Na podlagi 56.a in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 –uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08 in 79/09) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 21. redni seji dne 8. 4. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt) ter Odloka o dolgoročnem in srednjeročnem planu Občine Brežice za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 41/87, 8/88 in Uradni list RS, št. 13/91, 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04) in Odloka o usklajenosti prostorsko izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje od leta 1986 do 2000 (Uradni list RS, št. 79/97, 45/99, 57/99, 59/00, 50/01, 33/02, 58/03, 55/06, 8/10), sprejme občinski podrobni prostorski načrt Nova cestna povezava zelena meja – JP 525062 (v nadaljevanju OPPN in OPPN Zelena meja).
(2) OPPN je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o., pod št. OPPN-L1/2010 v aprilu 2013.

OPPN Zelena meja vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.
A) Odlok:
– Načrtovane prostorske ureditve
– Območje OPPN
– Pogoji glede posegov v prostor
– Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– Merila in pogoji za parcelacijo
– Pogoji za celostno ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, upravljanje voda, varovanje zdravja ljudi, obrambe države ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve
– Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
– Dopustna odstopanja
– Prehodne in končne določbe
B) Grafični del:

1    Izsek iz družbenega plana Občine Brežice,M 1:5000
2    Pregledna situacija s prikazom vplivov
     povezav v prostoru in ureditev za varstvo
     okolja                                   M 1:5000
3    Območje OPPN z obstoječim parcelnim      M 1:1000 in M
     stanjem (listi od 3.1 do 3.5)            1:2000
4    Ureditvena situacija s prikazom poteka
     omrežij in priključevanja objektov na
     gospodarsko javno infrastrukturo (listi
     od 4.1 do 4.5)                           M 1:1000
5    Načrt parcelacije in grajeno javno dobro M 1:1000 in M
     (listi od 5.1 do 5.5)                    1:2000
6    Karakteristični prečni profili ceste     M 1:50

C) Priloge:
– Izvleček iz planskega akta Občine Brežice
– Prikaz stanja prostora
– Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Povzetek za javnost
– Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.

(1) Trasa cestne povezave Zelena meja se umešča v prostor zaradi povezave slovenskih zaselkov in posameznih stanovanjskih objektov med vznožjem hriba Selevec in levim bregom reke Bregane na slovensko cestno omrežje in gospodarsko javno infrastrukturo. Območje OPPN zajema del obstoječe trase JP 525062, v nadaljevanju proti jugu pa trasa poteka kot novo načrtovana cestna povezava.
(2) S tem odlokom se načrtujejo ureditve, ki so povezane:
– z rekonstrukcijo javne poti JP 525062 na severnem delu območja OPPN,
– z novogradnjo nove cestne povezave JP 525062 na južnem delu območja OPPN in
– z novogradnjo in rekonstrukcijo omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(3) Celotna trasa ceste – rekonstrukcija javne poti na severnem delu območja in novogradnja nove cestne povezave na južnem delu območja OPPN se v skladu s predpisi načrtujeta kot maloprometna cesta.

(1) Na območju OPPN se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami:
– severni del (odseki A, B in C): *2/2, *108/1, *108/2, *330, *445, 1828, 1879, 1912/2, 1912/3, 1913/3, 1960, 1962/1, 1962/2, 1962/4, 1962/44, 1962/45, 1962/46, 1962/58, 1962/108, 1962/109, 1962/110, 1962/140, 1962/141, 1962/142, 1962/143, 1962/144, 1962/145, 1962/147, 1962/148, 1962/149, 1962/150, 1968/1, 1989, 2008/1, 2008/2, 2008/8, 2008/9, 2008/10, 2010/2 in 2010/11, vse k.o. 1310 Nova vas;
– južni del: *460, *475, 1774, 1766/56, 1766/57, 1766/58, 1766/59, 1766/60, 1766/61, 1766/62, 1766/63, 1766/64, 1766/72, 1766/73, 1766/74, 1766/76, 1766/88, 1766/89, 1766/95, 1766/96, 1766/97, 1766/108, 1766/109, 1766/110, 1766/111, 1766/112, 1766/113, 1766/114, 1766/117, 1766/118, 1766/141, 1766/163, 1766/176, 1766/178, 1766/179, 1766/180, 1766/181, 1766/183, 1766/186, 1766/190, 1766/193, 1766/194, 1768/1, 1768/2, 1768/3, 1768/4, 1779/1, 1779/3, 1779/4, 1780/1, 1780/2, 1788/1, 1788/2, 1791/1, 1791/4, 1792, 1795, 1796, 1799, 1800, 1803, 1811, 1821, 1824, 1825/3, 2008/1, 2008/6, 2010/1 in 2010/2, vse k.o. 1310 Nova vas.
(2) Območje novogradenj in rekonstrukcij gospodarske javne infrastrukture, ki so zunaj sklenjenega območja, opredeljenega v prvem odstavku tega člena, skladno z geodetskim načrtom obsega še parcele oziroma dele parcel:
– 1795, k.o. 1310 Nova vas, za novogradnjo elektroenergetskega voda od TP Apnence do novogradnje ceste;
– *407, 1917/1, 1917/2, 1959 in 1968/2, vse k.o. 1310 Nova vas, za novogradnjo telekomunikacijske kabelske kanalizacije.

(1) Severni del območja OPPN: obstoječa cesta (JP 525062 – javna pot) poteka vzporedno z reko Bregano skozi strnjeno naselje Slovenska vas ter skozi zaselke Slovenske vasi do kmetije »Filipač«. Na severnem delu so obravnavani trije odseki javne poti, na katerih je pred rekonstrukcijo treba urediti lastništvo in s tem na celotni trasi javne poti JP 525062 vzpostaviti javno dobro.
(2) Južni del območja OPPN: novo načrtovana cestna povezava v podaljšku obstoječe javne poti JP 525062 od kmetije Filipač naprej proti jugu. Trasa poteka med vznožjem hriba Selevec in levim bregom reke Bregane. Zaključek trase nove ceste je pri zaselku Horvatič, kjer se trasa tlorisno in višinsko naveže na obstoječo dovozno pot do stanovanjskega objekta.

(1) Rekonstruirana obstoječa cesta – javna pot JP 525062 v severnem delu območja je načrtovana kot enopasovna cesta z občasnimi izogibališči. Skupna dolžina treh obravnavanih odsekov A, B in C znaša približno 670 m.
(2) Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo projektno hitrost 40 km/h, hitrost na tem območju se omeji na 30 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin znaša 45,0 m, največji podolžni nagib znaša 12%. Minimalna dolžina prehodnice znaša 30,0 m. Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin znaša 500 m, najmanjši polmer konkavnih vertikalnih krivin pa 700 m. Največji prečni nagib znaša 7,0% in najmanjši prečni nagib 2,5%.
(3) Projektirani normalni prečni profil znaša 4,50 m, in sicer vozni pas širine 3,50 m in dve bankini širine 0,50 m.

(1) Nova cesta – podaljšek javne poti JP 525062 v južnem delu območja je načrtovana kot enopasovna cesta z občasnimi izogibališči. Dolžina obravnavanega odseka znaša približno 1.970 m.
(2) Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo projektno hitrost 30 km/h. Naj­manjši polmer horizontalnih krivin znaša 15,0 m, največji podolžni nagib znaša 12%. Minimalna dolžina prehodnice znaša 8,34 m. Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin znaša 300 m in najmanjši polmer konkavnih vertikalnih krivin 300 m. Na celotni trasi znaša prečni nagib 2,5%.
(3) Projektirani normalni prečni profil znaša 4,50 m, in sicer vozni pas širine 3,50 m in dve bankini širine 0,50 m.

(1) Na rekonstruirani obstoječi cesti – javni poti JP 525062 v severnem delu območja se na obravnavanih treh odsekih izvede kamnita zložba od km 0.090 do km 0.110, L = 20 m.
(2) Na novi cesti – podaljšku javne poti JP 525062 v južnem delu območja, se izvedejo naslednji cestni objekti:
a) podporni zidovi:
– od km 0.468 do km 0.595, L = 127 m,
– od km 0.645 do km 0.678, L = 33 m.
b) oporni zidovi:
– od km 0.620 do km 0.636, L = 16 m,
– od km 1.166 do km 1.178, L = 25 m,
– od km 1.519 do km 1.544, L = 25 m.
c) prepusti:
Zaradi odvodnjavanja zalednih voda so predvideni naslednji prepusti:
– v km 0.112, Φ120 cm, ureditev Sovšakovega jarka,
– v km 0.218, Φ80 cm, odvodnjavanje zalednih voda,
– v km 0.741, Φ140 cm, ureditev potoka iz Zatrepov,
– v km 0.964, Φ80 cm, odvodnjavanje zalednih voda.
Ostali prepusti, ki so predvideni zaradi odvodnjavanja voda s cestišča in travnatih jarkov oziroma muld, so:
– v km 0.178, cevni prepust Φ50 cm,
– v km 0.894, cevni prepust Φ50 cm,
– v km 0.903, cevni prepust Φ50 cm,
– v km 1.183, cevni prepust Φ80 cm,
– v km 1.790, cevni prepust Φ80 cm, nato se vodo vodi po jarku do Bregane (nov jarek, dolžine 35 m).

(1) Vsi individualni priključki do stanovanjskih hiš se preuredijo, tako da se priključujejo na novo načrtovano cesto z ustreznimi horizontalnimi in vertikalnimi elementi. Prav tako se ustrezno uredi vsa križanja ceste z obstoječimi poljskimi in gozdnimi potmi.
(2) Obstoječi dovozi/izvozi s poljskih poti ali s kmetijskih površin se asfaltirajo v dolžini 5 m pred priključitvijo na novo načrtovano cesto.

(1) Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišča je omogočeno z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni cestišča. Na delih, kjer je cesta vkopana v pobočje, je levi rob višji od desnega, tako da je cesta nagnjena v pobočje. Ob desnem robu se izvede koritnica, ki odvaja vodo z vozišča in pobočja. Voda se preko cevnih požiralnikov zbira v drenažno kanalizacijski cevi in preko prepustov izpušča na teren. Tudi križanje ceste z grapami pobočnih izvirov in grap se uredi s cevnimi prepusti. Izvedejo se cevni prepusti minimalne dimenzije DN500 oziroma v dimenziji cevovoda, ki zagotavlja potrebno prepustnost. Cestni požiralniki so izdelani kot peskolovi in so predvideni iz cementnega betona, krožnega prereza Φ50 cm. Cestni požiralniki so opremljeni z litoželeznimi rešetkami.
(2) Na območjih, kjer so vkopi manjši, se zaradi nagnjenega terena na zaledni strani ceste izvede obcestni jarek, ki bo sprejemal zaledne vode, ki se jih nato spušča na teren. Jarek je trapezne oblike v dnu širine 0,50 m in naklonom travnatih brežin 1:1.5.
(3) Med gradnjo se zagotovi ureditev površinskega odtoka z utrditvijo in močno zatravitvijo vkopnih in nasipnih brežin ter ostalih površin.
(4) V začetnem obdobju, preden se doseže ustrezna utrditev površin, se zagotovijo stalno opazovanje in potrebni ukrepi za zagotovitev ustreznega odvodnjavanja, med obratovanjem ceste se zagotovi redno vzdrževanje vseh odvodnih jarkov.

(1) Brežine vkopov na severnem delu območja: vkopi se izvajajo v naklonu 2:1 v manj razpokanem dolomitu in v naklonu 1:2 v preperelem dolomitu. Pri vkopih v naklonu 1:1 je predviden biotorkret in zavarovanje z žičnim pletivom. Vse vkope, izvedene v naklonu 2:1, se zaščiti z mrežami.
(2) Brežine vkopov na južnem delu območja: vkopi se izvajajo v naklonu 2:1 v manj razpokanem dolomitu in v naklonu 1:2 v preperelem dolomitu. Pri vkopih, večjih od 10 m, bi bilo potrebno zaradi stabilnosti zagotoviti bermo širine 2 m, kar bi povzročilo zelo velik poseg, zato je na takih mestih predvidena izvedba opornega AB zidu. Vse vkope, izvedene v naklonu 2:1, se zaščiti z mrežami. Na nekaterih mestih se na spodnji strani ceste (proti Bregani) izvede izravnava terena in ne vkopna brežina zaradi ustreznejše ureditve odvodnjavanja in obcestnega prostora.

(1) Brežine nasipov na severnem delu območja: nasipi se izvedejo v naklonu 1:1,5. Brežine nasipa je potrebno pred delovanjem erozije humusirati in zatraviti.
(2) Brežine nasipov na južnem delu območja: gruščnati nasipi, katerih višina je do 1,0 m, se izvedejo v naklonu 1:1. Pri vseh ostalih nasipih, predvsem pa nasipih iz gline in zaglinjenega grušča, se brežine izvedejo v naklonu 1:1,5. Vse strme brežine bodo hkrati tudi kratke, zato posebna zaščita proti eroziji ni predvidena. Višji nasipi se izvedejo v manjšem naklonu. Zaščita brežin se izvede s humusiranjem in zatravitvijo. Nasipne brežine se prilagodijo obstoječemu terenu (blago zaokroženi robovi). Za izdelavo vseh nasipov se uporabi izkopni material.

(1) Obstoječa cesta na severnem delu območja OPPN poteka vzporedno z reko Bregano, po priobalnem zemljišču. S predvidenimi ureditvami rekonstrukcije te ceste se ne zmanjšuje poplavnih površin reke Bregane.
(2) Trasa nove ceste – podaljška JP 525062 je speljana po gozdnem pobočju levobrežnega prispevnega območja doline Bregane izven meje priobalnega zemljišča, ki znaša 15 m na vodah 1. reda. Z vidika urejanja voda se pri ureditvi nove cestne povezave uredijo odvodi padavinskih voda s cestišča, hudourniške grape Sovšakov jarek, potoka iz Zatrepov in preostalih neimenovanih gozdnih grap, ki služijo za odvod zalednih voda prispevnega območja Bregane.

(1) Pri izgradnji nove ceste – podaljška JP 525062 bo nastal presežek izkopanega materiala. Presežek zemeljskih izkopov se delno uporabi na trasi načrtovane ceste, delno pa se odda zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.
(2) Presežek izkopanega vgradljivega materiala se lahko uporabi za infrastrukturne ureditve lokalnega in državnega pomena, ki niso predmet tega OPPN.
(3) Viškov izkopanega materiala ni dopustno nekontrolirano odlagati na terenu in z njimi zasipavati struge ter poplavnega prostora vodotokov.
(4) Začasno skladiščeni viški zemeljskih izkopov se locirajo in uredijo tako, da ni oviran odtok vode. Imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščiteni pred erozijo ter odplavljanjem materiala. Po končani gradnji se ostanki viškov zemeljskih izkopov odstranijo.

(1) Na območju OPPN, razen na območjih, pomembnih za ohranjanje narave in na vodnih zemljiščih, po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, je dopustna postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je dopustno opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.
(2) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradenj in prometne infrastrukture.

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s tem odlokom, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem brežin vkopov in nasipov in oblikovanjem gozdnih robov.
(2) Oblikovanje zasaditev: z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditve v prostor ter zakrivanje vidno motečih posegov. Zasaditev mora upoštevati obstoječi krajinski vzorec, vrstno sestavo in značilne oblike vegetacije (gozdni rob, obvodna vegetacija, zatravitve).
(3) Oporni in podporni zidovi se izvedejo kot armiranobetonski zidovi in kamnita zložba, v odvisnosti ugotovitev predhodno izvedenih geoloških raziskav in terenskih razmer.
(4) Varnostne odbojne ograje so praviloma v leseni izvedbi (ograja je izdelana iz vroče cinkanih jeklenih jeder in lesenih elementov, po celotni dolžini ojačena z jekleno vrvjo).

(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in ostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
(5) Zagotovi se ustrezna odstranitev vodov gospodarske javne infrastrukture, ki se rušijo.
(6) Severni del območja OPPN: na treh obravnavanih odsekih javne poti JP 525062 se v skladu z načrtom parcelacije v grafičnem delu OPPN razširi obstoječe javno dobro.
(7) Južni del območja OPPN: na celotni novo načrtovani cesti se v skladu z načrtom parcelacije v grafičnem delu OPPN uredi novo javno dobro.
(8) Križanja in prestavitve načrtovanih ureditev z obstoječimi in načrtovanimi vodi in napravami gospodarske javne infrastrukture so razvidna iz grafičnega dela OPPN (listi št. 4.1 do 4.5) površine grajenega javnega dobra so razvidne iz grafičnega dela OPPN (listi št. 5.1 do 5.5).

(1) Na vseh prečkanjih načrtovanega cestišča z obstoječim vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi, tako da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(2) Vsi cevovodi, ki se z načrtovanimi ureditvami porušijo, in vsi dotrajani cevovodi se na mestih križanja nadomestijo z novimi cevovodi. Novi cevovodi se na mestih križanja speljejo po istih ali novih trasah, prilagojenih načrtovanim ureditvam.
(3) Na južnem delu obravnavanega območja se nahaja deset objektov (devet stanovanjskih in en gostinski objekt), za katere je potrebno zagotoviti oskrbo s pitno vodo po slovenskem ozemlju. Za ta namen se vzdolž leve strani nove ceste – podaljška JP 525062 predvidi cevovod, ki se navezuje na obstoječe vodovodno omrežje v Slovenski vasi.

(1) Na severnem delu obravnavanega območja potekajo SN 20 kV daljnovod ter NN 0,4 kV podzemni in nadzemni elektroenergetski vodi. NN omrežje je vezano na TP 20/0,4 kV Apnence.
(2) Na južnem delu obravnavanega območja je deset odjemalcev električne energije (devet stanovanjskih in en gostinski objekt), ki se zdaj napajajo s hrvaške strani. Za ureditev njihovega napajanja preko slovenskega ozemlja, se iz TP 20/0,4 kV Apnence, vzdolž leve bankine nove ceste – podaljška JP 525062, spelje NN elektroenergetski podzemni vod.
(3) Izkopi v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, se ne izvajajo. Najmanjša oddaljenost od roba izkopa do oporišča znaša 4 m za SN elektroenergetske vode, ter 2 m za nizkonapetostne elektroenergetske vode v primeru, da ni ogrožena statika oporišča.
(4) Pri gradnji se upoštevajo omejitve glede dosega gradbenih strojev in njihovih delov, tako da se faznim vodnikom ne približajo na razdaljo manjšo od 3 m.
(5) Obstoječi stebri elektroenergetskih vodov, ki so na lokaciji načrtovanih ureditev, se prestavijo.
(6) Na mestih križanj nove cestne povezave z obstoječimi podzemnimi NN elektroenergetskimi vodi, se le-te ustrezno zaščiti. Na mestih priključkov ter na odsekih, kjer so podporni zidovi, se predvideni NN elektroenergetski vod zaščiti s PVC cevjo Φ160 mm. V vence podpornih zidov se vgradi dve PVC cevi Φ160 mm. Ena cev služi za zaščito NN elektroenergetska voda, druga se vgradi za potrebe morebitnih prihodnjih ureditev.

(1) Za posodobitev in dograditev obstoječega TK omrežja ter pridobitev novih telekomunikacijskih povezav, se v desni bankini, na celotni trasi ceste JP 525062 (severni in južni del), predvidita dve alkaten cevi (2x AC Φ50 mm). Načrtovano TK omrežje se na obstoječe omrežje (podzemni TK vod) navezuje v naselju Slovenska vas, na skrajnem severnem delu območja obravnave OPPN.
(2) Na severnem delu obravnavanega območja se sočasno z izgradnjo podzemnega TK omrežja obnovijo obstoječi priključki.
(3) Na mestih križanj obstoječe in nove cestne povezave – podaljška JP 525062 s predvideno TK kabelsko kanalizacijo se le-to ustrezno zaščiti s PVC cevjo Φ125 mm.

Na severnem delu obravnavanega območja je urejena cestna razsvetljava. Predvidena rekonstrukcija ceste bo posegala na posamezna stojna mesta svetilk javne razsvetljave, ki se prestavijo izven predvidenega cestišča. Na mestih križanj rekonstrukcije ceste s podzemnimi vodi javne razsvetljave, se le-te ustrezno zaščiti.

(1) Nova parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije v grafičnem delu OPPN (listi št. 5.1 do 5.5).
(2) Parcele, določene s tem odlokom, razen parcel za javno dobro, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev. Na območje naravne vrednote se ne navažata zemljina ali drug odpadni gradbeni material.
(2) Vegetacija se odstrani le na območju načrtovanih ureditev in na mestih, na katerih bi zarast lahko neposredno ovirala izvajanje del, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Manipulativne površine za gradbene stroje, skladišča materiala in nevarnih snovi ter viški zemeljskih izkopov se uredijo zunaj območja vrednejših habitatnih tipov. Gradbeni odpadki se ne odlagajo v naravno okolje.
(3) Relief in zasaditev se na območjih vkopov in nasipov oblikujeta tako, da so ureditve čim bolj vpete v naravno okolje. Zasaditve in utrjevanje tal ter odprava poškodb vegetacije se izvedejo takoj po končanih delih. Po končani gradnji se vse prizadete površine renaturirajo, tako da se na njih omogoči čimprejšnje zaraščanje z avtohtonimi vrstami rastlin, ki se po končani gradnji redno vzdržujejo. Zasaditve se na gozdnih območjih in ob vodotokih izvajajo z uporabo vrst, ki ustrezajo lokalnim gozdnim združbam in sestavi obvodne zarasti.
(4) Kjer se ureditve, načrtovane s tem odlokom, približajo vodnim površinam reke Bregane in pritokov, se vsa dela izvedejo tako, da čim manj ogrožajo vegetacijo, ribje vrste in druge organizme, ter tako, da ni moteno ribolovno upravljanje. Prečenje pritokov reke Bregane se izvede na način, da bodo uporabni tudi kot podhodi za manjše živali (npr. betonski škatlasti prepust). Zveznost toka reke in njenih pritokov se ne prekinja. Med gradnjo se prepreči nastanek razmer neprekinjene kalnosti.
(5) Vsaj 7 dni pred začetkom izvajanja del na vodotokih je treba obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o začetku gradnje.
(6) V primeru odkritja jame med gradnjo ceste se najdba prijavi pristojnemu ministrstvu, hkrati se zaščiti pred uničenjem, poškodbo ali krajo. V primeru odkritja potencialne naravne vrednote investitor oziroma izvajalec o najdbi čim prej obvesti tudi pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
(7) Čas izvajanja posegov in opravljanje dejavnosti naj se prilagodi življenjskemu ciklu živali in rastlin, tako da se dela ne izvajajo od 1. aprila do 1. avgusta, ko se ne moti razmnoževalnih aktivnosti, vzreje mladičev in se rastlinam omogoči semenenje, naravno zasajanje in druge oblike razmnoževanja.
(8) Za zagotavljanje varstva narave se smiselno uporabljajo tudi določila 24., 25., 26. in 31. člena tega odloka, ki urejajo varovanje kmetijskih zemljišč in tal, gozdnih zemljišč, varstvo voda in organizacijo gradbišča.

(1) Zagotovi se najmanjši možni obseg poseganja na kmetijske površine, tako da bo kmetijska dejavnost motena v najmanjšem možnem obsegu.
(2) Med gradnjo in po njej se zagotovi neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč.
(3) Na območju načrtovanih posegov se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi, tako da bo obseg uničenja in poškodb tal čim manjši, da se preprečijo onesnaženja z gorivi, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Gradbena dela na kmetijskih zemljiščih se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih lahko najmanjše (pred setvijo, po spravilu). Med gradnjo razgaljene površine se zatravijo in protierozijsko zaščitijo, preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih in upoštevajo drugi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodb sosednjih zemljišč.
(4) Ves rodovitni del tal, ki se odstrani na območju načrtovanih posegov, se nameni za rekultivacije, predvsem pa za ponovno vgradnjo v kmetijske površine in za izboljšavo manj kakovostnih kmetijskih zemljišč v okolici načrtovanih ureditev. Skladiščenje viškov rodovitnega dela tal se ne izvaja na kmetijskih zemljiščih z dobrim pridelovalnim potencialom. Zagotovita se ločeno odstranjevanje in odlaganje rodovitnih in nerodovitnih slojev tal. Rodovitni del tal se odstrani in skladišči tako, da se ohranita njegova plodnost in količina. Tako skladiščenje ne sme presegati višine 1,5 m, tla se skladiščijo najmanjši možni čas.
(5) V zemeljske nasipe se ne vgrajujejo materiali, iz katerih bi se lahko izprale ali izlužile snovi, ki bi onesnažile tla, geosfero in posledično podzemno vodo.
(6) Za zagotavljanje varstva tal se smiselno uporabljajo tudi določila 26. člena tega odloka, ki ureja varstvo voda.

(1) Poseg v gozd se izvede tako, da bo povzročena le minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Obseg gradbišča se omeji na širino cestnega telesa, tako da se ob gradnji odstrani in poškoduje čim manj obstoječe vegetacije (gozdni rob, posamezna drevesa). Poseki drevja se izvajajo zunaj vegetacijske sezone.
(2) Prekinjene gozdne komunikacije se primerno povežejo, tako da se povrne dostopnost gozdov, kot je bila zagotovljena pred posegom. Ohranijo se vsi priključki obstoječih gozdnih vlak in poti na cesto tako, da bo omogočeno začasno skladiščenje lesa in kasnejši odvoz. Po izvedbi posega in med gradnjo se omogočita gospodarjenje z gozdom in dostop do gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot pred posegom. Novi gozdni robovi se oblikujejo plastovito, z uporabo vseh vegetacijskih slojev in razgibano v vzdolžni smeri.
(3) Odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, in odpadki se ne odlagajo v gozd.
(4) Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na gozdnem drevju, gozdnih cestah in poteh ter vlakah in začasnih gradbenih površinah, iz gozda pa odstrani ves neporabljen material.
(5) Pred posekom brežine se skupaj z zavodom, krajevno pristojnim za gozdove, določi površina za posek in evidentira lesna masa.

(1) Zaradi izvajanja ureditev, načrtovanih s tem odlokom, se vodni režim, vključno z režimom odtoka visokih voda, ne sme poslabšati. Prav tako ne sme biti ogrožena stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč ter onemogočena obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(2) Zaradi ureditvenih posegov se pretok vode in njegova dinamika, kakovost vode, raznovrstnost habitatov in biološka raznovrstnost ne smejo bistveno spremeniti.
(3) Na severnem delu območja OPPN, na katerem trasa obstoječe ceste, ki se rekonstruira, poteka po priobalnem zemljišču Bregane, se izvedejo ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se ne poslabša stabilnost brežine vodotoka in da bo preprečeno drsenje in plazenje zemljine in gradbenega materiala po brežini in v reko.
(4) Brežine vkopov in nasipov ter druge površine, na katerih bodo tla zaradi gradnje uničena ali poškodovana, se utrdijo in protierozijsko zaščitijo.
(5) Med gradnjo se preprečijo kakršnakoli onesnaženja vodotokov in neposredni posegi v struge vodotokov z materialom, ki vsebuje nevarne spojine, prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo ter do spiranja zemljine, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodo. Pranje gradbenih strojev z vodo iz vodotokov ni dopustno.
(6) Za zagotavljanje varstva voda se smiselno uporabljajo tudi določila 13. in 14. člena tega odloka, ki urejata vodne ureditve ter ravnanje z viški zemeljskih izkopov.
(7) Ob začetku izvajanja gradbenih del se o tem obvesti izvajalec javne službe urejanja voda.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN ne sme poslabšati. Pri izvedbi elektroenergetskih objektov in naprav se upoštevajo zadostni odmiki objektov od vodnikov.
(2) Med gradnjo in ostalimi ureditvami je prepovedano kuriti v gozdu ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.

Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upoštevata projektni pospešek tal 0.250 g in uvrščenost območja v 8. stopnjo seizmične intenzitete po evropski makroseizmični lestvici.

(1) V času gradnje se preprečuje prašenje z odkritih delov trase in gradbišč, zagotovi se redno vlaženje odkritih delov cestišča ob suhem in vetrovnem vremenu. Preprečujeta se nekontroliran raznos materialov z gradbišča in prašenje z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišč. Pri transportu po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo, zagotovi se čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine.
(2) Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.

Etape gradnje ceste in druge funkcionalno sklenjene celote se lahko gradijo ločeno ali sočasno.

(1) Zagotovi se čim večja izravnava zemeljskega oziroma gradbenega materiala znotraj območja OPPN. Vgradni izkopani material se v čim večji meri uporabi za gradnjo nasipov in za druge ureditve na območju OPPN.
(2) Čas izvajanja gradbenih del:
– sečnja drevja se opravi izven vegetacijske sezone;
– pri izvajanju gradbenih del se uporabljajo stroji, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Bolj hrupna dela se ne izvajajo v času gnezdenja ptic, to je od začetka aprila do konca junija;
– posek vegetacije na celotni trasi naj se ne izvaja v času gnezdenja ptic – od začetka aprila do konca junija.
(3) Smiselno se uporabljajo tudi določila 14. člena tega odloka, ki določa ravnanje z viški zemeljskih izkopov.

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojno ministrstvo oziroma inšpektorat.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Brežice.

(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.

Z dnem uveljavitve tega odloka se za območje iz 4. člena tega OPPN šteje, da preneha veljati Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (Uradni list RS, št. 103/06 – UPB PUP-1).

OPPN Zelena meja se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled v času uradnih ur na sedežu Občine Brežice in sedežu Upravne enote Brežice.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.