naravnih dobrin: |
+---------------------------------------------------------------+
|– Varstvo vodnih virov: |
|Pred umestitvijo sistema dopolnilnega zasneževanja se izdela |
|študijo o umetnem zasneževanju smučišča. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede varovanja zdravja (omilitveni ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|Pri obratovanju smučišča je potrebno v primeru prekoračitve |
|mejnih vrednosti za varstvo pred hrupom zagotoviti ustrezne |
|ukrepe za zmanjšanje hrupne obremenjenosti obstoječih |
|stanovanjskih objektov v neposredni bližini. |
+---------------------------------------------------------------+
12.3. Posebna določba za vzletišče namenjeno prostemu letenju (jadralno padalstvo, zmajarstvo …)
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Dražgoše |DRA03-K |ZS (za parcele ali dele |
| | |parcel št. *100, 743/2 in |
| | |765/2, vse k.o. Dražgoše) |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede vrst objektov glede na namen: |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrsta objektov: |
|– vrste objektov glede na namen: dovoljena so le vzletišča. |
|Na območju vzletišča se izven sezone prostega letenja, |
|zemljišča uporablja za primarno kmetijsko ali gozdarsko rabo. |
+---------------------------------------------------------------+
12.4. Posebna določba za vzletišče za ULN in avione
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Dolenja vas |DOV02-12 |K1 |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede vrst objektov glede na namen: |
+---------------------------------------------------------------+
|Vrsta objektov: |
|– vrste objektov glede na namen: dovoljena so vzletišča. |
|Na območju vzletišča se izven sezone letenja, zemljišča |
|uporablja za primarno kmetijsko rabo. |
+---------------------------------------------------------------+
12.5. Posebna določba za Športni park Rovn
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Selca |SEL15-11 |ZS |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede dopustnih vrst objektov glede na namen: |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustna je rekonstrukcija oziroma dozidava gostinskega |
|objekta, z upoštevanjem oblikovalskih pogojev, ki veljajo za |
|posebne stavbe. |
+---------------------------------------------------------------+
12.6. Posebna določba za območje kulturne krajine Selška Sora in del območja kulturne krajine zgornja selška dolina
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Selca |SEL15-K |A, VC, PC, K1, K2, G |
|Zg. Sorica |ZGS27-K |SP, A, O, E, PC, VC, K1, K2, |
|Sp. Sorica |SPS18-K |G |
| | |A, PC, VC, K1, K2, G |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
+---------------------------------------------------------------+
|Ohranja se značilnosti parcelne strukture vezane na razširitve |
|ob Selški Sori, pri čemer se ohranjajo tudi prvine, ki členijo |
|prostor: vegetacijske (obmejki, osamela drevesa, nižinski gozd)|
|in gospodarska poslopja (kozolci, skednji itd.) v njihovi |
|izvirni postavitvi, velikost in rabi. Kozolce se ohranja v |
|njihovem razmerju do prostora in naselij. Prepovedano je |
|vsakršno spreminjanje namembnosti kozolca in njegovih |
|oblikovnih potez. Kozolce je dovoljeno le vzdrževati in |
|rekonstruirati. |
+---------------------------------------------------------------+
12.7. Posebna določba za Gasilski dom v Selcih
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Selca |SEL15-13 |CU |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede dopustnih vrst objektov glede na namen: |
+---------------------------------------------------------------+
|Zaradi ohranjanja kontinuitete kvalitetnega arhitekturnega |
|izročila dvojnih kozolcev na zahodnem robu naselja Selca so |
|predpisane posebne oblikovalske zahteve za fasado objekta. Nova|
|stavba mora s povzemanjem tradicionalnih oblik ali moderno |
|transformacijo le-teh na fasadi izražati značilnosti |
|odstranjenega objekta. Primernost upoštevanja predmetnih |
|usmeritev s pozitivnim soglasjem k projektu potrdi pristojni |
|Zavod za varstvo kulturne dediščine. |
+---------------------------------------------------------------+
12.8. Posebna določba za območje šole v Selcih
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Selca |SEL15-03 |CD (i) |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede dopustnih vrst objektov glede na namen: |
+---------------------------------------------------------------+
|– Poleg v splošnih določbah navedenega so dopustne še: |
|– vrste objektov glede na namen: stanovanjske stavbe za posebne|
|namene. |
|Dopustne vrste gradenj in posegov v prostor: |
|– gradnja novih objektov, v skladu z dopustnimi vrstami |
|objektov glede na namen splošnih določb in te določbe. |
+---------------------------------------------------------------+
12.9. Posebna določba za cerkev Sv. Nikolaja
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|SP. Sorica |SPS18-05 |CD (c) |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede vrst objektov glede na namen: |
+---------------------------------------------------------------+
|– Dopustne vrste gradenj in posegov v prostor: |
|Za območje ob cerkvi, na katerem so obstoječi objekti, veljajo |
|določbe za EUP »A«. |
+---------------------------------------------------------------+
12.10. Posebna določba in omilitveni ukrepi za manjša območja A, BT, SP in O
+----------------+---------------+---------+--------------------+
|Prtovč |PRT12-K |A |parc. š t. 481/7, |
| | | |k.o. Podlonk |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede vrste objektov glede na namen (omilitveni|
|ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste gradenj in posegov v prostor: |
|– Gradnja novih objektov ni dopustna. |
+---------------------------------------------------------------+
+----------------+---------------+----------+-------------------+
|Zgornja Sorica |ZGS27-S/2 |BT |parc. št. 868 in |
| | | |886, obe k.o. |
| | | |Sorica |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede vrste objektov glede na namen (omilitveni|
|ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste gradenj in posegov v prostor: |
|– Dopustna je sanacija oziroma rekonstrukcija obstoječih |
|objektov. |
+---------------------------------------------------------------+
+----------------+---------------+----------+-------------------+
|Zgornja Sorica |ZGS27-K |SP |parc. š t. 378/6, |
| | | |k.o. Sorica |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede vrste objektov glede na namen (omilitveni|
|ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|Dopustne vrste gradenj in posegov v prostor: |
|Legalizacija obstoječega objekta, ne glede na določbe drugih |
|členov tega odloka. Opomba: Oblika in velikost stavbnega |
|zemljišča je povzeta iz LD, št. 239/93, poseg št. 49, Odloka o |
|prostorskih ureditvenih pogojev, za sanacijo degradiranega |
|prostora, Uradni list RS, št. 61/94. |
+---------------------------------------------------------------+
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Železniki |STU20-04 |O |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede vrste objektov glede na namen |
+---------------------------------------------------------------+
|Po končani novogradnji in dograditvi obstoječe čist ilne|
|naprave, je v sklopu zbirnega centra za komunalne odpadke, |
|dopustna tudi možnost prehodnega zbiranja manjših količin |
|gradbenih odpadkov iz gospodinjstev. |
+---------------------------------------------------------------+
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Železniki |ŽEL29-K |O |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede ohranjanja narave (omilitveni ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|Prostorske ureditve se izvede izven obdobja gnezdenja |
|kvalificiranih vrst ptic od 1. 3. do 15. 7. |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede varstva pred naravnimi in drugimi |
|nesrečami (omilitveni ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|Posegi v tla naj bodo omejeni na površino območja prostorske |
|ureditve in izvedeni tako, da bo preprečena nadaljnja erozija. |
+---------------------------------------------------------------+
12.11. Posebna določba in omilitveni ukrepi za MHE
+----------------+---------------+------------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+---------------+------------------------------+
|Več naselij |Več EUP |E |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede ohranjanja narave (omilitveni ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|V primeru izgradnje MHE na lokacijah, kjer so nekoč že stal i|
|vodnogospodarski objekti (mlini, žage), so spremembe vodnega |
|režima dopustne v enakem obsegu in načinu izvedbe kot je bilo |
|to v času delovanja nekdaj obstoječega objekta. |
+---------------------------------------------------------------+
12.12. Posebna določba in omilitveni ukrepi za območja pridobivanja mineralnih surovin
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+----------------+-----------------------------+
|Davča |DAV01-01 |LN |
|Golica |GOL04-02 |LN |
|Martinj vrh |MAV06-01 |LN |
|Potok |POT11-02 |LN |
|Zabrekve |ZAB24-02 |LN |
|Zala |ZAL25-01 |LN |
|Zgornja Sorica |ZGS27-05 |LN |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede varstva okolja in naravnih dobrin |
|(omilitveni ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|Območje nadzemnega pridobivalnega prostora je opredeljeno z |
|namenom, da se omogoči končna sanacijo območja skladno z |
|izdanimi dovoljenji po rudarski zakonodaji. |
+---------------------------------------------------------------+
12.13. Posebna določba in omilitveni ukrepi za območja krčitev gozda
+----------------+---------------+--------------+---------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |PARCELA |
+----------------+---------------+--------------+---------------+
|Davča |DAV01-K |K1 |681, 682, 683, |
|Zabrdo |ZBD23-K |K2 |vse k.o. Davča |
|Porezen |PRZ10-K |K2 |829, k.o. Danje|
| | | |111/1, k.o. |
| | | |Sorica |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede varstva okolja in naravnih dobrin |
|(omilitveni ukrep): |
+---------------------------------------------------------------+
|- Krčitev naj se izvaja vzporedno z nagibom terena in od zgoraj|
|navzdol. |
|– Na površini prostorske ureditve naj se ohranijo visoki panji |
|posekanega drevja. Ohranijo naj se posamezna drevesa na najbolj|
|strmih lokacijah in pas drevja ob potoku. |
|– Potrebno je urediti odvodnike za viške padavinske vode, vso |
|ogolelo površino pa bi bilo potrebno nemudoma zatraviti z |
|avtohtono travno mešanico z dodatkom semena avtohtonih žitaric |
|(ječmen, rž, oves). |
|– Oblikuje naj se gozdni rob, kjer se spodbuja rast plodonosnih|
|grmovnic. |
+---------------------------------------------------------------+
12.14. Posebna določba in za urbanistični in kulturni spomenik – staro jedro Železnikov
+----------------+---------------+------------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+---------------------------------------------------------------+
|EŠD: 895 |
|Ime enote: ŽELEZNIKI – Trško naselje |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba glede celotnega ohranjanja kulturne dediščine |
+---------------------------------------------------------------+
|Za območje veljajo določila Odloka o razglasitvi starega jedr a|
|Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik, Uradni list |
|RS* (16. 3. 1990–20. 6. 1991), št. 20/90-1078, 25/90 |
|(popravek), 75/11-3221, 3/12-1665. |
|Potrebno je zagotoviti varstvo zgodovinskega značaja in vseh |
|materialnih, kulturnih in zgodovinskih sestavin, ki naselje |
|določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo njegovo |
|avtentičnost. Zlasti je pomemben zunanji kontekst, predvsem |
|ohranjanje homogenosti in drugih skupinskih vrednot. |
|Gradnja novih večstanovanjskih stavb ni dovoljena. |
|Območje se bo urejalo z OPPN s KNP. Do njegove izdelave so |
|kakršnikoli posegi dovoljeni ob upoštevanju kulturno varstvenih|
|pogojev oziroma skladno z dokumentacijo za katero je bilo |
|pridobljeno kulturno varstveno soglasje. |
+---------------------------------------------------------------+
12.15. Posebna določba in za območja arheoloških najdišč
+----------------+---------------+-------------+----------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |Evidentna oznaka|
| | | |MK |
+----------------+---------------+-------------+----------------+
|Rudno |RUD14-01 |SK |EŠD 12140 |
|Dražgoše |DRA03-05 in |SK in A |EŠD 12121 |
|Zabrekve |DRA03-K |A |EŠD 12150 |
| |ZAB24-K | | |
+---------------------------------------------------------------+
|Posebna določba izključno na območju arheološke dediščine glede|
|celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
+---------------------------------------------------------------+
|Pred izvedbo novih posegov na arheološkem območju je potrebno |
|opraviti predhodni arheološki pregled območja. |
+---------------------------------------------------------------+
12.16 Posebna določba za območje Železniki
+----------------+---------------+------------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+---------------+------------------------------+
|Železniki |ŽEL29-08 |CD(i) |
+----------------+---------------+------------------------------+
|Železniki |ŽEL29-06 |SS v (s) ; parc. št. 836/3, |
| | |836/12, obe k.o. Studeno |
+---------------------------------------------------------------+
|V območju je dovoljeno tudi bivanje (eno in večstanovanjski |
|objekti). |
+---------------------------------------------------------------+
12.17 Posebna določba za območje Železniki
+----------------+---------------+------------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+---------------+------------------------------+
|Železniki |ŽEL29-11 |SSe(s) |
+---------------------------------------------------------------+
|V območju je dovoljena tudi obrt z do 10 zaposlenimi. |
+---------------------------------------------------------------+
12.18 Posebna določba za območje Železniki
+----------------+---------------+------------------------------+
|Naselje |EUP |PNRP v EUP |
+----------------+---------------+------------------------------+
|Železniki |ŽEL29-13 |SSe(s); parc. št. 907/3, k.o. |
| | |Studeno |
+----------------+---------------+------------------------------+
|Železniki |ŽEL29-20 |SSe(s) |
+---------------------------------------------------------------+
|V območju je dovoljena tudi večstanovanjska gradnja. |
+---------------------------------------------------------------+
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64. člen
(kulturna dediščina)
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje za enote kulturne dediščine iz prikaza stanja prostora. Za te enote dediščine veljajo določila celostnega ohranjanja kulturne dediščine iz 52., 61. in 62. člena tega odloka.
65. člen
(veljavnost prostorsko ureditvenih pogojev)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti:
– Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Železniki (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89, Uradni list RS, št. 47/94, 75/98, 101/00, 79/04, 97/08),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Železniki (Uradni list RS, št. 33/01, 71/01, 97/08),
– Odlok o lokacijskem načrtu za zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov in dograditev čistilne naprave (Uradni list RS, št. 79/04).
(2) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Železniki se uporablja, kolikor je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja na pristojno Upravno enoto podana pred uveljavitvijo OPN.
66. člen
(vpogled)
(1) Odlok o OPN Občine Železniki je na vpogled na Občini Železniki in njihovih spletnih straneh.
(2) Arhivski izvod se hrani tudi na pristojni upravni enoti, inšpekcijski službi in ministrstvu pristojnem za prostor.
67. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
68. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-4/2013-022
Železniki, dne 25. aprila 2013
Župan
Občine Železniki
mag. Anton Luznar l.r.
