Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. maja 2013.

V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12) se za tretjim odstavkom 17. člena doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.«.

Za tretjim odstavkom 18. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko predlagatelj finančnega načrta, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.«.

Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 17. in 18. člena tega zakona med:
1. podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 30 % podprograma v sprejetem proračunu;
2. glavnimi programi posameznega ali različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 20 % glavnega programa v sprejetem proračunu;
3. politikami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posamezne politike ne sme presegati 10 % politike v sprejetem proračunu.«.
V drugem odstavku se 10. točka spremeni tako, da se glasi:
»10. med, na in s plačnih kontov neposrednih uporabnikov proračuna;«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe iz prejšnjega odstavka samo na način, kot je določen v prejšnjem odstavku.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so predplačila dovoljena:
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2. za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova;
3. do višine 30 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik oseba javnega prava ter ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu;
4. za plačilo:
– pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (npr. šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če v nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
– pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
– akontacij stroškov za službena potovanja;
– varščine na javni dražbi;
5. če tako določa donator.
(2) Pri predplačilih iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če EK zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če EK izstavi zahtevek za vračilo.
(3) Če prejemnik sredstev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
(4) Ne glede na 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena predplačila nad 100.000 eurov ni dovoljeno dogovoriti brez soglasja ministra, pristojnega za finance.
(5) Določbi 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov.«.

Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Neposredni in posredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih na delovna mesta tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja obveznosti do zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne pogodbe, ne ustvarjajo primanjkljajev sredstev za stroške dela, to je na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.«.

V prvem odstavku 48. člena se na koncu besedila pred piko doda besedilo »ali kadar ta zakon določa drugače«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V primeru spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna mora predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine posrednemu proračunskemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj finančni načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti skladno z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki državnega proračuna in tisti posredni uporabniki občinskih proračunov, ki se v pretežnem delu financirajo iz proračuna države, posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.«.
Za novim šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj občina, najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki, ki se pretežno financirajo iz proračunov občin, posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje občinski upravi najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.«.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna države, lahko v svojem finančnem načrtu med letom prerazporejajo sredstva na plačne konte iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve do višine 2 % obsega sredstev za stroške dela v sprejetem finančnem načrtu.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane deseti odstavek.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane enajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(11) Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim vlada, pristojno ministrstvo ali občinska uprava v 30 dneh po prejemu finančnega načrta v soglasje, soglasje zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, se po poteku 30 dnevnega roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 % realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.«.

Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi:

(1) Ne glede na prvi odstavek 48. člena tega zakona predlagatelji finančnih načrtov proračuna države lahko prekoračijo obseg sredstev stroškov dela, določen v sprejetem finančnem načrtu, tudi za obseg namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po uveljavitvi proračuna države.
(2) Ne glede na deveti odstavek 48. člena tega zakona uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna države, v svojem finančnem načrtu med letom lahko prerazporedijo sredstva na plačne konte v obsegu namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po potrditvi njihovega finančnega načrta.«.

50. člen se črta.

Prvi odstavek 55. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Mesečni prispevek se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini:
1. za zasebno rabo:
a) zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani družine, 12,75 eura;
b) če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 3,77 eura;
c) prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;
2. za javno rabo:
a) pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 36,13 eura, v primeru večjega števila takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30 %;
b) če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, nima pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša pavšalni mesečni prispevek 13,54 eura;
c) hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih 10 televizijskih sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 54,19 eura, za vsak nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 2,69 eura. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60 % zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50 % mesečnega zneska prispevka za te mesece.«.

Za 60. členom se doda nov 60.a člen, ki se glasi:

(1) Ne glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) se, od vključno 1. julija 2013 dalje, davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove po ZDDV-1.
(2) Ne glede na drugi odstavek 41. člena ZDDV-1 se, od vključno 1. julija 2013 dalje, DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove po ZDDV-1.
(3) Za opravljen del dobave blaga ali storitev, katerih del je opravljen pred 1. julijem 2013, preostali del pa po tem datumu, davčni zavezanec obračuna DDV za celotno dobavo blaga ali storitev po stopnjah DDV, določenih s tem zakonom. Ne glede na prejšnji stavek pa davčni zavezanec lahko na dan 30. junija 2013 od delnih dobav blaga ali storitev, opravljenih pred 1. julijem 2013, obračuna DDV po stopnjah, ki veljata pred 1. julijem 2013, če je račun za že opravljene dobave izdan najkasneje do 20. julija 2013.
(4) Davčni zavezanec, ki pred 1. julijem 2013 prejme celotno plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti opravljena po tem datumu, obračuna DDV po stopnjah, ki veljata pred 1. julijem 2013.
(5) Davčni zavezanec, ki pred 1. julijem 2013 prejme delno plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti opravljena po tem datumu, od zneska prejetega predplačila obračuna DDV po stopnjah, ki veljata pred 1. julijem 2013, od preostalega zneska za plačilo pa po stopnjah, ki veljata od 1. julija 2013 dalje.
(6) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi v zvezi z zneski izvršenih predplačil za dobave blaga ali storitev, od katerih so DDV dolžni obračunati prejemniki kot plačniki DDV.«.

Za 62. členom se dodajo novi 62.a, 62.b, 62.c, 62.č in 62.d člen, ki se glasijo:

(1) Funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pripada nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 % osnove. Osnova za izračun nadomestila je izplačana plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(2) Nadomestilo plače v višini iz prejšnjega odstavka pripada tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan uveljavitve tega zakona, določena drugače.

(1) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 50. in nižje plačne razrede, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 59/11, 6/12, 40/12 in 22/13; v nadaljnjem besedilu: Kolektivna pogodba za javni sektor) in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2014 izplača regres za letni dopust, upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.
(2) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa uvrščeni:
– do vključno 15. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 692 eurov;
– od 16. do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 484,40 eurov;
– od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 346 eurov;
– od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 100 eurov.
(3) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2014 ne izplača regres za letni dopust.
(4) Regres za letni dopust se javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za mesec maj 2014.
(5) Plačni razred za določitev višine regresa javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem iz tega člena je plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oziroma funkcionar na zadnji dan v mesecu pred mesecem izplačila regresa. Če javni uslužbenec oziroma funkcionar na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni razred, v skladu s katerim je javni uslužbenec oziroma funkcionar prejel plačo za mesec pred mesecem izplačila regresa.

(1) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki jim je bil regres za letni dopust za leto 2012 izplačan v skladu s prvim in drugim odstavkom 176. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12), se pri plači za mesec maj 2013 izplača razlika med že izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 in regresom v višini 692 eurov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izplačila plače za mesec april 2012 oziroma od dne pridobitve pravice do regresa za letni dopust za leto 2012 do dne izplačila te razlike ter zakonske zamudne obresti v zvezi z že izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 za čas od dne izplačila plače za mesec april 2012 oziroma od dne pridobitve pravice do regresa za letni dopust za leto 2012 do dne izplačila tega regresa.
(2) Zamudne obresti iz prejšnjega odstavka se obračunajo od neto dohodkov iz prejšnjega odstavka.
(3) Zamudne obresti iz prvega odstavka tega člena so oproščene plačila dohodnine.
(4) Pri odmeri dohodnine na letni ravni se pri dohodku iz delovnega razmerja v višini razlike med že izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 in regresom v višini 692 eurov, kot je določen v prvem odstavku tega člena, upošteva povprečenje v skladu s prvim odstavkom 120. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12 in 94/12).

(1) Ne glede na 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a in 40/12 – ZUJF) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne glede na določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2014, v letu 2014 ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv.
(2) Leto 2014 se ne šteje v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2014 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.

(1) Ne glede na prvi odstavek 163. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US; v nadaljnjem besedilu ZUJF), 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a in 40/12 – ZUJF) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2012 napredovali v višji plačni razred in niso pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. aprilom 2014.
(2) Ne glede na drugi odstavek 163. člena ZUJF javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. aprilom 2014.«.

Za 63. členom se doda nov 63.a člen, ki se glasi:

Ne glede na 245. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13) je lahko v letih 2013 in 2014 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, nižji od 240 eurov.«.

64. člen se spremeni tako, da se glasi:

Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:
– pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka 48. člena tega zakona;
– ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma županu v 30 dneh po poteku roka iz šestega odstavka 48. člena tega zakona;
– ravna v nasprotju s 47. členom tega zakona in ustvari primanjkljaj na plačnih kontih;
– prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
– ne pripravi sanacijskega načrta v skladu z drugim odstavkom 51. člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vlada oziroma župan, po postopku za razrešitev iz krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:
– pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 48. člena tega zakona;
– ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma županu v 30 dneh po poteku roka iz šestega odstavka 48. člena tega zakona;
– prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
– je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki, razen če je presežek odhodkov nad prihodki nastal zaradi okoliščin, na katere odgovorna oseba posrednega uporabnika ne more vplivati.«.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– 198. in 248. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12 in 25/13 – odl. US), in
– Uredba o določitvi osnove in višine nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (Uradni list RS, št. 97/03).

(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon. Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo dosedanji predpisi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 62.d člen zakona začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.