Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12), 40. člena Zakona o varstvu okolja, ZVO-1B (Uradni list RS, št. 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 97/12) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 in 40/12) ter 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/13 – UPB1) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 23. redni seji dne 16. 5. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni del nekdanje vojašnice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr. 103/05 in 17/06, 64/07 Odl. US: U-I-116/05-21, popr. 28/10) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za vzhodni del nekdanje vojašnice (v nadaljnjem besedilu: OPPN vojašnica – vzhod).
(2) OPPN vojašnica – vzhod je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., Novi trg 9, 6230 Postojna, pod št. projekta U 07/2010.
2. člen
(vsebina in sestava načrta)
(1) OPPN vojašnica – vzhod vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge.
(2) OPPN vojašnica – vzhod besedilo odloka določa:
1. splošno,
2. opis prostorskih ureditev,
3. ureditveno območje OPPN,
4. umestitev načrtovanih ureditev v prostor:
– vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– vrste gradenj, vrste objektov, vrste dejavnosti,
5. rešitve načrtovanih objektov in površin,
– postavitev objektov in zunanje ureditve,
6. zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na prometno javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
7. pogoje priključevanja na komunalno, energetsko in drugo infrastrukturo,
8. rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,
9. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
10. začasno namembnost zemljišč,
11. etapnost izvajanja,
12. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
13. obveznosti investitorjev,
14. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,
15. končne določbe.
(3) Grafični del:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskega plana občine,
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
3. Prikaz vplivov in povezav na sosednja območja,
4. Prikaz enot urejanja,
5.a Prikaz rušitev,
5.b Ureditvena situacija,
5.c Zazidalna situacija,
5.d Prikaz ureditve parkirišč pri etapni gradnji – nivo terena,
5.e Prikaz ureditve parkirišč pri etapni gradnji – nivo kleti,
6. Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
7. Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
8. Ureditev I. etape gradnje,
9. Načrt parcelacije.
(4) Obvezne priloge:
– Izvleček iz Prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Škofja Loka,
– Geodetski posnetek obstoječega stanja,
– Prikaz stanja prostora,
– Strokovne podlage,
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN-ja,
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
3. člen
(1) Območje obdelave obsega predel nekdanje vojašnice, ki je vpeto v razširjeno mestno jedro s stanovanjskim zaledjem. Nekdanja vojašnica leži ob mestni cesti (Partizanski cesti), kjer je na južni strani že zgrajena gostejša stanovanjska soseska. Na zahodni strani je predvidena izgradnja večstanovanjske soseske, doma starejših občanov in mestnega parka. Na severni in severozahodni strani je redkejša individualna stanovanjska gradnja. Na vzhodni in severovzhodni strani območje meji na zeleni pas mesta, s poudarjenim Kamnitnikom.
Obstoječi objekti so, razen objekta sodišča, slabo vzdrževani in njihova uporaba služi priložnostnim uporabnikom, brez celovitega konteksta.
(2) Izhodišča prostorskih ureditev OPPN vojašnica – vzhod so:
– celovit in racionalen pristop notranjega razvoja, povezava med obstoječo gradnjo z novimi grajenimi strukturami in ureditvami,
– učinkovito razvrščanje dejavnosti kot širitev mestnega središča z navezavo na obstoječe strukture,
– izboljšanje prometne infrastrukture, zlasti mirujočega prometa,
– ureditev javnih površin in dostopov,
– oblikovanje javnih in zelenih površin,
– racionalna infrastrukturna opremljenost, z navezavo na obstoječa omrežja.
(3) Celovit pristop notranjega razvoja
Obstoječa pozidava je zasnovana pretežno karejsko, z navezavo na obstoječo Partizansko cesto in osrednjo zeleno os, s peš povezavami, od starega mestnega jedra do območja Kamnitnika. Načrtovanje notranjega razvoja je usmerjeno v rušitev dotrajanih objektov in racionalno novo gradnjo v enotnem kontekstu, ki ohranja osrednji odprt prostor kot notranji (karejski) park, preko katerega potekajo notranje komunikacije.
(4) Učinkovito razvrščanje dejavnosti
Centralni del Škofje Loke v razvoju prerašča obstoječe okvire in kapacitete družbene infrastrukture. Na severnem robu obravnavanega območja se nahajajo dotrajani objekti nekdanje vojašnice, z večjimi odprtimi manipulacijskimi prostori in zelenicami.
Izhodišče načrtovanih gradenj in ureditev je:
– zgraditi nov vrtec z možnostjo širitve,
– nove gradnje, predvsem kulturnih, izobraževalnih, zdravstvenih in poslovnih programov ter javnih služb (družbeni programi),
– ureditve mestnih parkovnih zelenih površin,
– odpiranje prostora z boljšo dostopnostjo in zagotavljanje ustreznih prometnih površin,
– prepletanje in dopolnjevanje centralnih funkcij s povezovanjem na obstoječo pozidavo z možnostjo prenove in razvoja obstoječega robnega stavbnega fonda.
(5) Prometna dostopnost
Obravnavano območje je dobro dostopno s Partizanske ceste, za katero je predvidena rekonstrukcija. Kare s predvideno gradnjo ohranja kot največjo kvaliteto prostora notranje zelene površine. Znotraj obravnavanega območja se zmanjša motorni promet na način, da se ob prestavljenem cestnem priključku uredi parkirišče za potrebe mestnega parka in uvoz v kletne garaže. Na osrednje parkovno urejene površine se naveže peš, dostavni in intervencijski promet.
(6) Ureditve javnih površin in dostopov
Zunanje ureditve in javne površine sledijo navezavi na obstoječ prometni skelet in predvsem funkciji posameznih sklopov. Izhodišča zunanjih ureditev sledijo:
– poudarek javnih dostopov z vstopnimi ploščadmi posameznega programskega sklopa,
– prostorske in zelene ločnice med posameznimi programskimi sklopi.
(7) Racionalna komunalna in energetska infrastrukturna opremljenost
Predvideni posegi, gradnja in ureditev po tem OPPN-ju deloma posegajo v območje obstoječe infrastrukture. Ob posegih v prometne površine se sočasno izvede tudi rekonstrukcija obstoječih ali izgradnja novih vodov javne gospodarske infrastrukture. Primarni in sekundarni vodi naj potekajo po osrednjih komunikacijah območja, s krajšimi priključnimi odseki do porabnikov.
III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje OPPN vojašnica – vzhod obsega enoto urejanja veljavnega prostorskega plana, in sicer planske celote SKL – MS 03.
(2) Opis meje urejanja prostora, ki se ureja s tem OPPN-jem:
Meja območja OPPN poteka v k.o. Škofja Loka, od točke IZT po severni meji parcele št. 82/40 (ID znak 2035-82/40-0), vzhodni meji parc. št. 82/39 (ID znak 2035-82/39-0) in 82/38 (ID znak 2035-82/38-0) do parcele št. 1033 (ID znak 2035-1033/0-0) (Partizanska cesta). Od tu meja poteka proti zahodu po osi Partizanske ceste parc. št. 1033 (ID znak 2035-1033/0-0) in se v podaljšku zahodne meje parc. št. 82/41 (ID znak 2035-82/41-0), nadaljuje po tej zahodni meji in zaključi v točki IZT.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije v Gauss-Kruegerjevem sistemu.
(3) Območje urejanja zajema zemljišča parc. št. 82/37 (ID znak 2035-82/37-0), 82/38 (ID znak 2035-82/38-0), 82/39 (ID znak 2035-82/39-0), 82/40 (ID znak 2035-82/40-0), 82/41 (ID znak 2035-82/41-0), *323/3 (ID znak 2035-323/3-1), *323/4 (ID znak 2035-323/4-1), 1033 – del (ID znak 2035-1033/0-0), vse k.o. Škofja Loka. V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
(4) Velikost območja:
Površina urejanja meri cca 4,54 ha.
(5) Enote urejanja:
Za potrebe podrobnega načrtovanja v smislu prepletanja namenskih rab se območje z oznako SKL-MS 03 deli na urejevalne enote:
+-------+------------------+------------------------------------+
|CDO |Vrtec |Novogradnja vrtca s spremljajočim |
| | |programom. |
| | |Ureditev zelenih površin za potrebe |
| | |vrtca ter dodatnih zunanjih |
| | |igralnih površin v notranjem parku. |
+-------+------------------+------------------------------------+
|CDK |Družbeni center |Območje centralnih dejavnosti kot |
| | |mladinski center z mladinskim |
| | |hotelom in prostori društev, |
| | |nevladnih organizacij ter |
| | |spremljajočim programom. |
+-------+------------------+------------------------------------+
|CDJ |Objekt centralnih |Obstoječi objekt javne uprave: |
| |dejavnosti |sodišče, center socialnega dela, |
| | |zgodovinski arhiv, predvidena |
| | |ureditev knjižnice. |
+-------+------------------+------------------------------------+
|CD |Upravno poslovni |Novogradnja upravno poslovnega |
| |center |centra. |
+-------+------------------+------------------------------------+
|CDI |Kongresno |Novogradnja kongresno |
| |izobraževalni |izobraževalnega centra. |
| |center | |
+-------+------------------+------------------------------------+
|ZP-1 |Javni mestni park |Javni park kot povezovalni člen med |
| |– zahod |vzhodnim in zahodnim delom nekdanje |
| | |vojašnice ob Partizanski cesti. |
+-------+------------------+------------------------------------+
|ZP-2 |Notranji park |Notranja parkovno urejena zelenica. |
| |območja | |
+-------+------------------+------------------------------------+
|PC |Skupne prometne |Partizanska cesta in glavna dovozna |
| |površine |cesta z novim križiščem in |
| | |parkirišči. |
+-------+------------------+------------------------------------+
Urejevalne enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 04 »Prikaz enot urejanja«.
5. člen
(namenska raba)
Skladno z organizacijo prostora nekdanje vojašnice se v obravnavano območje umestijo objekti z javnim in kulturnim programom.
Znotraj posamezne urejevalne enote je določena namenska raba, kateri sledijo pogoji za posege v prostor.
(1) Vrtec – CDO območje centralnih dejavnosti za vzgojo in primarno izobraževanje.
Gradnja novega vrtca z vsemi zunanjimi in manipulativnimi površinami. Potrebne zunanje površine so oblikovno primerno urejene tudi v območju notranjega parka.
(2) Družbeni center – CDK območje centralnih dejavnosti za kulturo:
Nova gradnja za namen večnamenskega centra, v katerem so predvideni mladinski center, mladinski hotel, večnamenska dvorana, dodatne dvorane, restavracija, prostori društev in nevladnih organizacij.
(3) Objekt centralnih dejavnosti – CDJ območje centralnih dejavnosti javne uprave:
– v obstoječih gabaritih so urejeni prostori sodišča, centra za socialno delo, zgodovinski arhiv,
– možno je urediti javno knjižnico ter druge upravne funkcije,
– nov pritlični aneks kot dopolnitev dejavnosti.
(4) Upravno poslovni center – CD območje centralnih dejavnosti:
– gradnja upravno-poslovnega centra s spremljajočim programom skladno s predvidenimi dejavnostmi obravnavanega območja.
(5) Kongresno izobraževalni center – CDI območje centralnih dejavnosti za potrebe izobraževanja:
– nova gradnja večnamenskega centra s primarno kongresno izobraževalnim programom in spremljajočimi dejavnostmi in komplementarnim programom.
(6) Javni mestni park – zahod – ZP-1 območje zelenih parkovnih površin:
– ureditev mestnega parka kot podaljška zelene osi in peš povezave od starega mestnega jedra do zelenega zaledja – Kamnitnik.
(7) Notranji park območja – ZP-2 območje zelenih parkovnih površin:
– prenova parka bivše vojašnice kot osrednje zelene površine z ohranjanjem obstoječe zasnove in kvalitetnih elementov obstoječe ureditve.
(8) Skupne prometne površina – PC območje prometnih površin za napajanje območja:
– rekonstrukcija obstoječe Partizanske ceste z izvedbo novega križišča,
– novogradnja glavne dovozne ceste s parkirišči.
6. člen
Na celotnem območju ni dovoljena proizvodna dejavnost in servisne dejavnosti, ki območje obremenjujejo z negativnimi vplivi na okolje v območju centralnih dejavnosti ali imajo za svoje delovanje večja odprta skladišča ali na zunanjih površinah (dvoriščih) zbirajo nevarne odpadke. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive za mestno okolje.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
7. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN vojašnica – vzhod se navezuje na ostale dele naselja, predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnem napajanju. S preureditvami cestnih in infrastrukturnih priključkov so vplivi na sosednja območja minimalni.
(2) Neposredno pa so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
– na zahodnem delu območja se uredi mestni park, ki se navezuje na sosednje območje, ki se ureja z OPPN za zahodni del vojašnice kot nova skupna zelena parkovna ureditev,
– ureditev novega uvoza na obravnavano območje iz Partizanske ceste,
– ureditev peš povezave iz Šolske ulice v mestni park.
8. člen
(vrste gradenj)
Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so:
– odstranitev objektov ali dela objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcija objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih in zunanjih površin, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov ter naprav,
– ureditev zunanjih in zelenih površin,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
9. člen
(vrste objektov)
Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka so:
Stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo,
– muzeji in knjižnice,
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– stavbe za zdravstvo.
Gostinske stavbe:
– hotelske stavbe in podobne gostinske stavbe,
– gostilne in restavracije kot dopolnitev dejavnostim na območju,
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.
Upravne in pisarniške stavbe:
– stavbe javne uprave,
– stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– druge upravne in pisarniške stavbe.
Trgovske in druge stavbe storitvene dejavnosti kot dopolnitev dejavnostim na območju.
Stanovanjske stavbe za posebne namene:
– študentski, dijaški domovi.
Garažne stavbe.
Gradbeno inženirski objekti:
– infrastrukturna omrežja, objekti in naprave,
– športna igrišča.
Energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami.
Nezahtevni objekti:
– ute ali senčnice,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– objekti namenjeni turistični sezonski ponudbi,
– utrjene pešpoti do širine 2,50 m,
– ograje do višine 2,20 m,
– škarpe in podporni zidovi do višine 1,50 m,
– pločnik in kolesarka steza,
– postajališče,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja
– spominska obeležja.
Enostavni objekti:
– nadstreški,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti,
– urbana oprema,
– varovalne in protihrupne ograje,
– spominska obeležja.
10. člen
(vrste dejavnosti)
Vrste dopustnih dejavnosti:
(1) Na območju OPPN morajo biti dejavnosti skladne s podrobnimi namenskimi rabami urejevalnih enot, kot so podane v 5. členu tega odloka.
(2) Druge dejavnosti so pogojno dovoljene znotraj posameznih objektov, kjer je pretežna (cca 70 %) raba skladna s 5. členom tega odloka. Druga dejavnost mora biti skladna z osnovno namensko rabo objekta in območja.
(3) Na območju niso dovoljene enostanovanjske in večstanovanjske stavbe, industrijske stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe, zapori, vojašnice, gasilski domovi, bencinski servisi.
V. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN
11. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CDO |VRTEC |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo, |
| |12640 Stavbe za zdravstvo, |
| |24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za |
| |šport, rekreacijo in prosti čas: |
| |– otroška in druga javna igrišča, |
| |– javni vrtovi, parki, trgi, |
| |21110 Parkirišča. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|VRTEC |
| |– rušitev obstoječega objekta in odstranitev |
| |pomožnih objektov, |
| |– novogradnja vrtca s spremljajočim |
| |programom, |
| |– objekt vrtca sestavlja več lamel po |
| |posameznih programskih sklopih, |
| |– ureditev igralnih in zelenih površin, |
| |– izgradnja parkirišča in gospodarski plato, |
| |– odprte nadstrešnice, ki morajo biti |
| |arhitekturno usklajene z ostalimi deli |
| |objekta znotraj območja, |
| |– objekt ali deli objekta ter dopolnilna |
| |gradnja lahko sega do meje potencialnega |
| |območja zazidljivosti, |
| |– izhodiščne tlorisne dimenzije: |
| |max. 109,05 x 16,65 m. |
| |Za potrebe vrtca je možna izgradnja objekta |
| |po fazah. Posamezna faza naj bo funkcionalno |
| |zaključena, oziroma se povezuje z že |
| |zgrajeno fazo. |
| |NOTRANJI PARK OBMOČJA – igrišče vrtca: |
| |Potrebne zunanje površine se uredijo tudi na |
| |območju notranjega parka na delu, ki je |
| |označen v grafičnih prilogah. |
| |– Rušitev obstoječih objektov in ureditev v |
| |smislu kultiviranja zametka obstoječega |
| |parka. |
| |– Zasaditev se oblikuje kot tradicionalni |
| |javni park, ki se navezuje na obstoječo |
| |geometrijo parka. |
| |– Pri izvedbi se ohrani vitalna višja |
| |zasaditev ob komunikacijah ali se jo |
| |nadomesti z novo. |
| |– Ob osrednji aleji se uredi obojestranski |
| |drevored. |
| |– V posameznih delih se kot poudarek ali |
| |prostorska ločnica lahko ureditev izvede z |
| |nadvišanjem raščenega terena. |
| |Za potrebe vrtca se na načrtovanem delu |
| |parka predvidijo dostopi in postavijo igrala |
| |ter ostala oprema. Igralne zunanje površine |
| |se ogradijo. S tem se loči zelenica za |
| |potrebe vrtca od ostalega dela notranjega |
| |parka. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– max. višinski gabarit objekta obsega klet, |
| |pritličje in dve nadstropji, s tem, da je |
| |lahko izvedena samo delna podkletitev in |
| |delna nadzidava pritličnega dela: K + P + |
| |2N; |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– oblikovanje strehe sledi tlorisni in |
| |funkcionalni zasnovi, |
| |– streha je lahko sestavljena iz pohodnih |
| |površin in strešin v naklonu ali z zelenimi |
| |strehami, |
| |– ravna streha je lahko izvedena kot zelena |
| |streha z naklonom 2°–25° ali nepohodna |
| |streha z naklonom 2°–10°, |
| |– možna je izvedba nizke enokapne strehe |
| |naklona do 25°, kjer se načrtuje vgrajevanje |
| |fotovoltaike v strešino. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |VRTEC |
|barve |Prednost naj imajo naravne barve, ki lahko z |
| |intenzivnostjo ustvarjajo mestne in |
| |oblikovne poudarke. Dovoljene so živahne, |
| |igrive barve. |
| |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
| |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. Barvna kompozicija mora biti |
| |izbrana v spektru, ki je kompatibilen z |
| |objekti v okolici. |
| |NOTRANJI PARK |
| |Zasaditev se prilagodi obstoječi kvalitetni |
| |vegetaciji in se oblikovno dopolni. |
| |Urbana oprema in igrala bodo izdelana iz |
| |naravnih materialov in take oblike, da jih |
| |je lahko vzdrževati. Materiali morajo biti |
| |trajni. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni in |VRTEC |
|nezahtevnimi |Dopustni so vsi enostavni in nezahtevni |
|objekti |objekti za potrebe vrtca: |
| |– senčnice, pešpoti, varovalne ograje, |
| |škarpe in podporni zidovi, |
| |– nezahtevni pomožni infrastrukturni |
| |objekti, |
| |– enostavni pomožni infrastrukturni objekti. |
| |V delu notranjega parka se zagotovijo |
| |manjkajoče zunanje površine vrtca. |
| |Dopustni so samo začasni objekti za potrebe |
| |vrtca: |
| |– oder z nadstreškom, |
| |– pokrit prireditveni prostor, |
| |– urbana oprema in igrala. |
| |Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti. |
| |Enostavni pomožni infrastrukturni objekti. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |VRTEC |
|parcele namenjene|Pozidanost gradbene parcele je določena z |
|gradnji |mejo potencialnega območja zazidljivosti v |
| |grafičnih podlagah, z upoštevanjem vseh |
| |ostalih omejitev znotraj urejevalne enote |
| |(odmiki od posestnih mej, obvezna ozelenitev |
| |območja, parkiranje, manipulativne površine |
| |idr.). |
| |Del notranjega parka: |
| |– Objekti, ki uzurpirajo prostor (stavbišča) |
| |niso dovoljeni. |
+-----------------+---------------------------------------------+
12. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CDK |DRUŽBENI CENTER: |
| |Območje centralnih dejavnosti kot mladinski |
| |center z mladinskim hotelom in prostori |
| |društev, nevladnih organizacij ter |
| |spremljajočim programom, večnamensko dvorano |
| |in lastno kletno garažo. |
| |12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: |
| |večnamenska dvorana in dodatne dvorane za |
| |družbene prireditve in plesne dvorane, |
| |1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene, |
| |1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe, |
| |1220 Poslovne in upravne stavbe – prostori |
| |društev, pisarne, |
| |121 Gostinske stavbe, |
| |12620 Muzeji in knjižnice, |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo, |
| |12420 Garažne stavbe, |
| |12301 Trgovinice skupaj do 15 % koristne |
| |tlorisne površine pritličja, |
| |12520 Skladišča – samo pokrite skladiščne |
| |površine. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |DRUŽBENI CENTER |
|gabariti |– rušitev obstoječega objekta in odstranitev |
| |pomožnih objektov, |
| |– novogradnja družbenega centra, |
| |– objekt leži na vzhodnem delu območja ob |
| |vznožju Kamnitnika, |
| |– izhodiščni sestavljeni tlorisni gabarit: |
| |max. skupna dim. 101,20, deloma do skupne |
| |širine 36,00 m, |
| |posamezne lamele: |
| |L1 max. dim. 33,00 X 18,00 m, |
| |L2 max. dim. 32,70 X 26,80 m, |
| |L3 max. dim. 35,50 X 36,00 m. |
| |– nadstreški pri vhodih v objekt lahko segajo|
| |iz osnovnega tlorisa, |
| |– objekt ali deli objekta lahko segajo do |
| |meje potencialnega območja zazidljivosti, z |
| |upoštevanjem faktorja pozidanosti gradbene |
| |parcele, |
| |– možna je fazna izgradnja objekta. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– maksimalni višinski gabarit 2K + P+ 3N, |
| |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine in zahtevanih odmikov – (do|
| |meje potencialnega območja zazidljivosti). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– Oblikovanje strehe sledi tlorisni in |
| |funkcionalni zasnovi. |
| |– Streha je lahko sestavljena. |
| |– Ravna streha je lahko izvedena kot zelena |
| |streha z naklonom 2°–25° ali nepohodna streha|
| |z naklonom 2°–10°. |
| |– Možna je izvedba nizke enokapne strehe |
| |naklona do 25°, kjer se načrtuje vgrajevanje |
| |fotovoltaike v strešino. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |– Prednost naj imajo naravni oziroma |
|barve |avtohtoni materiali in okolju prilagojene |
| |barve. |
| |– Materiali: omet, les, beton, steklo in |
| |sodobni obložni materiali, poenotena uporaba |
| |materialov. |
| |– Fasade morajo biti izdelane enotno in |
| |morajo oblikovno slediti tipološkim |
| |kvalitetam širšega prostora. Barva mora biti |
| |izbrana v spektru svetlih naravnih tonov, |
| |peščenih ali zemeljskih tonov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni in |DRUŽBENI CENTER |
|nezahtevni |Dopustni so: |
|objekti |– ograje (javno – interno, servisno), |
| |– škarpe in podporni zidovi, |
| |– nadstrešnice nad poudarjenimi vhodi v |
| |objekt. |
| |Dopustni so samo začasni objekti: |
| |– sezonski gostinski vrtovi na ploščadih |
| |objekta, |
| |– oder z nadstreškom, |
| |– pokrit prireditveni prostor in urbana |
| |oprema; |
| |Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti, |
| |Enostavni pomožni infrastrukturni objekti ter|
| |spominska obeležja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |DRUŽBENI CENTER |
|parcele |Faktor pozidanosti je do 80 %. |
|namenjene |Ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj |
|gradnji |posamezne gradbene parcele (odmiki od |
| |parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja, |
| |parkiranje, manipulativne površine idr.) je |
| |meja potencialnega območja zazidljivosti |
| |določena v zazidalni situaciji. |
+-----------------+---------------------------------------------+
13. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CDJ |OBJEKT CENTRALNIH DEJAVNOSTI: |
| |Obstoječi objekt javne uprave: sodišče, |
| |center socialnega dela, zgodovinski arhiv. |
| |12201 Stavbe javne uprave, |
| |12620 Muzeji, arhiv, knjižnice, |
| |12112 Gostilne, točilnice, skupaj do 10 % |
| |koristne tlorisne površine pritličja, |
| |12301 Trgovinice, skupaj do 20 % koristne |
| |tlorisne površine pritličja – steklenega |
| |aneksa, |
| |21110 Parkirišča. |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |Začasno do izgradnje družbenega centra so |
| |lahko tu prostori za društva (1220), pisarne |
| |(1220), skladišča (12520) za potrebe |
| |obstoječih dejavnosti (arhiv, knjižnica |
| |(12620) in društev (taborniki, Rdeči križ …).|
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– maksimalni višinski gabarit K + P+ N +M – |
| |obstoječe, možnost nadzidave do skupne |
| |etažnosti K+ P+2N+M, |
| |– stavbni volumen ne sme presegati dane |
| |maksimalne višine in zahtevanih odmikov (do |
| |meje potencialnega območja zazidljivosti). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |Oblikovanje strehe sledi obstoječi zasnovi in|
| |oblikovanju, ki je skladna s funkcionalno |
| |zasnovo. Prenova in dozidava aneksa se izvede|
| |kot oblikovalska dopolnitev ali kot ravna |
| |streha z atiko. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni |
|barve |materiali in okolju prilagojene barve. |
| |Materiali so prednostno prilagojeni stavbni |
| |tradiciji časa nastanka objekta. Predlagani: |
| |omet, les, beton, steklo. |
| |Prenova z novimi elementi in izgradnja aneksa|
| |pa so poudarjeno stekleni s sodobnimi |
| |obložnimi materiali. Nujno je objekt |
| |oblikovati skladno z arhitektonsko celoto, s |
| |poenoteno uporabo materialov. |
| |Fasade morajo biti izdelane enotno in morajo |
| |oblikovno slediti historični zasnovi in |
| |tipološkim kvalitetam širšega prostora. Barva|
| |se izbere v spektru svetlih naravnih tonov, |
| |peščenih ali zemeljskih tonov. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni in |– Dopustni so začasni objekti za potrebe |
|nezahtevni |turističnih in drugih prireditev. |
|objekti |– Nadstrešnice nad poudarjenimi vhodi v |
| |objekt. |
| |– Dovoljena je postavitev urbane opreme. |
| |– Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti.|
| |– Enostavni pomožni infrastrukturni objekti. |
| |– Postavitev ograj ni dovoljena. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |OBJEKT CENTRALNIH DEJAVNSOTI |
|parcele namenjene|I. faza obstoječa pozidanost: prenova |
|gradnji |obstoječega objekta, |
| |II. faza dozidava aneksa na dvorišču kot |
| |atrij. Meja potencialnega območja |
| |zazidljivosti dozidave je prikazana v |
| |zazidalni situaciji. Ob pozidavi dvorišča je |
| |potrebno parkirna mesta nadomestiti znotraj |
| |območja (kletne etaže sosednjih novogradenj).|
+-----------------+---------------------------------------------+
14. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CD |UPRAVNO POSLOVNI CENTER – Novogradnja |
| |upravno poslovnega centra |
| |1220 Upravne in pisarniške stavbe, prostori |
| |za društva, |
| |12640 Stavbe za zdravstvo, |
| |12620 Knjižnice, |
| |21110 Parkirišča, |
| |2420 Pokrita parkirišča, |
| |12420 Garažne stavbe. |
| |Dopolnilna dejavnost: |
| |12112 Gostilne, točilnice, |
| |12301 Trgovine – do 50 % v kombinaciji |
| |koristne tlorisne površine pritličja, |
| |12304 Druge storitvene dejavnosti do 20 % |
| |bruto etažne tlorisne površine objekta, |
| |predvsem v pritličju in 1. nadstropju. |
| |Avtopralnice in stavbe za oskrbo in nego |
| |živali niso dovoljene. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|– rušitev obstoječega objekta, |
| |– nova gradnja upravno poslovnega centra, |
| |– objekt enovite tlorisne zasnove postavljen |
| |v ulični niz, |
| |– izhodiščne tlorisne dimenzije: |
| |max. 30,00 m X 58,50 m – klet, |
| |max. 18,00 m X 58,50 m – pritličje, |
| |max. 22,10 m X 58,50 m – nadstropja; |
| |– klet se izvede za potrebe kletnih |
| |parkirišč, |
| |– ob Partizanski cesti se nad kletno etažo |
| |uredi zbirna mestna ploščad. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– višinski gabarit objekta obsega klet, |
| |pritličje in tri nadstropja: 2K + P + 3N. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |– Oblikovanje strehe sledi tlorisni in |
| |funkcionalni zasnovi in oblikovanju uličnega |
| |niza ob Partizanski cesti. |
| |– Ravna streha je lahko izvedena kot zelena |
| |streha z naklonom 2°do 25° ali nepohodna |
| |streha z naklonom 2°do 10°. |
| |– Možna je izvedba nizke enokapne strehe |
| |naklona do 25°, kjer se načrtuje vgrajevanje |
| |fotovoltaike v strešino. |
| |– Možna je kombinacija ravne in enokapne |
| |strehe. |
| |– Možna je izvedba simetrične dvokapnice, ki |
| |bo oblikovana kot objekt v uličnem nizu z |
| |enakim naklonom in enakimi višinskimi |
| |gabariti kot objekt sodišča (max. K+P+2N+M). |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
|barve |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. Barvna kompozicija objekta mora |
| |biti izbrana v spektru, ki je kompatibilen z |
| |objekti v okolici in nadaljuje kompozicijo |
| |uličnega niza. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni in |– Dovoljeni so samo: |
|nezahtevni |– nezahtevni pomožni infrastrukturni |
|objekti |objekti, |
| |– enostavni pomožni infrastrukturni objekti, |
| |– postavitev ograj ni dovoljena. |
| |Dopustni so samo začasni objekti: |
| |– sezonski gostinski objekti na južni |
| |ploščadi, |
| |– urbana oprema. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost gradbene parcele je določena z |
|parcele namenjene|mejo potencialnega območja zazidljivosti v |
|gradnji |grafičnih prilogah (zazidalna situacija) z |
| |upoštevanjem vseh ostalih omejitev znotraj |
| |urejevalne enote (odmiki od posestnih mej, |
| |obvezna ozelenitev območja, parkiranje, |
| |manipulativne površine idr.). |
+-----------------+---------------------------------------------+
15. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CDI |KONGRESNO IZOBRAŽEVALNI CENTER |
| |Novogradnja kongresno izobraževalnega centra |
| |s skupinsko kletno garažo |
| |12630 Stavbe za izobraževanje in |
| |znanstvenoraziskovalno delo, |
| |122 Upravne in pisarniške stavbe, prostori za|
| |društva, |
| |12620 Knjižnice in podobno, stavbe za hrambo |
| |arhivskih gradiv, |
| |12640 Stavbe za zdravstvo, |
| |1221 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno |
| |nastanitev, |
| |1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene, |
| |12420 Garažne stavbe, |
| |12112 Gostilne, restavracije, točilnice, |
| |12301 Trgovine do 15 % koristne tlorisne |
| |površine pritličja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni |– rušitev obstoječih objektov in ureditev, |
|gabariti |– nova gradnja kongresno izobraževalnega |
| |centra, |
| |– objekt postavljen v ulični niz, orientiran |
| |vzdolžno na nov cestni priključek, |
| |– objekt ima pritlično enovito tlorisno |
| |zasnovo, |
| |– nadstropja sestavljajo posamezne lamele, |
| |– izhodiščne maksimalne tlorisne dimenzije: |
| |klet 56,70 m X 57,00 m, |
| |pritličje 43,50 m X 57,00 m, |
| |nadstropja (2 lameli) 47,60 m X 15,60 m. |
| |– parkirišča, |
| |– v kleti se izvedejo kletna parkirišča tudi |
| |za namene potreb drugih objektov v območju |
| |tega OPPN-ja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |– Maksimalen višinski gabarit sestavljenega |
| |objekta obsega klet, pritličje in tri |
| |nadstropja: 2K + P + 3N. |
+-----------------+---------------------------------------------+
| Strehe |– Oblikovanje strehe sledi tlorisni in |
| |funkcionalni zasnovi. |
| |– Strehe so ločene po kubusih, namenu in |
| |obliki. |
| |– Ravna streha je lahko izvedena kot zelena |
| |straha z naklonom 2°do 25° kot pohodna ali |
| |nepohodna streha z naklonom 2°do 10°. |
| |– Na obeh lamelah se lahko izvedejo nizke |
| |enokapne strehe naklona do 25°, kjer se |
| |načrtuje vgrajevanje fotovoltaike v strešino.|
| |– Možna je kombinacija ravnih in enokapnih |
| |streh. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Fasade morajo biti izdelane po enotnem |
|barve |konceptu in slediti oblikovanju tovrstnih |
| |objektov. Barvna kompozicija objekta mora |
| |biti izbrana v spektru, ki je kompatibilen z |
| |objekti v okolici in nadaljuje kompozicijo |
| |uličnega niza. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni in |Dovoljeni so: |
|nezahtevni |– nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti,|
|objekti |– enostavni pomožni infrastrukturni objekti, |
| |– nadstreški pred vhodi, |
| |– postavitev ograj ni dovoljena. |
| |Dopustni so samo začasni objekti: |
| |– sezonski gostinski objekti na južni |
| |ploščadi, |
| |– sprehajalne poti, |
| |– spominska obeležja, |
| |– urbana oprema. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |Pozidanost gradbene parcele je določena z |
|parcele |mejo potencialnega območja zazidljivosti v |
|namenjene |grafičnih prilogah z upoštevanjem vseh |
|gradnji |ostalih omejitev znotraj urejevalne enote |
| |(odmiki od posestnih mej, obvezna ozelenitev |
| |območja, parkiranje, manipulativne površine |
| |idr.). |
+-----------------+---------------------------------------------+
16. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|ZP-1 |JAVNI MESTNI PARK – ZAHOD |
| |Javni park je povezovalni člen med vzhodnim |
| |in zahodnim delom ob Partizanski cesti |
| |oziroma med vzhodnim in zahodnim delom |
| |nekdanje vojašnice. Za dokončno ureditev |
| |mestnega parka je treba izdelati načrt |
| |krajinske ureditve za celotno območje parka, |
| |skupaj z delom parka v območju OPPN zahodni |
| |del vojašnice. |
+-----------------+---------------------------------------------+
| |24122 Drugi inženirski objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas: |
| |– javni vrtovi, parki, trgi, |
| |– otroška in druga javna igrišča, |
| |– zabaviščni parki. |
| |12730 Kulturni spomeniki, |
| |12112 Gostilne in točilnice, |
| |21120 Ceste, cestni priključki, križišča, |
| |pešpoti, kolesarske steze. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|Na skupnem (vzhod in zahod) območju nekdanje |
| |vojašnice se kot osrednja zelena os oblikuje |
| |nov javni park, kot nadaljevanje osrednje |
| |zelene osi mesta: |
| |– v sklopu obravnavanega območja se |
| |obravnava manjši del tega parka, |
| |– celotno območje parka je v zasnovi deljeno |
| |na tri oddelke. Zahodna dva oddelka sta |
| |vključena v OPPN zahodni del nekdanje |
| |vojašnice, |
| |– sistem vmesnih poti poveže oddelke in |
| |program parka, |
| |– v vzhodnem oddelku se v osrednji del |
| |locira gostinski lokal paviljonske izvedbe |
| |izhodiščnega tlorisnega gabarita |
| |dim. 10,00 m X 10,00 m, na ploščadi 23,00 m |
| |X 28,00 m, |
| |– na južnem delu tega oddelka je predvidena |
| |ureditev večnamenske ploščadi z izhodiščnim |
| |tlorisom |
| |dim. 34,00 m X 24,00 m – poljubne oblike |
| |– na severnem delu pa bo igralna površina |
| |okvirnih (površina za rolkanje) |
| |dim. 48,00 m X 32,00 m. |
| |– Ob predvidenih programskih ureditvah so |
| |načrtovane poti v navezavi z zasaditvijo |
| |parka. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |V posameznih delih se kot poudarek ali |
| |prostorska ločnica lahko ureditev izvede z |
| |nadvišanjem raščenega terena. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Strehe |V parkovnem delu so predvideni paviljonski |
| |tipi pozidave. Oblikovanje strehe sledi |
| |tlorisni in funkcionalni zasnovi: |
| |– ravna streha je lahko izvedena kot zelena |
| |streha z naklonom 2°–25° ali nepohodna |
| |streha z naklonom 2°–10°, |
| |– enokapnica, dvokapnica in večkapnica z |
| |izbranim naklonom med 2°–25°. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materiali in |Zasaditev in barve urbane opreme se načrtuje |
|barve |po enotnem konceptu vseh oddelkov in |
| |prilagodi programu. |
| |Materiali urbane opreme morajo biti trajni |
| |in take oblike, da jih je lahko vzdrževati. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni in |Dopustni so samo začasni objekti: |
|nezahtevni |– sezonski gostinski vrt na ploščadi, |
|objekti |– oder z nadstreškom, |
| |– pokrit prireditveni prostor, |
| |– začasne tribune za gledalce, |
| |in urbana oprema: |
| |– nadstrešnice avtobusnega postajališča in |
| |kolesarnice, |
| |– skulpture in druge prostorske instalacije, |
| |– večnamenski kiosk, |
| |– montažne sanitarne enote, |
| |– vodnjak. |
| |Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti. |
| |Enostavni pomožni infrastrukturni objekti in |
| |spominska obeležja. |
| |Ograje so dovoljene samo za ograditev |
| |igrišč. Višina ograj se določi glede na |
| |funkcionalne potrebe posameznega igrišča kot |
| |ločnica med igriščem za otroke ali igriščem |
| |za igre z žogami, druge varovalne ograje za |
| |različne športe in ostalimi parkovnimi |
| |površinami. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |Prevladujejo ureditve za oživitev zelenih |
|parcele namenjene|parkovnih površin in programsko dopolnitev |
|gradnji |širšega mestnega območja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
(2) Javni mestni park kot celovita prostorska povezava med mestnimi deli leži v dveh enotah urejanja prostora zahodni in vzhodni del nekdanje vojašnice. Za območje urejanja SKL-MS 02 zahodni del nekdanje vojašnice je že sprejet OPPN za zahodni del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, št. 75/10). Na podlagi izdelane enovite strokovne podlage Idejne zasnove za celoten park se vsa potrebna projektna dokumentacija izvede kot skupna krajinska ureditev.
17. člen
+-----------------+---------------------------------------------+
|OZNAKA OBMOČJA |Gabariti in pogoji oblikovanja |
+-----------------+---------------------------------------------+
|ZP-2 |NOTRANJI PARK OBMOČJA – osrednja parkovna |
| |površina |
| |24122 Drugi inženirski objekti za šport, |
| |rekreacijo in prosti čas: |
| |– javni vrtovi, parki, trgi, |
| |– otroška in druga javna igrišča, |
| |21120 Ceste, cestni priključki, križišča, |
| |pešpoti, kolesarske steze, |
| |21420 Podhodi in stopnišča (pokrita ali |
| |odprta) – izhodi iz kletnih parkirišč. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Tlorisni gabariti|Rušitev obstoječih objektov in ureditev v |
| |smislu kultiviranja ostankov obstoječega |
| |parka: |
| |– oblikuje se mestni park, ki se navezuje na |
| |obstoječo geometrijo komunikacij, |
| |– ohranja se osrednja aleja, |
| |– pri izvedbi se ohrani vitalna višja |
| |zasaditev, |
| |– ob osrednji aleji se revitalizira |
| |obojestranski drevored, |
| |– ob predvidenih objektih je potrebno |
| |načrtovati ploščadi in tlakovane površine, |
| |pri vhodih pa dodatne dovoze v navezavi z |
| |zasaditvijo parka, |
| |– izhodiščne dimenzije tlakovanih površin: |
| |– aleja mestnega parka širine min. 6,00 m, |
| |– peš prehodi preko zelenih površin max. |
| |širine do 2,00 m, |
| |– ob stičiščih poti manjše dvoriščne |
| |ploščadi do 12,00 m2, |
| |– tlakovane površine na robu zelenice ob |
| |dostavnih poteh širine od 1,60 m do 3,00 m, |
| |– ob glavni dovozni cesti je na zahodni |
| |strani ob parkirišču hodnik za pešce širine |
| |1,30 m, |
| |– na vzhodni strani je kolesarska pot širine |
| |2,00 m, |
| |– intervencijska pot je širine 3,50 m, |
| |– zeleni pasovi med parkirnimi mesti in ob |
| |kolesarski stezi so široki vsaj 1,00 m in |
| |zasajeni z drevjem, ki ima krošnje nad |
| |višino 2,20 m. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Etažnost |V posameznih delih se kot poudarek ali |
| |prostorska ločnica lahko ureditev izvede z |
| |nadvišanjem raščenega terena. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Materialni in |Zasaditev se prilagodi obstoječi kvalitetni |
|barve |vegetaciji in oblikovno dopolni. |
| |Urbana oprema naj bo umirjenih naravnih barv |
| |in take oblike, da jo je lahko vzdrževati. |
| |Materiali morajo biti trajni. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Enostavni objekti|Dopustni so samo začasni objekti: |
| |– sezonski gostinski vrtovi ob ploščadih |
| |objektov, |
| |– oder z nadstreškom, |
| |– pokrit prireditveni prostor, |
| |– urbana oprema. |
| |Nezahtevni pomožni infrastrukturni objekti. |
| |Enostavni pomožni infrastrukturni objekti in |
| |spominska obeležja. |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Pozidanost |Objekti, ki uzurpirajo prostor (stavbišča), |
|parcele namenjene|niso dovoljeni. |
|gradnji |Izjema so deli objektov – izhodi iz kletnih |
| |parkirišč. |
+-----------------+---------------------------------------------+
18. člen
V vseh enotah urejanja so skladno z ureditveno zasnovo območja dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije:
21410 Mostovi in viadukti (podporne in oporne konstrukcije),
21120 Ceste in javne poti,
21110 Cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča,
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
23020 Energetski objekti in naprave za potrebe območja
– nadstrešnice večjih dimenzij kot manj zahtevni objekti.
19. člen
(postavitev objektov)
(1) Prostorske danosti in grajene strukture z ohranitvijo osrednje osi parka nekdanje vojašnice so izhodišče za organiziranje nove gradnje. Osnovna geometrija je ulični niz ob Partizanski cesti. Ohranja se osrednji parkovni del. Objekti se nanizajo ob mestnem parku in so vzporedni uličnemu nizu. Predvidena vzhodna pozidava pa sledi reliefu oziroma prelomnici med nižinskim delom in nagnjenemu delu Kamnitnika.
(2) Postavitev objektov, prometnih površin, parkovnih ureditev in javnih ploščadi je razvidna iz grafičnih prilog.
20. člen
(zunanje ureditve)
(1) Dovozi do objektov in vhodi se navežejo na notranje cestno omrežje. Kote dovozov se prilagodijo dovoznim cestam.
(2) Proste površine ob vrtcu so namenjene zagotavljanju primernega števila parkirnih in odstavnih mest za osebna vozila ter ureditvi igrišča za otroke ter parkovnih ureditev.
(3) Praviloma v kompleksu parkovnih ureditev ni dovoljena postavitev ograj. Izjemoma se ogradijo otroška ali športna igrišča. Glede na zahteve sektorskih predpisov se kompleks vrtca ogradi z žično ograjo predpisane višine. Ob ograji se izvede zasaditev v konceptu urejanja igralnih in parkovnih površin.
(4) Zasaditev ob cestnih priključkih ne sme ovirati preglednosti za vključevanje v promet na napajalnih cestah.
(5) Obstoječi teren je relativno izravnan in degradiran. Raščen teren v naklonu je na severnem in vzhodnem robu. V ta del se vpneta objekta novega vrtca in družbenega centra z amfiteatrom. Na teh delih je predvidena gradnja opornih zidov in ureditve dostopov z zgornjih strani.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA PROMETNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
21. člen
(cestno omrežje)
(1) Osnovne prometne rešitve slonijo na prostorskih danostih in stanju prometnega skeleta. Zasnova upošteva ulični sistem.
(2) Izhodišče prometnega urejanja je zagotoviti dobro dostopnost z minimalnim motornim prometom znotraj območja.
(3) Na južni strani območja poteka Partizanska cesta LC št. 402021. Prometne rešitve upoštevajo IDZ Rekonstrukcija Partizanske ceste, št. projekta PNG 559-1/11.
(4) Ob Partizanski cesti poteka hodnik za pešce ter kolesarska steza.
(5) Na Partizansko cesto se navezujejo ceste območja:
– glavna dovozna cesta (zahod) z novim priključkom,
– v podaljšku osrednje avenije območja ostaja peš dostop,
– na vzhodnem delu se ohranja uvoz na obstoječe parkirišče pri sodišču.
(6) Znotraj območja so:
– Glavna dovozna cesta je dvosmerna cesta širine min. 7,50 m. Glavna dovozna cesta poteka v smeri proti severu do vrtca in zahodno od kongresno izobraževalnega centra. Na zahodni strani glavna dovozna cesta napaja zunanja parkirišča. Na njo se navezujeta krožna napajalna cesta in intervencijsko dostavna pot.
– Vzporedna napajalna cesta je dvosmerna in širine min. 7,00 m z obračališčem. Od glavne dovozne ceste se odcepi vzporedno s Partizansko cesto, ki napaja objekta postavljena v ulični niz ob Partizanski cesti, kot sta objekt centralnih dejavnosti (sodišče) in upravno poslovni objekt, ter družbeni center. Vzporedna napajalna cesta se končuje z obračališčem (rondojem). Iz te ceste imajo novo načrtovani objekti uvoze v kletne garaže. Na rondo je možno izvesti tudi navezavo obstoječega parkirišča na skrajnem vzhodnem robu ob objektu centralnih dejavnosti (sodišče).
– Intervencijska in dostavna pot pred vrtcem in družbenim centrom je načrtovana kot enosmerna cesta širine min. 3,50 m. Lahko je tudi širša, kar se definira v projektu zunanjih ureditev in zasaditev. Intervencijska pot se na jugu priključuje na vzporedno napajalno cesto.
(7) Znotraj območja OPPN je načrtovana ločena kolesarska steza na vzhodni strani glavne dovozne ceste.
(8) Osrednji peš dostop se uredi med objektoma CD in CDJ z navezavo na osrednjo avenijo.
(9) Za izgradnjo in delovanje vrtca (1. faza) se uporablja obstoječ cestni priključek območja na Partizansko cesto. V nadaljnjih novih gradnjah na območju urejanja se ukine obstoječ cestni priključek območja na Partizansko cesto in zgradi nov cestni priključek skladno z OPPN.
22. člen
(1) Načrtovan nov cestni priključek se izvede kot križišče ali krožišče s Šolsko ulico. Na ta priključek je navezana glavna dovozna cesta širine 7,50 m.
(2) Vse ostale ceste v območju so namenjene dovozu, predvsem dostavi ter intervenciji.
(3) Ob Partizanski cesti se ohranja hodnik za pešce na jugu in uredi hodnik za pešce in enostranski pas kolesarske steze na severu.
(4) Vse prometnice so predvidene v asfaltni izvedbi in na meji s hodniki za pešce z dvignjenimi betonskimi robniki.
(5) Vse povozne ceste in povozne površine bodo opremljene z meteorno kanalizacijo. Odvod meteornih vod z vozišča in povoznih površin je predviden preko lovilcev olj in speljan v obstoječ odvodni jarek na južni strani območja.
23. člen
(mirujoči promet)
(1) V območju OPPN so za potrebe parkiranja urejene minimalne parkirne površine na nivoju terena izključno za potrebe vrtca in obiskovalce območja, vse ostale potrebe se zagotovi z izgradnjo parkirišč na nivoju kleti v objektih.
(2) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest pri posameznih objektih:
– vrtec 1 PM / 10 otrok in 12 PM za
kratkotrajno parkiranje staršev,
– družbeni center 1 PM / 5 sedežev,
– gostinski lokali 1 PM / 6 sedežev + 1 PM/ tekoči
meter točilnega pulta, ne manj
kot 2 PM,
– stavbe za kulturo in
razvedrilo 1 PM / 15 m2,
– knjižnice 1 PM / 80 m2,
– hotelske in podobne stavbe 1 PM / 2 sobi,
– stavbe za izobraževanje in 1 PM / 30 m2 ali 1,25 PM/
raziskovalno delo učilnico,
– stavbe javne uprave 1 PM/ 30 m2,
– stavbe za zdravstvo 1 PM/ 35 m2, ne manj kot 2 PM,
– trgovske stavbe (lokal pod
500 m2) 1 PM/ 50 m2, ne manj kot 2 PM,
– trgovske stavbe
(neživilski izdelki) 1 PM/ 80 m2, ne manj kot 2 PM,
– dijaški, mladinski domovi
in podobno 1 PM/ 12 postelj,
– stavbe za druge storitvene
dejavnosti 1 PM/ 30 m2, ne manj kot 2 PM,
– mešani poslovni program 1 PM/ 30 m2.
VII. POGOJI PRIKLJUČEVANJA NA KOMUNALNO, ENERGETSKO IN DRUGO INFRASTRUKTURO
24. člen
(splošno)
(1) Pri pripravi je potrebno upoštevati smernice za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki.
(2) Za vso gospodarsko javno infrastrukturno novogradnjo, morebitne prestavitve in gradnjo priključkov je potrebno izdelati projekte PGD, PZI ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.
(3) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozov k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je potrebno vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije, graditvi komunalnih in energetskih vodov morajo biti trase medsebojno usklajene. Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih in energetskih vodov ter naprav se izvaja časovno in fizično usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov ne glede na druge vode in naprave na isti lokaciji ter ureditev prometnih površin.
(7) Po končani gradnji vseh komunalnih vodov je potrebno dostaviti geodetski elaborat upravljavcu distribucijskega omrežja novozgrajenih komunalnih vodov pred izdajo uporabljenega dovoljenja.
25. člen
(vodovod)
(1) Na območju poteka obstoječi sekundarni vodovod Ø 125 mm, ki poteka po Partizanski cesti, zamenja se z NL DN 200 v dolžini cca 485,85 m. Predvidena je zamenjava cevovoda med dvema obstoječima vozliščema.
(2) Predvidena je zamenjava dela trase obstoječega azbestno cementnega vodovoda Ø 250 mm z NL 300, ki poteka po zahodni strani območja.
Območje se opremi s krožno povezovalnim sekundarnim cevovodom NL DN 100 z vgrajenimi nadtalnimi hidranti, ki povezuje obstoječo cev duktil Ø 100 mm na JV delu območja s primarnim vodovodom Ø 250 mm, ki poteka po zahodnem delu obravnavanega območja.
(3) Cevovod je potrebno projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od meja urejevalnih enot min. 1,5 m. Os trase vodovoda mora biti predpisano odmaknjena od drugih komunalnih vodov. Novozgrajeni objekti se bodo priključevali na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda.
(4) Projektiranje in izvedba cevovoda znotraj območja mora biti skladna z veljavno zakonodajo in pravili stroke ter tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
(5) Upoštevati je potrebno vse določbe navedene v tehničnih pravilnikih.
(6) Projekt mora predvideti mesta priključitve posameznega novega objekta. Priključek se izvede preko ustreznega vodomernega jaška, v katerem je potrebno vgraditi ustrezen samostojen vodomer, ki bo beležil vso odvzeto pitno vodo in požarno vodo za posamezen objekt. Odjemno mesto mora biti locirano na stalno dostopnem mestu upravljavcu javnega vodovoda.
(7) Vse interno vodomerno omrežje, namenjeno požarni zaščiti objektov, je treba priključiti za vodomerom, ki je sestavni del vodovodnega priključka objekta.
(8) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati izdelane generalne rešitve oskrbe s pitno vodo za območje Občine Škofja Loka – idejna zasnova, št. proj. 109/50, ki ga je izdelal Hidrosvet d.o.o. Celje, v decembru 2006, ter veljavne prostorske izvedbene akte z idejnimi rešitvami posodobitve primarnega vodovodnega omrežja.
Opredeliti je potrebno količine in režim odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja, tako za potrebe oskrbe s pitno vodo, kot tudi za potrebe požarne varnosti. Projekt mora definirati tudi letno količino vode, ki se bo odvzemala iz javnega vodovoda na vodovodnem priključku za posamezen objekt.
(9) Načrtovana gradnja in ureditve na večih mestih posegajo v varovalni pas javnega vodovoda, zato mora občina izdelati uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav v fazi projektne dokumentacije.
(10) Pri vseh načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati, da so vsi obstoječi objekti na obravnavanem območju priključeni na javni vodovod s priključnimi vodi, katerih lastniki so priključniki. Potrebno je paziti, da noben poseg v prostor ne bo poslabšal oskrbe s pitno vodo obstoječih priključnikov.
(11) V primeru prestavitve vodovodnega omrežja je potrebno izdelati PZI projekt prestavitve vodovodnega omrežja, na način, da oskrba s pitno vodo v času gradnje ne bo motena.
26. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Obravnavano območje vzhodnega dela bivše vojašnice trenutno še ni opremljeno z ustreznimi sekundarnimi vodi javnega kanalizacijskega omrežja, zato bo potrebna dograditev obstoječega in po potrebi zamenjava kanalizacijskega omrežja. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati izdelane generalne rešitve odvodnjavanja komunalnih in odpadnih voda v Občini Škofja Loka.
(2) V skladu z načrtom PGD – Izgradnja javne infrastrukture na območju urejanja Kapucinsko predmestje I in vse morebitne spremembe in dopolnitve projektne dokumentacije za obravnavano območje, bo izvedena obnova javne kanalizacije mešanega sistema, ki poteka po Šolski ulici. Obnova in povečava obstoječe kanalizacije po Šolski ulici je obvezna in mora biti izvedena pred priključitvijo odpadnih voda in sekundarne kanalizacije iz območja bivše vojašnice. Priklop sekundarne kanalizacije na že zgrajeni del kanalizacije v cesti iz križišča Partizanske ceste – Potočnikove ulice – Tavčarjeve ceste bo možen, ko bo predhodno ustrezno dograjen kanal Dinos.
(3) Kanalizacija obravnavanega območja bo zasnovana po ločenem sistemu:
Komunalne odpadne vode iz objektov bodo speljane v zunanjo zbirno kanalizacijo, ki se priključi na obnovljeno javno kanalizacijo mešanega sistema BC 50 v jašku št. 43 (koto pokrova 362.36 m.n.v. in koto dna 357.33 m.n.v.) v križišču Šolske in Partizanske ulice. Klet je predvidena brez iztokov (suha izvedba garaž, eventualne vode iz strojnic je potrebno prečrpavati).
(4) Objekti oziroma lokali, ki prekomerno onesnažujejo vode, morajo imeti izvedeno predčiščenje pred izpustom vode v kanalizacijo do take stopnje, da bodo mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezale priključitvi na javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Padavinskih odpadnih voda s streh in utrjenih površin zunanje ureditve območja OPPN (cest, hodniki za pešce ...) ni dovoljeno priključiti v obstoječi mešani sistem javne kanalizacije.
(6) Padavinska voda iz strešin naj bo speljana preko peskolovov v ponikovalnice. Strešna odpadna voda se lahko zbira v rezervoarjih za kapnico in uporabi za uporabo sanitarne vode objektov ali namakanje zelenih površin. V projektni dokumentaciji se opredeli možnost zadrževanja in prelivanja občasno povečanih količin strešne vode izjemoma tudi prelivanja v javni kanal.
(7) Odpadne vode iz utrjenih površin znotraj območja urejanja bodo speljane preko lovilcev maščob v ponikovalnice, ki se praviloma izvedejo s ponikovalnim drenažnim zasutjem v zelenicah in obvezno tudi v zelenih pasovih z zasaditvijo.
(8) Urediti je potrebno odvodnjavanje z javnih poti in hodnikov za pešce in kolesarskih stez.
(9) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve:
– novi priključki na obstoječi kanalizacijski cevovod se izvedejo skladno s prikazom priključitve tega odloka,
– primernost preseka se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega cevovoda mora znašati 2 %, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade),
– priključek (spoj na javni kanalizaciji) se izvede s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer v niveleti večji od 70 cm od nivelete stalnega pretoka v javnem kanalu se priključitev izvede s podslapjem,
– pokrove jaškov iz nodularne litine, praviloma okrogle oblike Ø 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti,
– priključek se izvede v največjem profilu,
– priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih požarno tehničnih predpisih v vodotesni izvedbi,
– meteornih in drenažnih voda iz objektov oziroma zunanje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje, kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu.
27. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Obravnavano območje je delno že opremljeno z distribucijskim omrežjem zemeljskega plina, in sicer poteka na vzhodni strani območja plinovod AA-6/1 PE90, ki napaja obstoječ objekt Ljudske univerze. Tlak zemeljskega plina v sekundarnem distribucijskem omrežju je 100 mbar.
(2) Predvidena je dograditev obstoječega sekundarnega omrežja zemeljskega plina DA PE225, tlaka 0,1 bar, ki naj se krožno povezuje na obstoječo sekundarno omrežje zemeljskega plina AA-6/1 PE90, ki napaja obstoječ objekt Ljudske univerze.
(3) Pred rušitvijo objektov na vzhodnem delu območja je potrebno odstraniti obstoječi priključni plinovod.
(4) Novozgrajeno plinovodno omrežje mora biti geodetsko posneto pred zasutjem, v skladu s pravili o evidentiranju gospodarske javne infrastrukture.
(5) Za posamezni objekt bo izveden lasten priključni plinovod (hišni priključek), ki se zaključi z glavno plinsko požarno pipo v omarici na fasadi.
(6) V zaščitni pas distribucijskega omrežja zemeljskega plina ni dovoljeno posegati z gradnjo objektov in sicer je določen zaščitni pas za omrežje tlaka 100 mbar 2 x 2,0 m – glede na os plinovoda.
(7) Na celostni trasi mestnega plinovoda se določi širina služnostnega pasu za vzdrževanje, ki je 2 x 1 m – glede na os plinovoda.
(8) Po položitvi plinovoda je v širini 1,5 m od osi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1,0 m globoko oziroma pri katerih je potrebno obdelovati zemljišče globje kot 0,5 m.
(9) Pri ureditvi povoznih površin mora biti z odmikom najmanj 1,0 m zagotovljena stabilnost plinovoda. Kolikor bo nadkritje oziroma globina plinovoda manjša kot 1,0 m, merjeno od nivoja povoznih površin, morajo biti izvedeni posebni varnostni ukrepi za zaščito plinovoda (npr. polaganje zaščitnih betonskih plošč nad plinovodi).
(10) Distribucijsko plinovodno omrežje na obravnavanem območju in razvod plina v objektih mora biti projektirano in zgrajeno v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
(11) Na območju urejanja OPPN velja obveznost priključitve objektov po Odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Škofja Loka in o koncesiji te javne službe zaradi varovanja okolja in koriščenje zemeljskega plina za ogrevanje objektov, pripravo sanitarne tople vode ali v tehnološke namene.
(12) Obveznost priključitve objekta na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ne obstaja za investitorja oziroma lastnika, ki izbere kot vir oskrbe z energijo obnovljive vire energije, ki presegajo dve tretjini potreb.
28. člen
(raba energije v stavbah)
(1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode je možno tudi z obnovljivimi viri energije, kot so:
– toplotne črpalke, uporaba podtalnice, geotermalne vrtine in zemeljske energije itd.,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije,
– skupinska kotlovnica ali priključitev na toplovodno omrežje kotlovnice.
(2) V vseh načrtovanih objektih se znotraj gabaritov lahko uredi kotlovnica ali skupinska kotlovnica, lahko tudi za več objektov, na obnovljiv vir v skladu s tehničnimi možnostmi. V primeru uporabe obnovljivih virov energije se v fazi projektiranja preveri tehnološka ustreznost glede vplivov na sosednje objekte in ekonomska upravičenost.
(3) Poleg tega je potrebno načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, pri čemer je treba prilagoditi zasnove objektov ter uporabljati ustrezne materiale.
29. člen
(električno omrežje)
(1) Novi priključki na obstoječe omrežje se izvedejo skladno s prikazom priključitve iz tega odloka.
(2) Predvidena je nova transformatorska postaja 20/0,4 kV s pripadajočim 20 kV kablovodom za vključitev v SN omrežje preko kablovoda, ki je namenjen napajanju nove transformatorske postaje na zahodnem delu – sosednjem območju.
(3) Na vseh objektih je možna izgradnja kolektorjev za proizvodnjo tople vode in sončnih celic za proizvodnjo električne energije.
(4) Zaščitni ukrep pred električnim udarom mora biti prilagojen za TN sistem napajanja.
(5) Ozemljitev mora biti izvedena z ozemljilom izven zgradbe.
(6) V objektih mora biti izvedeno glavno izenačevanje potencialov.
(7) Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na mestu, stalno dostopnem z gradbeno in servisno mehanizacijo. Vsi SN in NN kablovodi morajo biti položeni v kabelsko kanalizacijo. Kolikor bodo meritve izvedene v transformatorski postaji je potrebno predvideti samostojne kablovode od sončnih elektrarn do transformatorske postaje. Vsi kablovodi morajo biti položeni v kabelski kanalizaciji.
(8) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lasten tokokrog iz transformatorske postaje, oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
(9) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
(10) Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje Elektro Gorenjska d.d. na projektne rešitve.
30. člen
(TK omrežje)
(1) Za priključevanje novih naročnikov načrtovanega območja je treba zagotoviti navezavo na TK omrežje. Navezava na omrežje izbranega ponudnika TK storitev se obdela v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izven vsebine OPPN.
(2) Območje OPPN se naveže na obstoječi priključni jašek ob Partizanski cesti ali nov priključni jašek izbranega ponudnika TK storitev.
(3) Lokalno kabelsko distributivno omrežje se načrtuje pretežno v ali ob prometnih površinah. V posameznih delih se lahko izvede tudi po kabelskih policah v kletni etaži pod stropom. Priključne točke v posameznih objektih so TK omare, ki se jih locira ob komunikacijskih vertikalah. Zagotovljen mora biti neomejen dostop operaterja do omar.
31. člen
(javna razsvetljava)
V ureditvenem območju OPPN je sočasno z ureditvijo obodnih cest predvidena tudi rekonstrukcija obstoječe javne razsvetljave, ki poteka po severnem robu Partizanske ceste. Javna razsvetljava bo tudi v območju parka. Svetilke bodo nameščene v skladu s krajinsko ureditvijo parka.
32. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Za vsak objekt je predvidena ena lokacija ekološkega otoka, kot je razvidno v grafičnih prilogah. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščene morajo biti znotraj območja ekološkega otoka.
(2) Opremo za zbiranje posameznih vrst odpadkov zagotovi investitor posameznega objekta oziroma sklopa objektov ali izvajalec odvoza posamezne vrste odpadkov pred začetkom obratovanja posameznega objekta ali njegovega dela.
(3) Zbirno – odjemno mesto za odpadke mora biti dostopno za specialna vozila za odvoz odpadkov in redno vzdrževano v vseh letnih časih. Med dostopno cesto in odjemnim mestom ne sme biti tehničnih – fizičnih ovir (neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, ograje, žive meje, parkirana vozila, skladiščen material ...), da je možen neoviran dostop.
(4) Gradbene odpadke, ki nastajajo v fazi rušitev obstoječih objektov in gradnje, se skladno z veljavno zakonodajo dajejo prevzemnikom tovrstnih odpadkov v predelavo ali deponiranje.
(5) Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot določajo veljavni predpisi.
(6) Obstoječa zbiralnica ločenih frakcij komunalnih odpadkov, locirana na vzhodnem delu območja obdelave, se ob začetku izvajanja del na obravnavanem območju ukine.
(7) Na območju obdelave, ob peš poteh, parkirnih mestih in parkih, morajo biti nameščeni primerni ulični koški in zagotovljeno redno praznjenje ter vzdrževanje.
(8) Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu z veljavnimi predpisi.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
33. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa enotno stopnjo varstva pred hrupom, ki je določena za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Skladno z določili uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je območje razporejeno v III. stopnjo varstva pred hrupom, ki je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana strnjena stanovanjska pozidava (SSn), urbana večstanovanjska pozidava (SSv),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti,
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge zelene površine (ZD).
34. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je želeno objekte oskrbovati z alternativnimi viri energije.
(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča,
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
35. člen
(varstvo voda)
(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod fekalnih in meteornih voda. Varstvo voda je urejeno s priključitvijo na kolektor javnega kanalizacijskega sistema, ki se priključuje na obstoječo centralno čistilno napravo.
(2) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice. Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj v ponikovalnice na način, da oskrbujejo podtalje zelenic in zelenih pasov in drevoredov.
(3) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem območju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v veljavni uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
36. člen
(varstvo tal)
(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice ter do onesnaževanja in erozije.
(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov, naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov.
(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje voda v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila, opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.
37. člen
(ohranjanje narave)
Območje obdelave OPPN-ja ni evidentirano kot območje pričakovanih naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja in evidentiranih naravnih vrednot.
38. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V južnem delu je enota vrtno-arhitekturne dediščine – Škofja Loka – Drevored ob Partizanski cesti (EŠD 21031), ki se ohranja in s tem vključuje v novo prostorsko ureditev.
(2) V neposredni bližini območja urejanja se nahaja tudi kulturna krajina – Škofja Loka – Kulturna krajina Kamnitnik (EŠD 16670). Za dostop iz mestnega parka na območje Kamnitnika so urejene nove peš povezave, ki se navezujejo na obstoječe poti odprtega prostora.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin in v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljskega dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 15 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
39. člen
(naravne omejitve)
(1) V bližini ni površinskih voda, zato obravnavano območje ni izpostavljeno poplavnim vodam. Zagotoviti je potrebno ustrezno odvajanje padavinskih in zalednih vod s pobočja Kamnitnika. V fazi projektiranja je treba upoštevati podrobnejše hidrogeološke raziskave tal. Prav tako ni območje izpostavljeno eroziji ali plazovitosti.
(2) Škofja Loka spada v VII. cono potresne ogroženosti. Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0,225 g.
(3) Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v objektih določenimi s predpisi. V vseh novih objektih pa je potrebna ojačitev prve plošče.
(4) Obravnavano območje ima izvedeno glavno prometnico (Partizanska cesta), po kateri poteka promet širšega območja in napaja predvideno gradnjo. Na ta cestni skelet se navežejo interventne in dostavne poti s potrebnimi parkirišči, in sicer:
Vse povozne površine v obravnavanem območju morajo biti projektirane in izvedene na način, da preprečijo ali zadržijo izlitje nevarnih snovi v podtalje. Odvodnjavanje odpadnih vod iz povoznih površin se izvede preko lovilcev olj in maščob v obstoječo meteorno kanalizacijo.
40. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN-ja ne sme poslabšati. Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa:
– z umestitvijo predvidenih objektov v prostor in načrtovanimi mejami so zagotovljeni potrebni odmiki od posestnih mej (5 m),
– kolikor se ne dosežejo potrebni odmiki med objekti ali njihovimi deli je potrebno izvesti ustrezne ukrepe, kar bo obdelano v PGD-ju,
– omogočiti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se zagotovijo z dograditvijo hidrantnega omrežja,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celotno območje zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radiji na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (v skladu z veljavnimi standardi, površine za gasilce na zemljišču).
(2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrantnega omrežja so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.
(3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev. Ureditev glavnih poti v parkih se izvede na način, da je omogočen intervencijski dostop z odmikom dreves.
(4) Zagotavljanje vode za gašenje je načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Osnove za projektiranje hidrantnega omrežja so:
– število in razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi hidranti in hidranti s stavbo ne sme biti večja od 80 m,
– premer hidranta mora biti najmanj DN 80,
– hidrantno omrežje ima Ø 100 mm,
– pretok v cevovodu je 10 l/s s pritiskom 2,5 bara,
– hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli na sme preseči 3,0 m/s,
– hidranti so praviloma nadtalni.
(5) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve:
– zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje,
– poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila.
– Skladno s predpisi o zasnovi in študiji požarne varnosti je potrebno v projektu za gradbeno dovoljenje vključiti za požarno manj zahtevne objekte zasnovo požarne varnosti in za požarno zahtevne objekte študijo požarne varnosti.
X. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
41. člen
(1) Vsa zemljišča znotraj OPPN se lahko začasno uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. Kolikor se obstoječi objekti predhodno odstranijo in se ne gradijo novi, se lahko na izravnanih stavbiščih in obstoječih ploščadih uredijo začasna parkirišča.
V primeru, kakršnega koli posega v obstoječe objekte, novogradnje, ali dopolnilne gradnje ali ureditve na zemljišču, se obvezno upoštevajo določila tega odloka tako glede namenske rabe kot ostalih pogojev.
(2) Obstoječi objekti v obravnavanem območju, ki so v dobrem gradbeno tehničnem stanju, se lahko do začetka izvajanja gradnje koristijo za obstoječe dejavnosti območja. Poleg tega se v obstoječem objektu na parc. št. 82/39, k.o. Škofja Loka (ID znak 2035-82/39-0), ob Partizanski cesti zahodno od objekta sodišča začasno uredijo prostori tržnice.
(3) Pridobitev ali odkup zemljišč za potrebe z OPPN predvidenih prostorskih ureditev se izvede na podlagi cenitev obstoječega stanja zemljišč in objektov na njih ne glede na predvidno podrobnejšo namensko rabo, opredeljeno v tem aktu.
XI. ETAPNOST GRADNJE
42. člen
(1) V besedilu tega odloka beseda etapa pomeni območje gradnje, beseda faza pa zaključeno gradnjo delov objekta.
(2) Načrtovana gradnja in ureditve s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo v predmetnem OPPN-ju, se lahko izvajajo v večih etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za gradnjo posamezne etape je izvedba dovozne ceste ali njen del ter izvedba komunalne opreme.
(3) Znotraj posamezne etape je dopustna fazna gradnja objektov. Posamezna faza objekta je zaključena z izgradnjo dela objekta in pripadajoče ureditve ob njej. Za vsako fazo objekta je treba zagotoviti dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest nad terenom oziroma pod njim ter tisti del komunalne in energetske infrastrukture, ki je potreben za priključitev in oskrbo objektov znotraj etape ter za obratovanje sistema.
(4) Območje je deljeno na območja glede na funkcijo območja in namensko rabo objekta. Predlagan vrstni red etap ni zavezujoč. Poleg tega se znotraj posameznega območja gradnja samih objektov lahko izvaja fazno. Najprej del objekta z zaključenim programom, ki mu lahko sledijo druge faze do skupne velikosti predvidenih maksimalnih gabaritov.
(5) Za posamezno etapo gradnje je potrebno zagotoviti dovoze, dostope, komunalno in energetsko infrastrukturo ter potrebno število parkirnih mest. V končni rešitvi je predvideno pokrivanje potrebnih površin tako na nivoju terena, kakor v kletni etaži. V primeru, da se posamezne gradnje izvajajo pred izgradnjo skupne kletne garaže (pod kongresno izobraževalnim centrom), se uredijo parkirišča na nivoju terena na lokaciji kongresno izobraževalnega centra (prikaz predlagane ureditve karta št. 5.c).
(6) Skupna klet pod objektom CDI s parkirišči mora zagotoviti potrebe manjkajočih parkirnih mest za vse objekte in dejavnosti obravnavanega prostora, pri tem se upošteva meja potencialnega območja zazidljivosti.
(7) Gradnja bo potekala v naslednjih etapah:
I. Etapa – območje CDO:
Predstavlja izgradnjo vrtca s potrebnimi parkirnimi mesti in pripadajočimi zelenimi površinami na parcelni št. 82/40 in 82/39 – del, obe k.o. Škofja Loka.
Za dostop tako v času gradnje vrtca kot tudi v času delovanja vrtca do izgradnje nadaljnjih etap se uporablja obstoječi uvoz s Partizanske ceste. Za potrebe vrtca se na parc. št. 82/40, k.o. Škofja Loka (ID znak 2035-82/40-0), zgradijo parkirna mesta, prav tako se na parceli št. 82/40, k.o. Škofja Loka (ID znak 2035-82/40-0), uredijo zelene površine ter otroško igrišče za potrebe vrtca.
Etapa – območje CDJ – obstoječi objekt sodišča
Predstavlja rekonstrukcijo, nadzidavo ali dozidavo pritličja obstoječega objekta centralnih dejavnosti z upravnimi službami.
Parkirna mesta za delovanje objekta centralnih dejavnosti se do zasteklitve severnega dela objekta (atrija) zagotovijo na dvorišču objekta. Zasteklitev objekta je neodvisna faza. Po zasteklitvi severnega dela objekta se parkirna mesta zagotovijo na območju vzhodnega dela vojašnice. Meje območja posamezne faze pa se ob soglasju ostalih investitorjev lahko spremenijo.
Etapa – območje CD – upravno poslovni center:
Predstavlja izgradnjo upravnega in poslovnega centra s potrebnimi parkirnimi mesti.
Parkirna mesta za zaposlene se zagotovijo v podzemni garaži pod objektom, za obiskovalce pa na nivoju terena zahodno od glavne dovozne ceste proti mestnemu parku.
Ta etapa zahteva ukinitev obstoječega cestnega priključka območja na Partizansko cesto in izgradnjo novega cestnega priključka skladno z OPPN. Cestni priključek za dovoz v garažno klet se izvede iz vzporedne napajalne ceste vsaj do osrednje aleje parka.
Etapa – območje CDK – družbeni center:
Predstavlja izgradnjo družbenega centra s potrebnimi parkirnimi mesti in pripadajočimi zelenimi površinami.
Parkirna mesta se zagotovijo v kletni etaži objekta, zelene površine pa z ureditvijo notranjega parka območja do osrednje aleje parka. Ta etapa zahteva izvedbo rondoja na južni strani objekta, intervencijske poti skozi notranji park in pešpot z zunanjim stopniščem za dostop na Kamnitnik.
Etapa – območje CDI – kongresno izobraževalni center:
Predstavlja izgradnjo izobraževalno-kongresnega centra s potrebnimi parkirnimi mesti. Variantno je na tej lokaciji možno graditi nadzemno garažno hišo v več etažah.
Parkirna mesta za izobraževalno-kongresni center se zagotovijo v kletni etaži objekta. Variantno je možno graditi podzemna parkirna mesta tudi na parceli št. 82/40, k.o. Škofja Loka (ID znak 2035-82/40-0), severno od izobraževalno-kongresnega centra.
Do izgradnje te etape se območje izobraževalno-kongresnega centra nameni parkiranju za potrebe dejavnosti tega območja, predvsem upravnega centra. Ob gradnji izobraževalno-kongresnega centra se v podzemni garažni hiši predvidijo parkirna mesta, ki jih ostali objekti območja ne zagotavljajo na svojih funkcionalnih površinah (izgradnja II. kleti).
Etapa – območje ZP-1 javni mestni park zahod:
Ureditev mestnega parka (z večnamensko ploščadjo, lokalom z letnim vrtom in igralnim travnikom z otroškim igriščem, ploščad za rolkarje) in tudi energetski objekt predstavlja neodvisno etapo. Kolikor se pokaže poslovni interes po izgradnji lokala (paviljona) z letnim vrtom v osrednjem delu parka, se lahko le-ta gradi pod pogojem, da se hkrati v celoti uredi mestni park z igralnim travnikom in otroškim igriščem, večnamensko ploščadjo ter zagotovijo potrebna parkirna mesta za park in lokal v parku.
(8) Vrstni red izvedbe posameznih faz načrtovanih objektov ni obvezen. Vsaka faza objekta mora zagotavljati nadaljnjo gradnjo drugih faz. Do pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezno fazo objekta mora biti zgrajena potrebna infrastruktura v obravnavani etapi oziroma fazi gradnje.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
43. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo oziroma upravljavci posameznega voda.
Dopustne so tolerance:
– pri prometnem, komunalnem, energetskem in telekomunikacijskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta načrta.
(2) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
(3) V grafični prilogi (ureditvena situacija) so znotraj gradbenih parcel označene tudi meje potencialnega območja zazidljivosti. Meja potencialnega območja znotraj enot urejanja označuje območje, do katerega lahko posamezni deli objekta segajo. Pri tem je potrebno upoštevati faktor pozidanosti gradbene parcele, kolikor je določen.
Prometne in druge ureditve (ceste, parkirišča, dovozi in dostopi) so lahko izven potencialnega območja zazidljivosti.
(4) V grafičnih prilogah (Zazidalna situacija) so gabariti predvidenih objektov podani izhodiščno. Tolerance samih objektov so možni v razponu + 5 % in –15 %. Postavitev samih objektov mora slediti izhodiščem v grafičnih prilogah.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
44. člen
(1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture in upravljavce voda ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.
(2) Investitorji vsakega objekta morajo zgraditi vso prometno, javno komunalno in energetsko infrastrukturo znotraj ureditvenega območja OPPN, ki je potrebna za realizacijo načrtovanih objektov, in prispevati k ureditvi zelenih površin. Obveznost gradnje/investiranja ostale javne infrastrukture vključno z ureditvijo zelenih površin je treba opredeliti s pogodbo o opremljanju med Občino Škofja Loka in investitorji na podlagi programa komunalnega opremljanja.
(3) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k OPPN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
45. člen
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega, kulturno varstvenega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku.
XV. KONČNE DOLOČBE
46. člen
Po sprejetju tega odloka prenehajo veljati za obravnavano območje vsa določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Škofja Loka (Uradni list RS, št. 70/05, popr. 103/05, 109/07, 102/10 – pop., 49/11, 46/12).
47. člen
OPPN vzhodni del nekdanje vojašnice je skupaj s tem odlokom stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim fizičnim in pravnim osebam na sedežu Občine Škofja Loka in Upravne enote Škofja Loka.
48. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
49. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35000-0003/2005
Škofja Loka, dne 16. maja 2013
Župan
Občine Škofja Loka
mag. Miha Ješe l.r.
